oglašajte v najboljšem slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstine tiskovine
AVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxxv.—leto xxxv.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 25, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 61
Truman za večjo imigracijo
Washington, 24. marca— Predsednik Truman jo stavil kongresu predlog, da se dovoli 300,000 Evropejcem, da imigri-rajo v naslednjih treh letih v Ameriko. Vsako leto bi jih prišlo 100,000.
Teh 300,000 novih imigrantov ^3-3 se dovoli v Zedinjene države iz razlogov politike, kakor tudi iz razlogov preobljudenosti Ev-i^ope. Med kvotami je po 39,000 Nemcev in istega števila Italijanov iz Italije in Trsta.
KOMUNISTI Si ŽELIJO PREMIRJE NA KOREJI--TRDI GEN. RIDGWAY
TOKIO, 24. marca—"Ko so se začeli razgovori o premirju, sem dejal, da bodo trajali dolgo časa. Preteklo je devet mesecev. Takrat sem izjavil svoje pomisleke ali hočejo komunisti resnično razpravljanje o premirju. Imam vtis, da komunisti v resnici želijo premirje, ne morem pa napovedati, kdaj bo do premirje prišlo," je izjavil vrhovni zavezniški poveljnik general Ridgvyay.
V svojih nadaljnih izvajanjih'*
je podčrtal težave, s katerimi se bori zavezniška delegacija, ki
Trst in Italija
LONDON, 24. marca — Italijanski poslanik Brosio je imel konferenco s zunanjim ministrom Edenom in to o vprašanju Vrnitve Trsta Italiji. Po poročilih iz zunanjega ministrstva je Eden ponovU italijanskemu poslaniku angleško stališče, da je Velika Britanija skupno z Zedi-iijenimi državami in Francijo za to, da se Trst vrne Italiji.
Minister Eden se je izjavil tudi o zadnjih demonstracijah v Trstu, Rimu in Milanu ter je na-glasil, da je bila večina demonstrantov članov neofašistične stranke.
Kakor se poroča iz Rima in Milana, so se demonstracije razvile tudi v proti-jugoslovanskem smislu.
Iz Trsta se nadalje poroča, da se je demonstracij udeležila predvsem šolska: mladina, zapustila šole. Le Jugoslovani so bili v razredih.
Francija znižala cene
PARIZ, 24. .marca — Francoski ministrski predsednik An-toine Pinay je začel z akcijo v obrambo franka. Pozval je francoski poslovni svet, naj zniža cene. Cene so se znižale 10 do 15 9^ . bodisi cene živil, oblek ali drugih domačih potrebščin. Pretekli teden so francoske žene označile kot najcenejši teden v teku zadnjih mesecev.
Pozd:
ravi
Iz New Yorka pozdravlja po-znana Mrs. Rose Lapp iz Gene-Ohio, ki piše: "Pred odhodom v staro domovino z parni-kom 'Queen Elizabeth,' pozdravljam vse prijatelje, znance, po-sebno mojo družino ter one darovalce, ki so darovali za Dobr-niske šolarčke. Isto pozdrave in nvala Enakopravnosti ter vsej J^žini Poldetu Štrukelj in dr. oseph Goričarju v Long Island, N. Y."
konferenco v Florido
^'ponedeljek bo z letalom od-j.^tel v Florido Mr. John R. Te-"> ki je skupno s svojim oče-Michaelom, zastopnik pri n Life Assurance Co. Tam se z očetom udeležila letne onference te zavarovalninske ^užbe, in bo mladi John imel pred zborovanjem, in Mrs. Michael Telich se ® nekaj tednov nahajata v Flo-
mora tipati za tem, kaj pravzaprav komunisti hočejo. Ameriško ljudstvo mora razumeti te težave in mora potrpeti. Mnogi zagovarjajo akcije, ki bi pa imele take nepredvidene posledice in kak dalekosežni pomen, da jih je •zavrniti. Treba je pač potrpljenja.
Kidgwaj' obtožuje Sovjete
General Ridgway se je ostro obrnil zoper zadnje sovjetske ob-dolžitve, da vodijo Amerikanci na Koreji bakteriološko vojno, da so okužili celo Mandžurijo. "Je to popolnoma v skladu s premišljenim in ponovnim širjenjem velikih laži, katerih so vajeni sovjetski voditelji. Sovjetski voditelji ne izbirajo sredstev, da bi preprečili, da se svet pomiri. Njihovi napori v razširjenju laži imajo gotove uspehe in to dejstvo mora vzbujati skrb," je ponovno naglasil general Ridgway. *
dombo ne
na Korejo!
CALCUTTA, Indija, 24. marca —Vdova Mrs. Franklin D. Roosevelt je imela tiskovno konferenco in je z vso odločnostjo zanikata vesti tuje propagande, da se loče Amerika zaplesti v vojno s Kitajsko ali s kako drugo azijsko državo.
Tudi če bi Kitajci prelomili določbe pogodbe o premirju na Koreji, bo Mrs. Roosevelt storila vse, da se prepreči, da bi se odvrgla atomska bomba, bodisi na Korejo ali na Kitajsko.
Na Zapadli so snežni zameti
v Florido
Na oddih v sončno Florido je snoči odpotovala poznana Mrs. Mary Vogrin iz Shawnee Ave. Tam bo obiskala svoje sorodnike. Želimo ji mnogo razvedrila in srečen povratek!
GOODLAND, Kans., 24. marca — Muhasto vreme meseca marca je presenetilo severovzhodni Kansas, Nebrasko in lowo z velikimi snežnimi zameti. Telefonske in telegrafske zveze so bile prekinjene, ustavljen pa tudi promet na glavnih cestah.
Snega je zapadlo v dveh dneh 10 do 15 palcev, veter, ki je spremljal letavanje in padanje snega, je imel hitrosti 65 milj na uro.
Mnogi vozniki, predvsem pa avtobusi, so bili po več ur zasneženi in je bilo potrebno, da so jim s sneženimi plugi priskočili na pomoč. Sneg je padal po nekaterih krajih tako na gosto, da se ni videlo korak naprej.
Mnogi zapadni farmarji so v nevarnosti, da pridejo ob živino, ki se nahaja na paši oziroma v stajah, ni jim pa mogoče dobavljati krme. Samo v severni Ne-vadi računajo, da gre za 600,000 glav goveje živine, ki je prepuščena stradanju. Vojaške oblasti so dale na razpolago velika tovorna letala, da prevažajo in odmetavajo krmo, predvsem seno.
Zvezna vlada je proglasila nekatere pokrajine Nevade za take, ki so v stanju nujne sile in je odredila potrebne fonde za prvo pomoč. Kmetovalci trdijo, da zadnjih 60 let v tem času ni bilo tohko snežnih žametov kot jih beležijo te dni v marcu.
Iščemo raznašalce
Uprava Enakopravnosti želi dobiti dva zanesljiva fantka ali deklici, ki bi naročnikom redno dostavljala Enakopravnost v okolici Nauman, Pasnow, Monterey, itd. Prosi se naročnike, ki imajo otroke, ki bi bili raznašal-ci ali pa če vedo za katere druge, da sporoče. Pokličite HE 1-5311.
EGIPT GRE NA VOLITVE
na oddihu, bolnišnice
Anton ^GtlWood
Bienville stal
Srebot iz 19150 Ave. se je vrnil iz bolnišnice, kjer je pre-Dort	Sedaj se nahaja
ie zdravniško oskrbo na svo-ko*^	ga prijatelji lah-
j.j .	Najlepše se zahva-
jj ^2 obiske, cvetlice, voščil-Pj,^. ^''tice in darila, ki jih je
KAIRO, Egipt, 24. marca — Kralj Farouk je na priporočilo egiptske vlade, kateri načeljuje Hilaly Paša, razpustil parlament in odredil volitve za 18. maja J})52. Novo izvoljeni parlament se bo sestal 31. maja.
Egiptski senat p tem dekretom ni prizadet, računa se pa, da bo v kratkem lazpuščen in da bodo razpisane nove volitve v senat.
Novi predsednik Hilaly Paša. tako kombinirajo tukajšnji diplomatski krogi, hoče razbiti stranko egiptskih nacionalistov, ki so najmočnejša stranka v parlamentu, pa tudi najodločnejši nasprotniki kakega egiptsko-britanskega sporazuma.
Dva ministra bivše vlade nacionalistov na čelu z Nahas Pašo sta pod ključem. Gre za ministra za notranje zadeve in ministra za socialno politiko. Oba sta obtožena, da sta stavila v nevarnost cgiptsko varnost in stalnost in da sta zapletena v te zarote.
Stranka nacistov ima nekaj desidentov, s katerimi računa predse(ijiik Hilaly Paša. Hilaly
računa z egiptskimi liberalci in ;iebdvisnimi, s katerimi hoče napraviti parlamentarno večino po volitvah.
Radi nemirov in požigov, ki so se izvršili dne 26. januarja 1952 v Kairu, je egiptsko vojaško sodišče obsodilo osem mladeničev na zaporne kazni od petih do desetih let.
V Egiptv vlada še vedno izjemno stanje, ki se bo po napovedi propagandnega ministra za volitve 18. maja ukinilo. Ali se bo zopet vzpostavilo po volitvah, bo odvisno od političnega položaja.
♦
v iranu ni pogajanj
LONDON, 24. marca — Hector Prudhomme, zastopnik "Sve tovne banke," ki naj bi pomagala Iranu postaviti na noge iranske finance z zopetno izrabo iranskega petroleja, se je vrnil v London, odkoder bo odpotoval v New York. Prudhomme je zatr dil, da 60 bila pogajanja v Iranu brezuspešna in da za sedaj ni no benih izgledov, da bi se obnovila.
odkod revolucije?
"Kjerkoli in v katerekoli državi se je dohodek krivično porazdeljeval, tam so bile redoma revolucije.
"Dejstvo je, da ima Amerika 10% prebivalstva svobodnega sveta, ima pa polo-\ico tega, kar lahko produ-cira ves ta ostali svet skupaj.
"Torej je v našem lastnem intei esu, da skrbimo za to, da se ljudstva in države, ki so sedaj sužnji bede in bolezni, opomorejo in dobijo svojo stabilnost," je izjavil W. Avereli Harriinan, posebni diplomatski poslanec predsednika Trumaua.
Ingalls pere senatorja Tafta
WASHINGTON, 24. marca — David S. Ingalls iz Clevelanda, k vodi volilno borbo za ohijskega senatorja Roberta Tafta, očita pristašem generala Eisenhower-ja, da izrabljajo Taft-Hartleyev zakon. Nekatere delavske unije 30 pozvale svoje člane, naj podpirajo Eisenhowerja, ker da je Eisenhower zoper ta zakon.
Na drugi strani je republikanec Christian A. Herter pozval poslovni svet, naj glasuje za Eisenhowerja, k,i da je za Taft-Hartleyev zakon.
Ingalls trdi, da je Taft še vedno na čelu v volilni borbi za republikansko nominacijo. Imenoval je deset držav, ki so že izbrale delegate za konvencijo. Od teh delegatov je 59 za Tafta, 31 za Eisenhowerja, 25 za Stassena in dva za MacArthurja.
Pri poskusnem glasovanju, ki ga je izvedla 'Intei'nationai News Service," je dobil senator Taft 509, Eisenhower 262, Warren 70 in Stassen 44 glasov.
Primarne volitve v Wisconsim se bodo vršile 1. aprila, v lili noisu 8. aprila, v Ohio 6. maja, \ West Virginiji 13. maja.
Ki.senhower in Koreja
Senator Lodge, ki vodi volilno borbo za generala Eisen howerja, je zatrdil, da je genera! Eisenhower za to, da se uporabi na Koreji večja zavezniška sila. Č3 bi Amerika sledila njegovim nazorom, bi prišlo na Koreji mnogo hitreje do končne rešitve.
Lodge je trdil o Eisenhowerju. da ima najboljše spričevalo c javni upravi, da zna voditi vojno in mir, kakor nihče drugi na svetu. Eisenhower da je proti tistim, ki v vojni ne kažejo volje do zmage.
Glede New Yorka že napoveduje, da bo Eisenhower z lahkoto porazil svoje republikanske tekmece in da bo dobil od 96 delegatov najmanj 79 za sebe.
Cilji ameriške zunanje politike; Amerika je odvrnila novo vojno
I
$4,300,000 za pomoč tujcem
WASHINGTON, 24. marca — Predsednik Truman je določil S4,300,000 iz fonda "za kvalificirane begunce, ki pobegnejo iz iržav izza železne zavese."
Ti begunci se bodo uvrstili v armado Severno-atlantske zveze.
Kakor znano, je Sovjetska zveza protestirala proti temu fondu in dolžila Ameriko, da hoče podpirati s tem denarjem podtalne elemente, ki naj zrušijo režime ljudskih demokracij v državah sovjetskega bloka.
Amerika je zavrnila obtožbo, da bi se s svojim zakonom vme-šsvala v notranje-razmere kake tuje države.
Federalna vlada je v takozva-nem zakonu "Mutual Security Act" določila $100,000,000 kot najvišjo mero kredita za tiste ljudi, ki pobegnejo iz sovjetskega bloka, ki pa so posebni specialisti in ki bi v tem svojstvu lahko pomagali pri skupni zapadno evropski obrambi.
Računa se, da se bo v ta namen v letu 1952 potrošilo $7,-200,000.
Utemeljitev te akcije je dal W. Avereli Harriman', ki obenem upravlja fonde za pomoč Amerike tujini.

V bolnišnici
Dobro poznana Mrs. Frances Štefančič iz 1194 E. 175 St. je pred enim mesecem resno zbolela. Pred par dnevi je bila odpeljana v Mentor Way Villa Nursing Home, kjer jo prijateljice lahko obiščejo vsaki dan od 2. do 4. ure. V nedeljo, 30. marca bo njen rojstni dan in prijateljice bi se je morda spomnile s vo-ščilnimi karticami, s katerimi jo bodo gotovo razveselile. Želimo ji, da bi se ji ljubo zdravje kma lu zopet vrnilo.
Spomladanski čevlji
Trgovina Mandel Shoe Store na 6125 St. Clair Ave. je prejela novo zalogo najnovejšega spomladanskega obuvala za vso družino. Čitajte oglas na drugem mestu današnje izdaje.
Wilson o stabilizaciji
o novih formulah, kako dvigniti cene jeklu, ker naj se poviša mezde jeklarjem, je direktor Wilson po konferenci s Tru-manom izjavil, da če pride do realizacije te formule, potem je ves gospodarski načrt o stabilizaciji našega gospodarstva v nevarnosti. Wilson je najavil tudi, da bo imel sestanek s predstavniki jeklarjev in industrije jekla.
Murray, predsednik unije CIO, je v Pittsburghu javil, da ne da nobenega komentarja k izjavi Wilsona.
DRŽAVNO TAJNIŠTVO IZDALO KNJIGO O CILJIH AMERIKE
WASHINGTON, 24. marca—"Cilj ameriške zunanje politike je braniti neodvisnost in celovitost republike. Da se to doseže, se mora zgraditi mir v svetu. Ne mir za vsako ceno. Mir, v katerem lahko živijo vsi narodi in države sveta mirno in brez strahu pred kakim napadom. Vse, kar je storjenega v naših odnosa jih do drugih držav, ima pred seboj ta najvišji cilj," trdi predsednik Truman v predgovoru knjige, ki jo je izdalo državno tajništvo in katera nosi naslov "Naša zunanja politike 1952."
Truman še dostavlja, da s(
svetovni mir ne more zgraditi v erem dnevu. Mir se gradi počasi včasih mukoma in to delo zahteva težkih naporov. Vsak dan de lamo za tem ciljem. Ne samo, da odvrnemo vsak napad na svetovni mir, ampak tudi utrdimo svobodo in pravico tako, da bo strah v bodočnosti, da bi se mir ogrožal, vedno manjši. Odgnali smo strah, da bi bili napadeni od ko munizma.
Sovjetske in ameriške tendence
Državno tajništvo v tej knjig.'
navaja, da je šlo v povojni dobi za stalno ogrožanje,normalnih odnošajev vsled groženj od Sovjetske zveze. Sovjeti so napadali povsod: Na Kitajskem, v Grčiji in Indokini, v Berlinu, na Koreji. Po enotnem načrtu so ustvarjali položaje, ki bi postal.
nevarni za svet, če bi šlo po njihovem računu in njihovih željah.
Dokument državnega tajništva izraža prepričanje, da bc prišlo do življenja sposobne ureditve zapadne Evrope.
Kar se tiče Nemčije, navaja dižavno tajništvo, da so Sovjet^
preprečili združeno Nemčijo, da 30 Zgradili v vzhodni Nemčiji katero dižijo zasedeno, močno vojsko pod komunistično kontro lo. Obramba zapadne Nemčije ji vsled tega postala potrebna nujnost.
Sovjeti in latinska Amerika
Sovjetska propaganda v latinski Ameriki izrablja naravno željo vsakega, da se dvigne njegov standard življenja. Toda cinična
AMERIŠKE IN JAPONSKE ŽENE
TOKIJO, 24. marca — Kakih 8,000 Amerikancev je poročilo Taponkp. Preteklo sredo je potekel rok, do katerega naj bi ame-iški vojaki na Japonskem vložili prošnje za ženitveno dovoljenje z Japonkami. Verjetno se bo ta rok podaljšal.
' Ob tej priliki je bilo objavlje-lih nekaj mišljenj, kako gledajo Amerikanci na Japonke in Ja-oonke na Amerikance.
Amerikanec, narednik Walter R. Cord iz San Francisca, je bil preje poročen z Amerikanko, se-iaj pa je poročil Japonko. Ame-•ikanke je označil takole: Ame-rikanke stavijo ljubezen na visok podstavek in pričakujejo, da se bodo možje pred njimi valjali po ,leh, kakor Kitajci. To odbija.
Cord pa se je o Japonki, katero je poročil, izjavil: Nikdar ni gledala, koliko denarja imam v žepu, nisem imel veliko in Shi-nako Matsui (ime Japonke, kamero je poročil) je vedela isto. Potovala je peš, da je prihranila ieret jenov. Naj mi kdo poišče Amerikanko, ki bi bila v tej lastnosti podobna Japonki. Japonke BO bolj zveste, dajo več na čast in na sebe.
sovjetska propaganda noče, da bi do tega višjega standarda življenja prišlo v dižavah na jugu. marveč nasprotno podvzema vse, da se razmere ne uredijo. Amerika in Azija
Padec Kitajske pod komuniste podčrtuje dejstvo, da Amerika sama ne more zajamčiti miru celi Aziji. Na ljudstvih Azije je, da si zgradijo njihove svobode s pomočjo ostalega svobodoljubnega sveta. Politika Amerike gre za tem, da se postavijo svobodne neodvisne in odgovorne vlade, te vlade pa naj se pridružijo družini držav kot enaki partner, ki gre za zgraditev svetovnega miru.
Sovjetska zveza hoče spraviti pod svojo kontrolo Bližnji vzhod m ne kaže tendence, da bi zmanj-š.ala svojo propagando, ki gre. za fem, da se sejejo nemiri. Sovjet-.cki zvezi ni na tem, da se rešijo politična vprašanja, ki v resnici obstojajo. Ne išče, kaj je prav, kaj je napak, išče razdore, išče sabotaža in preprečuje sporazume.
Ameiika za /družpne narode
Združeni narodi so realni cilj .uneriške zunanje politike. Drugi cilj ameriške politike je ta, da :vet zve, kaj je resnica, kaj je pa il\Ž.
Da se Amerikanci seznanijo s ,/aktičnim delom tega urada, njiga prikazuje porazdelitev po-' ;iov in uradov zunanjega tajništva. Iz knjige izvemo, da deluje / zunanjem tajništvu 33 komisij, la dobiva tedensko približno 5,-jOO dopisov in telegiamov in to -.J privatnikov, kateri material ;o nato strokovno pregleda.
Japonka Hikichi, ki se je družila z Amerikancem, pa je poda la o Amerikancih tole mnenje; Gre za dobro idejo, da bi Ameri kanci prihajali na Japonsko, Ja ponci pa v Ameriko. Japonci bi učili Amerikapke, kaj se prav' biti prava ženska in tako vzgoje ne Amerikanke bi imeli Amerikanci rajši. Res je, da so se mnoge Japonke združile z Amerikanci računajoč na dolar. Moj fant na primer je brez premoženja imam ga pa rada, ker je dober in me ima rad.
O Amerikancih se je izjavila, da so gentlemeni. Včasih se opijanijo, toda ne tako kot to delajo Japonci. Pijani Japonci so brutalnejši kot pijani Amerikanci. Ce so prišle Amerikanke na Japonsko, so se opijanile kakor Japonci, take Amerikanke in taki Japonci bi bili dober par.
Miss Hikichi je stara 23 let je nosilka mode v Tokiju in zaposlena v nekem nočnem lokalu mesta. Pravi, da je svoje izjave podala na podlagi praktičnih izkušenj in večletnih opazovani življenja Japoncev in Amerikancev v Tokiju.
predaleč so se oddaljili
LAKEWOOD, Wis., 24. marca—V soboto so šli od svojega doma trije otroci v starosti štiri in pet let. Gre za družino Church dvoje sestric in nečaka te družine Kennedya. Ker jih ni bilo nazaj, je šlo nad tisoč ljudi, da jih poišče. Otroke je zajel vihar in sneg in sta našla smrt ena od SQster Church in Kennedy, do-čim so našli Mary Church, ki je stara štiri leta, še pri življenju.
Poljaki podpiraj e Pucelja za kongresnika
Ena največjih postojank poljske zveze. Alliance of Poles v Clevelandu je prejšnji teden izjavila, da bo pri prihodnjih primarnih volitvah, 6. maja, podpirala Edward L. Pucelja za kandidata za kongresnika v 20. distriktu. Predsednik te postojanke je Stanley Ruszkowski. Omenjena organizacija ima svoj glavni stan na 800 College Ave., Cleveland. To je prva uradna podpora kake narodnostne skupine za kandidata Edward L. Puccl.
(
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
25. marca 1952

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)______________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months-—(Za tri mesece)___________
.$8.50 . 5.00 . 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZA ATTLEEJA ALI ZA BEVANA?
(2)
Beseda parlament—parlamentarizem je splošna. Par lamentarizem pomeni vladanje države z večino v parla mentu zastopanih političnih strank. Lahko je tudi samo ena, kjer je to dvotirni politični sistem, kakor je to slučaj v Angliji. (Mala liberalna stranka ne pride več v poštev). Ce vlada, ki se naslanja na to parlamentarno večino, za kak svoj važen predlog ne dobi zadostne večine pri glasovanju v parlamentu, mora odstopiti. Sestava vlade je poverjena drugi politični stranki in če ne gre državni voz naprej po tej poti, zahteva parlamentarna praksa, da se razpišejo volitve.
Ne kakor v Ameriki. Predsednik se voli na štiri leta. Če ni izrednih slučajev, da bi bil ta predsednik naravnost izdajalec ali slaboumen in podobno, predsednik s svojo upravo vlada določena štiri leta. Ali imajo njegovi predlogi v kongresu vedno uspeh ali ne, da prodrejo, za predsedni ka ni važno. Koga imenuje za člana svoje vlade, je odvisno od njega. Zdi se nam pametno, da se ta razlika med parlamentarizmom in ameriškim načinom pr edsedniko van j a še bolj povdari, da so razlikovanja jasna in zmote izključene.
Še bolj važno pa je obstati pri pomenu besede parlamentarizem. Resnično! Obstojmo pri njej in se vanjo temeljito zamislimo. Besede latinskega izvora "parlare," "parlez"—pomenijo govoriti. Iz romanskih izvorov prenesena v angleščino obstoja beseda parley, parlor, parlour. V angleščini pomenijo te besede prostcfr, kjer se sestane j o prijatelji, zastopniki in debatirajo, se razgovarjajo. Če se sestane j o v političnem življenju zastopniki javnosti, tudi oni "parley—" doprinašajo argumente in protiargumente in stremijo, da pride do končnega zaključka. Morda trdi ena stranka svoje, druga, nasprotno; toda z izmenjavo dokazov in protidokazov, argumentov in protiar gumen tov, se doseže zaključek, kateremu pravimo kompromis, izravnava.
Zdi se mi, da ne bo nikdar zadosti podčrtano, tudi če bi bilo sto in stokrat ponavljano, daje britansko ustavno in družabno življenje osnovano na izmenjavi misli in proti-misli, argumentov in protiargumentov, dokazov in protidokazov, da se končno doseže kompromis, izravnava interesov v končnem inteersu skupnosti. Kot človek, ki tako postopa, pa se je rodil v tem britanskem svetu posebni tip, ki se imenuje—gentleman.
Ali vam bo sedaj razumljivo, če ste gorenje ugotovitve do dobra prebavili, da je v Veliki Britaniji revolucija, najsi bo socialna ali politična, od spodaj navzgor neznana in v britanskem življenju skoraj nemogoča? Da! Bile so revolucije od zgoraj navzdol, ko so padale na vladarskih prestolih kraljevske glave, ker so si posamezni vladarji in vladarice lastili preveč oblasti na škodo svobodnega Britanca. Toda od spodaj navzgor te revolucije v Veliki Britaniji ni bilo, je ni in je ne bo, in se je, ker s temi osnovnimi lastnostmi Britanca ni računal, zmotil celo Kari Marks in za njim svetovni socialistični prvaki.
Britanski parlamentaizem so kot neko nedozororelo sadje prenesle nekatere evropske države domov. Ni jim odgovarjal, ker ni zrastel pri njih doma. Zato se je spremenil v lutke, v spake. Namesto debatiranja, gentleman-skega izmenjavanja političnih in socialnih pogledov smo imeli priliko opazovati v evropskih prestolicah, kako so poslanci posameznih strank z ropotanjem, tuljenjem, vpitjem, premetavanjem klopi in stolov hoteli preprečiti izid konkretnega glasovanja. V pojmovanju "parlamentarizma" se je nadvse proslavil predvojni jugoslovanski Beograd, ko je iz rok Srba Puniša Račiča oddal na parlamentarnih tleh in v poslopju parlamenta smrtonosne strele na oba Radiča in Basarička ter jih pobil. Zadnji trije so bili v opoziciji, toda predstavniki drugega največjega jugoslovanskega naroda Hrvatov.
Način, da se potom debate pride do zaključka, ki je kompromis, je Britancu primaren, prvenstveni in njegova glavna karakteristika. Voditelj opozicije sedi poleg predsednika vlade. Premagani v politični borbi poda roko zmagovalcu in mu čestita. Kakor v športu. Moštvo, ki je premagano v nogometu, čestita moštvu, ki je zmagalo. Celo to se dogaja pri Britancih: Gostinsko omizje se spre. Odide na cesto, fizično med seboj obračuna, toda zaveda se, da je spor s tem končan in se nato vsede nazaj skupno k skupni mizi, debatira in razgovarja. Britanec, tudi laborist vzame življenje praktično kot je, brez posebnega trmastega teoretiziranja. V vprašanju tretje svetovne vojne je znano stališče Britanca: Če pride pa pride, se bomo pač bojevali.
L. Č.
PROŠNJA IZ BABNEGA POLJA ZA POMOČ PRI GRADNJI DOMA
EUCLID, Ohio—Iz te majhne vasi sem prejela dvoje zanimivih pisem. Eno je bilo od moje sestre Micke in je bilo kmalu po vojni objavljeno v Enakopravnosti. Morda se še kateri čitate-Ijev in domačinov spominja, ko so iz te male vasi Babno polje vzeli in zvezali nad 40 mladih mož, ter jih naložili na vozove in odpeljali v gozd, kjer jih je že čakal izkopan grob. Postrelili so jih, češ, da so komunisti, reveži pa sami niso vedeli, kaj to pomeni. Tako mi je takrat pisala se stra. Smrti jih je nekaj ušlo, ti so pozneje zbežali k partizanom. Prav malo jih je ostalo, a ti niso obupavali, ampak so začeli gledati za boljšo bodočnost za sebe in svoj narod
Dragi prijatelji in čitatelji! Tu sledi pismo, ki sem ga preč kratkim prejela. Pismo govori samo zase ter pove, za kaj se gre. Prosim vas, če bi bilo kate remu mogoče darovati kak dolar v namen, za katerega se gre namreč za Kulturni dom v Bab-nem polju, da bi to storili ter tem našim rojakom pomagali do uspeha.
Imena vseh darovalcev bodo priobčena v Enakopravnosti in Prosveti. Darove lahko pošljete na moj naslov: Mrs. Antonia Lekan, 844 E. 200 St., Cleveland 19, Ohio.
Pismo iz domovine pa se glasi ODBOR ZA GRADNJO KULTURNEGA DOMA BABNO POLJE "Babno polje, 23. januarja 1952. "Dragi rojaki v Ameriki!
"Na naslov Mrs. Lekan Antonije pošiljamo našo prošnjo vsem našim prijateljem Amerike, za pomoč naši vasi Babno polje pri gradnji Kulturnega doma. To našo ponovno prošnjo" pošiljamo z upanjem, da bo naletela na razumevanje pri naših prijateljih, ki so se že tolikokrat pokazali, da ljubijo svojo staro domovino, ki jim je bila nekoč mačeha in jih je pognala po svetu za boljšim življenjem. Danes ta domovina ni več mačeha, ker ljubi svoje izseljence, ker tudi oni njo ljubijo.
"Težko bičana v zadnji vojni vstaja iz ruševin in krvi v novo, srečnejše življenje. Vasi se obnavljajo, dvigajo iz ruševin, ljudska oblast gradi tovarne, železnice, ceste, napeljuje tudi po hribovskih vaseh elektriko. Vse to gradi naše ljudstvo, ki se ne straši težav in pomanjkanja, kajti vse to je preizkusilo v najhujši obliki v zadnji vojni, sedaj ve ljudstvo, da to gradi sebi in svojemu mlademu rodu, da bo živelo lepše in kulturnejše.
"Trpljenje naše vasi med vojno je mnogim že znano iz pisem sorodnikov. Vas, ki je v celoti pomagala v borbi za osvo-
bojen je, je s to borbo tudi zmagala, zato koristi danes pridobitve naše borbe in hoče z gospodarskim in kulturnim dvigom države, tudi svoj napredek. Danes so že vidni uspehi našega požrtvovalnega dela. Kljub vsem težavam stoji sredi vasi velik kulturni dom, ki s svojo dvorano že služi vaščanom za njihove prireditve. Vas bo kmalu elektri-ficirana, še par hiš je v razvalinah, ki spominjajo na strašno vojno. Največji ponos vasi pa je ravno kulturni dom. Zanj so va-ščani delali nad 12,000 ur brezplačno, zbrali sami nad 300,000 dinarjev, prispevali gradbenega materiala v vrednosti 200,000 dinarjev. Ljudska oblast je pomagala s polmiljonskim kreditom. Vse to je bilo možno uspeti v vasi s 350 prebivalci zaradi tega, ker vas ni več nazadnjaška, ampak si želi napredka.
"Pri vseh teh uspehih pa bo blestel zlat napis na našem kulturnem domu: 'Zahvala in spo-
min našim ameriškim rojakom.' Vi, dragi rojaki, ste se vedno odzvali klicu domovine v času njenih potreb. Že po prvi svetovni vojni ste z denarjem pomagali kupiti cerkvene zvonove, vedno pomagali svojcem v času stare Jugoslavije, po zadnji vojni pa se je ta pomoč svojcem stopnjevala v toliki meri, da je mnogim pomagala iz prvih najtežjih težav po uničenju.
"Vemo tudi za žalostne primere, ko so posamezniki plemenito željo po pomoči ameriških rojakov izrabljali in hoteli taki podleži v Ameriki najti 'molzno kravico,' k sreči pa se taki ljudje sami hitro razkrinkajo. Takoj po vojni smo v vasi pričeli s pripravami za gradnjo kulturnega doma. Sami smo zbirali denar, v pomoč nam je priskočila tudi država s nasveti in materialno.
"Že v letu 1947 smo na našo prošnjo preko rojakov v Barber-tonu prejeli pomoč naših izseljencev v znesku 32,000 dinarjev ter je ta pomoč krepko podprla naš pričeti fond za gradnjo. Takrat smo se obrnili na to pomoč in organizacijo zbiranja na rojakinjo Mrs. Jennie Ozbolt iz Barbertona, ki je hitro našla sodelavce in prijatelje med vami, ki so prispevali v tej zbirki. Že v vsem navedenim zaslužite dragi rojakinji, da ohranimo vaš spomin hvaležno v naših srcih in da posvetimo naš kulturni dom poleg spominu padlim, tudi spominu našim izseljencem.
"Ker bi radi naš Dom čimpre-je dovršili, zbiramo mi še nadalje sredstva za dokončno dograditev. Vemo, da bo treba še veliko žrtev in dela, za ponosno stavbo. Dvorano Doma že uporabljamo, čeprav še ni dokončno dograjena. Ustanovili smo prosvetno društvo, ki bo skrbelo za kulturne prireditve. Najraje pri nas igramo igre na odru in je gledališka družina zelo pridna in bi si rada opremila oder, kjer bi lahko dajala lepe prireditve.
"Manjka nam pri odru zavesa (zastor) za zapiranje odra med predstavo. V tem je naša želja, ki nas je pripeljala do tega, da se obračamo s prošnjo do vas, ker mi te zavese nismo zmožni nabaviti, kajti potreben nam je žamet, ki pa je pri nas toliko drag, da bi nas stal dohodkov Doma za več let, s tem bi nam bilo onemogočeno delo pri gradnji za vso dobo več let. Pobudo za to našo prošnjo smo dobili tudi pri drugih sosednjih vaseh, ki so že prgjeli iz Amerike od rojakov tak žamet za oder, takega imajo že v Starem trgu, Grahovem, v Begunjah pri Cerknici pa ga pričakujejo.
"Morda'se vam bo zdela nekaterim ta prošnja izkoriščevalska, toda takega namena z našo prošnjo nimamo, temveč prosimo vse prijatelje, da bi nam s tem pomagali v svoj spomin in pomoč skupnemu napredku vasi in s, tem stare domovine. Kljub še vedno težavnemu življenju smo pripravljeni na mnoge žrtve, ker vemo, da nam bo mladi rod nekoč hvaležen, kakor bo hvaležen vam, ki boste zbirali za naš namen prispevke, ali namenili dohodke ene prireditve v naš namen. Tako bo po narodnem pregovoru: Zrno do zrna—pogača, kamen do kamena palača, zrasel naš kulturni dom v vsej svoji kulturni veličini v ponos vsem, ki so kolikortoliko prispevali pri gradnji.
"Ce bo naša prošnja dosegla vaša plemenita in dobra srca, boste že znali v preko predlogov posameznih in preko vaših društev ugoditi naši prošnji.
"Za morebitna pojasnila in poročila o našem delu lahko zahtevate preko našega naslova, ali na naslov našega tajnika, ki
se redno dopisuje z nekaterimi rojaki v Ameriki.
"Prejmite naše bratovske pozdrave in pozdrave vseh Babno poljcev!
"Za odbor:
"Mohorič Anton, predsednik;
Konc Jakob, tajnik; Troha Natalija, blagajnik.
"Za člane odbora;
"Janež Milan.
"Naš naslov:
"Odbor za gradnjo doma Babno polje,
p. Stari trg pri Rakeku, Slovenija, Jugoslavija."
Vabilo na pojedino krožka št. 1 Prog. Slov.
CLEVELAND, Ohio—Progresivne Slovenke Amerike pri krožku št. 1 bomo zopet priredile pojedino. Pač ni drugače, ker denar, katerega izdajamo za razne dobrodelne namene, kar noče sam v malho. Treba se je pripraviti za eno ali drugo prireditev, da na takšen način znova ojači-mo naše društvene blagajne. Res je, da nas cukajo na vse strani. Stric Sam nas je ravno v zadnjem tednu tako posušil kot su-šilnik svoje perilo. Razne kolek-te se vršijo kar naprej in če se v slučaju ne moreš vsakemu odzvati, te pa že kakšen kar postrani gleda. Da, že kar malo predolgo se že vse to vleče. Kar se naju tiče, že ravno 30 let.
Staramo se in utrujeni smo. Rekli bomo, počitka rabimo. Toda kulturni delavec, kateri je delal skozi vsa ta leta, ne more kar naenkrat vse opustiti. Zbolel bi, ako bi to storil. V notra njosti te veže neka dolžnost, katere se ni zlahkoto otresti.
Ko me je pred kratkim časom bolezen pritisnila, da sem morala biti le doma, sem postala zelo otožna, mislila sem, in pogrešala aktivnosti pri raznih društvih. Resnica je, da so razne prireditve kar malo prepogosto, toda kaj hočemo, ker nas je toliko vrst. Vsako društvo si pač mora napeti svoje moči, ako hoče ob stojati.
Tako je tudi pri nas. To pot je na vrsti krožek št. 1 Progresivnih Slovenk. Na dan 30. marca smo se skorajžile še enkrat napraviti takozvano večerjo v Slo-venskepi delavskem domu. Ser-viralo se bo pohane kokoši, ako pa vam ne ugaja kokoš, bo na razpolago tudi svinjska pečenka z vsemi prikuhami in za nameček pa še štrudel in kava. Vse skupaj vas stane samo $1.50. To je nizka cena za današnjo draginjo. Ker je ravno nedelja in se začne servirati že ob 6. uri zvečer, nam ne bo treba pripravljati večerje doma, poleg tega se pa še lahko snidete z vašimi prijatelji in znanci.
Dolgčas vam tudi ne bo. Igrala bo Richie Vadnalova godba in ako ste ljubitelj kart, tudi to vam bo dovoljeno, da jih malo vrže te. Samo prosi se vas, kateri želite karte igrati, da iste prinesete s seboj. Uverjena sem, da se bomo prav podomače zabavali.
Zelo vam bomo hvaležne, ako se udeležite v polnem številu. Upam tudi, da razumete, da večerja mora biti v naprej rezervirana. Pokličite našo tajnico Mrs. Mary Vidirich, KE 1-2723 ali pa predsednico Mrs. Ana Zaje, KE 1-4841, in radevolje bosta vam ustregle. Zdravo!
Eva Coff.
Luštno je bilo pri "Svob. Slovenkah"
CLEVELAND, Ohio—Povabilu naše tajnice na zadnjo redno mesečno sejo društva Svobodomiselne Slovenke, st. 2 SDZ se je odzvalo lepo število članic. Dnevni red je bil hitro končam, saj smo vse komaj čakale, kaj bo posebnega po seji.
Torej takoj po seji pa je Sutton Girod, soprog naše članice Justine 2ele-Girod, nam pokazal zanimive slike, ki so bile posnete pred nedavnim ob priliki proslave 35-letnice društva V boj, St. 53 SNPJ v Collinwoodu. Na sliki smo videle tudi veliko naših članic. Poleg teh slik smo videle slike iz Floride. Baš sedaj,
ko to pišem, pa se družina Girod in Mr. Joseph Žele st. sončijo v lepi Floridi.
Poleg teh slik pa se je navzoče pogostilo tudi z okusnim prigrizkom. Mrs. Josephine Razin-ger nam je prinesla eno galono dobrega vina, Mrs. Olga Schutte je spekla prav okusen jaboljčni štrudel, jaz pa sem se potrudila in napekla nekaj domačih "cookies." Vse to pa je bilo na čast naših Pepc in Jožic, ki so te dni godovale.
Vse skupaj je bil prav lep večer. Neprisiljena domača zabava je dobrodošla in ob njej se članice lahko razvedrijo in pozabijo na vsakdanjosti, zato bi bilo priporočljivo, da bi se večkrat priredilo kaj posebnega po naših rednih sejah, katere bi članice tudi veliko raje posečale.
Hvala lepa Mr. Girodu, članicam Josephine Razinger in Olgi Schutte ter vsem, ki so pripomogle k lepemu večeru. Članicam, katere so zamudile to zabavo, je lahko žal, sklenite pa, da se boste prihodnjič prav gotovo udeležile.
Mary Somrak, blagajničarka.
Zločin nad domovino
CLEVELAND, Ohio—Mnogo naših ljudi še danes ni na jasnem, kaj je bil pravzaprav povod revolucije in silnemu odporu partizanov v Jugoslaviji napram okupatorjem in domačim izdajalcem. Sem pa tja smo brali odlomke ali slišali razne govorni ke o grozotah bratomornega klanja in uničevanja, pa smo dvomljivo zmajali z glavo češ: da so taki zločini od strani po božnega in miroljubnega naroda skoro nemogoči. Obratno pa belogardisti tajijo svoje zločine kot berač uši, in se sklicujejo na samoobrambo proti komunističnim "zločincem."
Da bo naš človek o teh zadevah temeljito podučen, je Slovenski knjižni zavod v Ljubljani izdal prvo obširno knjigo i? cikla "Zločin nad domovino." Ta knjiga se imenuje "Belogardi-zem" in obsega nad 800 strani. Spisal jo je z velikim naporom, Franček Saje. Ta zanimiva knjiga je podprta z dokumentarnimi dokazi kot: italijanskimi in nemškimi vojaškimi dokumenti, zna čilnimi slikami kolaboratorjev in neštetimi zaupnimi pismi be-logardističnih izdajalcev našega naroda.
Snov je tako silno zanimiva, da človek težko odloži knjigo. Med številnimi imeni, najdemo tudi begunske klerikalne voditelje, ki se nahajajo med nami v Ameriki.
Knjiga je razdeljena sledeče: Prvi del: Razpad Jugoslavije— Dr. Natlačen in Narodni svet— Pot škofa in klera v izdajstvo— Krivda tiskane besede—Korenina narodnega izdajstva. Drugi del: Razmah osvobodilne borbe —Skupina kaplana Glavača— Katoliška akcija—Erlichovi stražarji—Slovenska legij a— Škof Rozman želi mučence— Slovenska zveza—Belogardistič-ni sporazum z okupatorji.
Tretji del: Neuspeh prvih belih skupin—Belogardistični štajerski bataljon—Legija smrti— Sv. Jošt nad Vrhniko—Nastanek vaških straž na Notranj skem—M VAC na Dolenjskem in v Ljubljani—Zagata narodnih izdajalcev—Vojska raznih gospodarjev—Plava garda—Zlom j plave in bele garde.
To knjigo je pravkar prejel Slovensko ameriški narodni svet (SANS), in sicer samo 50 izti-sov. Cena ji je samo $4 s poštnino vred. Zato apeliramo na rojake, da si jo nemudoma naročijo in s tem ustvarijo resnično sliko iz epičnih bojev partizanov z reakcijo. To knjigo ima na rokah tudi Anton Zornik v Pennsylva-niji. Poleg toga ima SANS v zalogi še celo vrsto drugih knjig in iger po znižani coni.
Za knjigo "Belogardizem" in ostalo literaturo pišite na: Slovenian American National Council, 6411 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Frank Česen.
Za relifni odbor
CLEVELAND, Ohio—V sklad relifnega odbora Progresivnih Slovenk so darovali Mr. in Mrs. Andrew Spik $5, Mr. Joseph Gregorich $5 in Mr. in Mrs. John Latch $2, in sicer v spomin pokojnega Lawrence Kubus Jr.
V imenu relifnega odbora prisrčna hvala!
Josephine Tratnik.
Za pomoč potrebnim


Zinka Milanova
Zinka Milanova, odlična jugoslovanska pevka ter prima dona Metropolitan opere, bo nastopila v petek, 4. aprila na programu, ki bo podan v Carnegie dvorani v New Yorku.
Priredba se vrši pod vodstvom Mrs. Maria LaGuardia in namen podvzetja je za korist organizacije CARE, ki pošilja pakete poleg drugih prizadetih evropskih držav, tudi v Jugoslavijo.
Z Milanovo bosta nastopila tudi dva druga jugoslovanska umetnika, Mia Slavenska in Božidar Kune.
GRUENTHER PRED SENATOM
WASHINGTON, 24. marca— Kot zastopnik generala Eisen-hc verja, je pričal pred -senatom ^ef-njegovega generalnega štaba, general Gruenther. Zavzel se je za ameriško pomoč, naglasil je, da zapadna Evropa gradi svojo obrambo, pa tudi da se zapadna Evropa ne more braniti, če sama ne da vseh svojih sil na razpolago.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, St. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na printer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 10; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
v
Pri jnoških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41: 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
*
l*ribližna metrična dolžina po
ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 'nautical" milje.
*
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. St. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
ENAKOPRAVNOOT
r- RTRAN 3
Fran Milcinski;
Cvetje in trnje
o TREH MICKAH
(Nadaljevanje)
"Ali si odrgnil škornje? Na veke amen! Pa tjakaj sedi!— Vroče je, vroče, malo dežja naj bi nam Bog dal, drugače bo slaba za repo in za fižol in za tur-ščico."
"Za ajdo tudi( za ajdo," je dostavil Menart.
Vzel je z mize list, par krat pihnil iz napetih lic in potem povedal in razložil:
"Vidiš, moj ljubi Menart, ved-^0 sem pravil in še povem: Greh 36 čudna zel in sramota je njen cvet. Grešnik si prizadeva, da bi JO iztrebil, ruje jo in podkopava ® sežiga in misli, da jo je zatrl ^ da sta greh in sramota pozabljena in izbrisana. Pa čez deset, dvajset let spet požene zel iz sta-I'lh korenin in se razrašča in cvete in priča: Tukaj je bil vsejan ^eh!—in vnovič oznanja sra-^()to. Z otavo ali si že pričel? ^^te je lahko, ko vse opraviš z domačimi! Po trideset grošev Zahtevajo na dan in k predpol-danici vina in k malici vina— svet ne bo stal več dolgo. Bog se usmili!—Iz Trsta pišejo ta-^0. da je tista ljubljanska Mica %^v cerkvi jo še nisem videl, sli-sal sem pa že dosti o njej, pol preveč—takole pišejo iz Trsta, je tista ljubljanska Mica pra-in da ni na njih strani nič po-®iote. Pišejo, da je pomota drugod, pomota ali zvijača.
"Tako pišejo, da so Marijo ^enartovo, tvojo prayo hčer, ^es dali v rejo k Čežulji v Pra-protno—vse kakor pripoveduje
ljubljanska Mica. Ona baba pa, Muhič se je pisala in Rozala ji je bilo ime, ki ste jo poslali v Trst, je dobila čisto drugega, tujega dekleta, zakaj prosila je le za rejenčka, razumeš, takšnega, da bo najdenišnica zanj plačevala. Tvoja rajnka tašča je bila lakomna rejnine in sta mečkali z ono ljubljansko babo, da bi ti in tvoja žena dobila pravega otroka, v najdenišnici naj bi pa mislili, da gre otrok v plačano rejo k tujim ljudem. Zviti sta bili, toda premalo. Tvoja rajnka tašča je sicer res dosegla rejnino onih šest kron vsak mesec, saj veš, ki se je lagala, da jih dobiva po tržaški žlahti. Ali vidva sta dobila namesto svoje rodne hčeri tujega rejenčka, ki je bil ravno na vrsti—zakaj v plačano rejo ne puste otrok izbirati—in je temu rejenčku ime Marija Ana Fermentin. Tako pišejo iz Trsta.—Soparno je, Menart, soparno, muhe so sitne, barometer se mi je potrl, muca ga je vrgla z žeblja.—Pa ne smeš svoje žene zaradi tega zavidati, tvoja žena je krščanska gospodinja, greh je star in sta ga deležna oba, večji del teh zmešnjav pa ima na vesti njena rajnka mati, naj v miru počiva!—in ni Lvoja žena vedela zanje. Kakor je, tako je!—Ajde nisem letos nič sejal, tri leta zapored mi jo je vzela slana—sem rajši naredil praho."
• Menart je poslušal in molčal.
"Kaj boš?" je vprašal župnik.
"Kaj bom? Naj gre po postavah ? Če je naša, je naša, ne bom


A
especially by
Fashion's love this Spring is ct crisp, bright look, daisy-fresh and airy-light. Modecraft interprets the style for you in shoes of gossamer mesh ... in elegant designs to go with every outfit. They're all cool as an ocean breeze, light as a caress,
nevif OS springtime.
and up
MAN DELS SHOE STORE
se je branil. Saj nima le ust, ima roke tudi. Glavo bom pa jaz imel za oba, če bo treba."— Vstal je.
"Smuk se nekaj punta in usti, da bo ono Mico, ki smo mu jo dali, zapodil in bo to vzel k sebi; pravi, da je po poročnih bukvah s to poročen ,ki je prava moja hči, ne z ono."
"Smuk je šema," je rekel župnik. "Sem že slišal. Pa si ne bo prebiral. Saj je bil z osebo poročen, ne z imenom. Ga že pokličem predse."
"Torej je zakon veljaven, kakršen je?"
"Veljaven do smrti."
"Samo to me je skrbelo. Drugo ni taka reč. Če je naša, naj le bo! Ampak pri naši hiši morajo ubogati eden kakor drugi. Do zdaj je počenjala, kar je sama hotela, zdaj bo, kar bom jaz ukazal."
' Prav je in povej ji, da mul ne- maram v fari!—Na veke amen." Pokimal je Menartu in Menart je spodobno klecnil s kolenoma in šel.
Doma pa je skhcal svojce, kar
jih je bilo baš okoli hiše, in tudi ljubljansko gospodično in jim je povedal: "Izkazalo se je, da je ta Mica res naša. Zato ima v naši družini iste pravice, kakor jih ima vsak drug otrok. Pa je mir besed!"
Mica je zardela od razburjenosti! Bila je tik zaželenega cilja—skoro bo konec dolgočasja v Kosezah!—Položila si je razprostrte prste na bluzo in izjavila: "Jaz ..." in "jako . . ." Stopila je k očetu in mu oberoč stisnila roko in rekla—"Oče!" Obrisala si je oko in dala roko še materi in po vrsti drugim in je bila bolj gin jena nego vsi ostali vkupe—bila je pač mestna, kmet pa je grčav—in je čakala, kdaj privleče oče trebuš-nato listnico na dan in se bo štela dota.
Oče Menart pa je nadaljeval: "Odslej te bom tikal, ker si moja hči. Tiste pravice imaš pri hiši, kakor jih ima vsak mojih otrok —pa tudi tiste dolžnosti! Hvala Bogu, otroke imam pridne, jih pohvalim! Glej, da mi tudi ti ne boš delala sramote! Zdaj pa po-
6125 ST. CLAIR AVE.
2 Door: From North American Batik
NEMŠKI MILITARIZEM IN NACIZEM SPET NA POHODU
(Nadaljevanje)
Ta hip sicer kaže, da so se "Zveza nemških vojakov" in druge veteranske organizacije omejile na svoj "karitativni" delokrog, toda pojav tednika "Die deutsche Soldatenzeiting," ki ima v naslovu vtisnjeno odlikovanje železnega križca in ki se zelo resno ukvarja s političnimi vprašanji, je dal tudi Nemcem misliti, kam lahko pripelje pot, ki jo sedaj ubirajo bivši veterani. Bivši bojevniki Hitlerjeve vojske—predvsem oficirji— se namreč pojavljajo na najvidnejših mestih stranke "Sozialisti-sche Reichspartei," ki je izrazito desničarska in neonacistična organizacija.
V	svojih vrstah zbira namreč predvsem nezadovoljneže, katerih je posebno med "zapostavljenimi" veterani na pretek. Na čelu te neonacistične stranke je "general" Otto E. Remer, ki ga imajo vsi za eno najbolj fantastičnih figur, kar jih je rodila Hitlerjeva Nemčija.
Remer je bil poklicni vojak od leta 1933. Poleti 1944 je imel čin majorja in je bil poveljnik zaščitnega regimenta divizije "Grossdeutschland" v Berlinu; 20. julija so mu "Zarotniki proti Hitlerju ukazali, naj aretira nacistične voditelje. Toda Remer je šel h Goebbelsu in mu izdal ves zarotniški načrt. Goei)bels se je po telefonu zvezal s Hitlerjem, ki je Remerja pregovarjal, naj se raje obrne proti zarotnikom. Remer je to tudi napravil, zaradi česar je bil čez mesec povišan v SS-ovskega ge nerala.
Ob koncu vojne je bil Remer ujet. Izpuščen je bil leta 1947. Odšel je na Spodnje Saško. Samo dve leti je trajalo in že se "general" Remer pojavi v politični areni kot voditelj polične stranke "Sozialische Reichspartei." Pri letošnjih volitvah poslancev v deželni parlament Spodnje Saške je SRP dobila kar 16 poslancev, medtem ko prej ni imela nobenega. To dejstvo je v vsej Nemčiji—pa tudi v tujini— vzbudilo veliko pozornosti, kajti neonacisti so žačeli pridobivati na političnem vplivu.
V	eni svojih zadnjih številk je ameriški časopis "Newsweek" objavil razgovor svojega bonn-skega dopisnika z Remerjem. Remer je povedal, da hoče organizirati "majhno, toda čisto (!) politično organizacijo." Doslej so prodali oziroma razdelili 50,-000 strankinih značk, ki spominjajo na nekdanje značke s kljukastim križem. Bivši oficir Remer pa ima tudi "svojo" politične ideje. Tako je izjavil, da je svet sedaj razdeljen ne samo ozemeljsko, ampak tudi ideološko. Na eni strani je liberalna, komolčarska svoboda, na drugi strani pa—komunizem. Oba sta Evropi (!)—tuji."
"Življenjski prostor" Remer-jeve ideologije torej ni samo Nemčija, temveč vsa Evropa! In naprej: "Naša politika mora težiti za tem, da ustvari telo, ki bo ločeno od Vzhoda in Zapada. Oborožitev pa. se ne more začeti prej, dokler ne bo obnovljena vlada vsega nemškega Reicha."
Bralcu se zdijo te Remerjeve "misli" zelo podobne zahtevam, ki jih je v svoji knjigi postavil general Guderian o tem, kako hočejo Nemci "biti svobodni." Težko je povedati, ali obstoja med Remerjevo neonacistično stranko in nemškimi generali kakšna tesnejša neposredna zveza. Toda če že ni organizacijske zveze, pa je čisto gotovo miselna vez in rekli bi—isti cilj, ki povezujejo "karitativne" veterane s snovatelji novih današnjim razmeram prilagojenih nacističnih gibanj. Prav tako je za sedaj še tvegano pritrditi mišljenju nekaterih, da obstajajo dobre zveze med nemškimi generali, ki uživajo ameriško zaupanje, in nemškimi visokimi oficirji, ki so jih "prevzgojili" v Moskvi. Toda nemški "organizacijski duh" bržkone ne bo zanemaril te možnosti . . .
Naj bo razvoj tega gibanja kakršen koli, vendar je še danes vsem očitno, da se nemški nacizem in militarizem zaradi trenja med Vzhodom in Zahodom—bohotno razvijata. Tisti, ki so imeli opravka z nemškimi "veterani," pa zaskrbljeno gledajo na to igro z ognjem, kajti ni povsem gotovo, kdo se bo pri tem nevarnem igračkanju—najbolj opekel. Dr. D. Sa\Tiik.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
KONEC
vej, kam naj naročim potu, da gre po tvoje cape in kar imaš, če je vredno hoditi ponje!"
Le-te besede očetove niso bile všeč gospodični Mici. Ne le zaradi omalovaževalne oblike—cape!—to je jako ...ne?... ampak tudi zaradi vsebine.
Upoštevala je sicer očetovska čustva in umela je očeta, da se niti za hip ne mara več ločiti od toliko let pogrešane hčerke, zlasti takšne, kakršna je, in da bi jo rad obdržal blizu svojega srca v diko in ponos vsega Mena,r-tovega rodu. Ali njeni računi so bili drugačni! Prišla je po doto, ne pa umirat od puščobe.
Bila je v zadregi. O, jaz . . . jaz sem jako ... in sploh ... to, ne gre . . . jaz moram v Ljubljano, je rekla "Pot ne bi našel . . . kaj pa mislite! obleko imam raz-posojeno ... ne? Prijateljice me prosijo, ne?—pa jim posodim. Jaz sem grozno ... In sploh . . . Moja služba . . . kaj bi rekla gospodična Fini in gospodje ... o, to ne gre, moram prej odpotovati . . ." Kar pel ji je glas, tako prepričevalno je govorila.
"Ej no," je omenil oče Menart, "če so bili zdaj lahko štirinajst dni brez tebe, te menda tudi za naprej ne bodo pogrešali-. jKako natakarico ali kakor takim pravijo, menda vendar še kod najdejo . . ."
"O," je ogorčeno odgovarjala gospodična, "prosim . . . moja častna beseda ..."
"Vsako delo je dobro, da je le pošteno," je rekel oče Menart in končal pogovor. Zasukal se je in ukazal: "Alo, zdaj pa le zopet na delo! Ti, Urša, se podvizaj z malico v Gorenji laz, pa glej, da boste čisto grabili! Ko pomali-cate, mi predolgo ne sedite in klepetajte!"
Stopil je pred hišo, zažvižgal in ko je iz hleva čul odgovor, za-klical: "Tone, naprezi! Lahko vso otavo še danes spravimo domov. Jutri ne vem, kaj poreče vreme."
Družina se je razpršila. Gospodična Mici je sama ostala v hiši, grizla si je spodnjo ustnico in ni vedela, kaj bi.—Kar naravnost ni mogla reči: Doto sem in adijo! Za tak nastop je bila vendar preolikana—kaj pa mislite! Pa tudi očetove naklonjenosti ji ne bi baš povišal tak nastop. Z lepo bo lažje priti do cilja nego z grdo.
Izprevidela je, da ji ni drugače—potrpeti mora še par dni, da prinese prilika besedo z očetom ... Da bi zdajle hodila v Ljubljano po svoje reči—nak! Zgolj muzali bi se ji, ko bi v cuh-ci pritresla svoje bališče ... in sploh, saj ne misli ostati tukaj.
Zunaj se je zopet oglasil oče.
"Tone, bom pa sam šel z vozom. Ti stopi rajši k Mici, k Smukovi, če te kaj potrebuje! Lahko čez noč ostaneš, če bi Smuk rogo-vilil!"
Potem pa pogleda v hišo. "Ali si se odločila? Ali greš v Ljubljano?"
"Jaz ne vem . . . danes ne," je odgovorila, "bom prej pisala . . . vi ne veste ... to je jako . . ."
"Pa pojdi z mano! Izpred hleva ši vzemi grablje! In izpodren-caj se!" Izza kamrinih duri je snel podrenc in ji ga vrgel: "Na!"
"O ... v nedeljski obleki. . ." se je pomišljala gospodična.
"Pa jo nosi za vsak dan. Praznično ti že drugo napravim, tako, da bo za našo hišo in za naš kraj. Da se ne bodo izpregledo-vali nad tabo. Zvečer reci Urši pa gresta k šivilji! In lase si tako ravnaj, da ti jih ne bodo s prižnice dol grebenih!"
Gospodična je globoko zajemala sapo. Dota se bo težko služila.—Izpodrencanje ji ni šlo od rok—bala se je, da se bodo videle luknje v nogavicah.
"Ali bo kaj ?" je priganjal oče že sedeč na vozu.
(Dalje prihodnjič)
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI

SLOVENKA
srednjih let, stalno zaposlena, mirnega značaja, išče stanovanje s 2, 3 ali 4 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče
IV 1-2452
SOBE V NAJEM
ZAKONSKA DVOJICA
dobi v najem veliko spalno sobo. Na razpolago je tudi shramba za obleko. Za podrobnosti se obrnite na
1031 E. 141 ST. LI 1-7466
HIŠE NAPRODAJ
LASTNIK PRODAJA
dve hiši na eni loti. Ena zidana ima 5 in 5 sob; druga je obita in ima štiri stanovanja, vsako po štiri sobe. Med E. 55 in E. 79 St. v okolici St. Clair Ave. Cena $20,000. Za podrobnosti pokličite med 7.30 in 9. uro zvečer.
EN 1-9320
HIŠA NAPRODAJ
Proda se hiša za eno družino: 6 sob, 3 spalnice, gorkota na plin, klet, preproge, beneški zastori, garaža z novimi vratmi (overhead). Blizu busa. Se proda radi smrti v družini. Za vsp pojasnila pokličite KE 1-7465
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede našo nadvse ljubljeno soprogo, dobro skrbno mamo, hčer in sestro
1912
1952
EMMO Vlčie
rojena TEKAVEC
Draga pokojnica je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 23. februarja 1952 po dolgotrajni in mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 27. februarja iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo njeno truplo izročili v naročje materi zemlji na pokopališču Calvary.
Pokojnica je bila rojena v Clevelandu i n je bila stara 39 let.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem za krasne vence, ki so jih položili h krsti drage pokojne. To nam je bilo v veliko tolažbo in uteho v dneh žalosti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Najlepša hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu; vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru in vsem, ki so jo sprejmiii na njeni zadnji poti na mirodvor.
Lepa hvala Rev. Tomcu za podelitev sv. zakramentov za umirajoče, za opravljene verske obrede ob odprti krsti v pogrebnem zavodu, za darovano zadušnico in cerkvene pogrebne obrede ter za spremstvo na pokopališče.
Hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vzorno voden pi>greb in
vsestransko pomoč v dneh žalosti.
\
Iskrena hvala tudi pevskima zboroma Lira in Zarja za zapete žalostinke ob odprti krsti, ter članicam društva St. Clair Grove št. 98 WC za izkazano zadnjo čast in molitve ob krsti.
Lepa hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto. Posebno zahvalo pa izrekamo sorodnikom in vsem, ki so nam stali ob strani v bolezni pokojnice, pokojnico tolažili in bodrili in ji lajšali njeno trpljenje, ter nam bili v veliko pomoč v dneh smrti. Bog vam povrni stotero!
Posebno zahvalo izrekamo tudi Mrs. Stanič in Mrs. Malenšek, ki ste nabirale za skupni venec okrog sosedov na Norwood Rd.
Tebi, preljubljena soproga, mati, hči in sestra, ki si nam bila tako draga in ki smo po svoji moči skušali Ti ohraniti življenje, kličemo počivaj mirno po prestanem trpljenju. Usoda je zahtevala, da si morala v najlepših letih zapustiti svoje drage, soproga, ki si mu bila zvesta družica, hčerko in sinčka, ki objokujeta izgubo najdražjega bitja •—nenadomestljivo mamo—mater, brate in sestre, kateri so Te imeli radi; a spomin na Te si bomo ohranili v naših srcih do konca naših dni.
Snivaj sladko v hladni rodni grudi!
Žalujoči ostali:
ANTON, soprog
HERMINA, hčerka	NORMAN, sin	MARY POSAR, mati
MRS. MARY BRUNDULA, MRS. JULIA KURE, MRS. CAROLINE MENART, sestre
JOHN in JOSEPH, brata
Cleveland, Ohio, dne 25. marca 1952.
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
JOUAIV BOJER:
IZSELJENCI
R o m A IV
(Iz Norveščine prevedel Božo Vodušek)
liij
(Nadaljevanje)
Tako? Besno jo je pogledal. Še nikoli ni čutil takega veselja, da bi jo pretepel, kakor zdaj. Tolažba? Ni maral nobene tolažbe. Najrajši bi bil vse po vrsti pretepel, pa ga obdajajo kakor rešilni angeli. Pojte k vragu! Ko bi le še živel Erik Foss! Potem bi vsaj lahko šel k njemu in ga prosil, naj ga spet pošteno pretepe. In to pot ne bi mignil niti z mezincem.
Proti koncu jeseni se je bližal mali naselbini samoten voz z vo-lovsko vprego. Na kozlu je sedel Morten Kvidal, v vozu pa človek z rdečo brado in naočniki. Bil je župnik iz Northvillea.
Da, sicer je prebival v malem mestecu, ali njegove župnije so bile raztresene milje in milje po
širni prerijski zemlji. Ta tukaj je bila bržkone sedma. In vse je moral obiskati, tako da je bil vajen potovanja in tresenja v prerijskem vozu. Za tako pot, ki je trajala dva tedna, je dobil deset dolarjev in—prosto vožnjo, hrano in prenočišče. Nekako prenočišče.
Pa saj je bilo jasno, da si je morala mala naselbina po tako dobri letini privoščiti božjo besedo. In kamlu so otroci iz Ska-reta tekali od hiše do hiše in sporočali, da je župnik prišel.
Erikovo kočo so uredili, kolikor se je pač dalo, in Elza je prinesla tja namizni prt in po sodo in nekaj jedi.
Zvečer sedi župnik pri koncu sveče, ki tiči v grlu steklenice, in se pripravlja na pridigo.
Tedaj se oglasijo koraki, v
kombinacijska zimska okna in vrata ki se jih poleti zamenja z
MREŽAMI
POZIMI PA z
_____STEKLOM
Iz aluminija in znanega kalifornijskega rdečega lesa, ki je za trajno. Damo proste proračune—vse delo je jamčeno.
Te kombinacije lahko umerimo za katerokoli okno ali vrata v vašemu domu. Tudi porče zapfemo z Redwood in aluminija.
TEMPCO INC.
12726 st. clair ave.
gl 1^503
ZA VELIKONOČ/
Pri nas si lahko nabavite okusno, doma soljeno in prekajeno meso, kot:
Šunke, želodce, klobase, plečeta, itd.
Pošiljamo naročila tudi po pošti izven mesta.
Vse meso je prvovrstno in dovažamo na dom. Za praznike imamo tudi moko, stddkor,
maslo, orehe (cele in jedrca), bele .rozine,
medu, jajca, sadje, zelenjavo kot tudi popolno zalogo vsakovrstne-ga svežega mesa in grocerije. Najboljše vrste in po zelo znižanih cenah.
* Se priporočamo.
Holmes Ave. Market
15638 Holmes Ave., LI 1-8139
(Preje Asseg Market)
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
kočo stopi orjaški mož z mngo čno rjavo brado. Per t uli.
Ni prišel ponižno kakor morajo prihajati delavci v domovini, kadar obiščejo cerkvenega oblastnika. Zakaj ta takaj prav gotovo ni bil poklican od kralja da vodi občino. O ne, danes je Per Foil enako vreden župniku. Zato mu da roko in ga pozdravi.
Potem se usede in se obotavlja, preden prične govoriti. Ali ni prišel z nekim namenom? Seveda. Marsikaj resnega je, v čemer hoče preizkusiti župnika. Če le res kaj več razume kakor Per!
Mine ena ura, mineta dve. Komaj je bil Per le za špranjo odprl vrata, za katerimi vre in kipi v njem, je takoj vse planilo na dan. Nazadnje se je izpovedal kakor otrok in je bil popolnoma brez moči. Ali mu župnik ve svetovati? Vse, kar je Per v samoti doživel tesnobe in videl strahov, je izvedel župnik od začetka do konca.
Ko ga mož z naočniki končno spremi iz koče, mu stisne za slovo obe roki. Lahko noč, dragi prijatelj! Veliko je naših rojakov, ki se jim v preriji tako godi. Spominjaj se tega. Ali minilo bo. Poskusi biti dober s svojo ženo in predvsem poskusi spati.
Bila je nedelja z jasnim jesenskim nebom in toplim vremenom. Solnce ni več žgalo, samo sijalo je in grelo. Ljudje so se zbirali v nedeljskih oblekah, s pesmaricami v roki. Iz nove naselbine sta prišla dva voza polna ljudi, v katera sta bila vprežena po dva konja.
Služba božja se je vršila na prostem. Končno so ljudje v divjini spet videli duhovnika. Talar in ovratnik ima prav tako kakor v domovini. Njegov jezik je njihov. Iste pesmi so, ki so jih tolikokrat peli v domači cerkvi. Zdaj jih spet pojo—kakor takrat. Nekaj jih sedi na klopeh, drugi na travi. Za njimi sta ravnina in nebo, vse poje. In duhovnik stoji na vzvišenem kraju in dviga roki: Milost naj bo z vami, mir z Bogom, našim Očetom, in gospodom Jezusom Kristusom.
Ljudje sklanjajo glave. Ana. Perova žena, že ihti. V naročju ima otroka, ki ji boža lica. Per Foil strmi v duhovnika in se igra s svojo brado. Ola gl^da napol v stran. Njegov od solnca in dežja razorani obraz je zaprt. Morten se čuti bolj prevzetega kakor kdajkoli v domači cerkvi. Niso le spomini, ki ga nosijo zdaj tja, da vidi mater in brate in sestre jasno pred seboj. Gin-jenost drugih je, ki se zbira v njem. Ne zaradi tega, ker jim je to pot kakor nekak voditelj, ampak ker so mu sam ne ve kako čudno blizu. Odkar so bili v mestu, Ola ni več ogovoril. Danes si nameni dati mu roko.
Po pridigi so spet zapeli cerkveno pesem. In zdaj so vse ženske ihtele. Ne da bi jim bil župnik grozil ali jih prestrašil. Bili so spomini in domotožje, ki so jih v pesmi dvignili do nebes.
Potem jih je odvedel za mizo, ki je pokrita z belim prtom, stoji župnik z vinom in kruhom, ki ju je prinesel s seboj. Pred njim klečijo v polkrogu žene in možje na trdi zemlji, ki je bila Eriku Fos-su pod. Sklanjajo ogorele obraze, sklepajo svoje okorne, od dela zaznamovane roke. In majhna ilovnata koča okrog njih je tempelj.
I^o pa župnik položi Peru Fol-lu roko na glavo, jo zadrži na njej malo dalj kakor pri drugih. In Per čuti, kakor bi ga božal brat.
Nekaj korakov od koče stojita dva moža, učitelj Jo in Ola Vat-ne in se tiho pogovarjata.
"Kaj nisi šel k obhajilu?" pravi Ola.
"Ne. Prav za prav ne vem, kako je s to stvarjo. Moram še nekaj časa razmišljati o tem. Pa ti? In tvoja žena?"
"Moja žena je šla. Ampak jaz —jaz moram najprej postati
drug človek, preden w odločim za kaj takega. '
X
V marsikateri koči na Norveškem stoji na omari slika tistega, ki je v Ameriki. Nekoč je hodil to okrog kakor vsi drugi, zdaj pa je odšel tako daleč, tako daleč. Visoko se je že moral po vzpeti, zakaj na sliki je tako mrk, s prečo v laseh in oblečen kakor pravi gospod. Njegova pisma berejo na glas kakor domače evangelije. Mati potoči solzo, oče gleda v tla, otroci vidijo pred seboj nove in drzne slike. Morebiti so na oknu rože, podobe na stenah, v kotu z rožami poslikana omara. Ali najlepše v hiši je Ameri-kanec na omari. On je več kakor okras. Počasi se izpreminja v domačega boga.	*
Berit Kvidal je dobila svojega. Tam stoji Mortenova slika, in če je nekaj časa sama, se včasih dogodi, da se potihem pogovarja z njo. "Kaj misliš o tem in onem?" Pa saj njegovi koraki niso več odmevali trdno in odločno ,po veži, njegov glas ni več ukazoval, kaj vse je treba storiti, nič več ni prala in krpala zanj, kakor v starih časih. Ali kaj pomaga tarnaAje! S solnčni-#mi pegami pokriti obraz pod rdečimi lasmi je zmeraj žarel od zaposlenosti. Tam sta bila hlev in kuhinja, hiša in otroci. Treba je bilo presti in tkati in delati na polju. Le redkokdaj so se zbrale ženske h kavi in božji besedi. Zmeraj je bilo kaj težkega. Ali kadar je hitela preko dvorišča, je pogosto za trenotek obstala in se ozrla na hribe, na pokrajino spodaj, na veliki fjord, ki se je raztezal pod dolgimi, sinjimi gorami na zahodu. Tam so prihajali in odhajali parniki in bele jadrnice. Nekateri so bili namenjeni daleč, tako zelo daleč. Drugi so se vračali iz daljnih in čudovitih, pravljičnih dežel. Iz vsega tega pa je zajemala mir in tolažbo.
In tja preko je tudi Morten odpotoval na velikem pamiku. Bilo je, kakor da bi mu njen pogled skušal slediti tako daleč, koliko se je dalo. Ampak vse je izginjalo v svetli megli. Bila je spet pravljica. Sicer je imela še Si-mena, ki je bil že dvajset let star, in Petra, ki je bil nekaj let mlajši, in Randi, ki jih je imela petnajst. In potem mala dva, Knuta in Meto. Vsi so ji bili v pomoč. Ali Mortena le ni bilo, ki bi vodil vse v redu.
Marsikako nedeljo zvečer je šla s svojimi otroki navzgor ob njivah in gledala na breg na drugi strani reke. Tam je bil še zmeraj sam jelšev gozd in grmovje in kamenje. Ampak le po-čadajte, da se vrne Morten! Takrat bodo nastale tam njive in travniki. In poglejte stara poslopja in pomislite, kako bo vse to vidite tjp,krat, ko pride on! Berit je videla vse pred seboj in popisovala otrokom. Mogočno, belo prepleskano glavno poslopje, dolgo rdeče gospodarsko poslopje z dvema kriloma. Ne bo dolgo trajalo in vselila se bo tja in hodila kot mogočna hišna gospodinja po velikem posestvu.
In otroci so poslušali. Randi, najstarejša deklica, je bila pač najbolj podobna materi. Plavo-lasa in lepa je bila in videla je pred seboj polno slik. Kadar se je smejala, se je moral z njo smejati ves svet. Ko bo nekoč hčerka na velikem posestvu—da, da, potem bodo snubci že prišli!
Ali banka je zahtevala obresti, lensman davek, trgovec obroke in razen tega je bilo še kaj drugega. Berit je vzdihovala in iskala izhoda. Ampak, saj v nekaj letih pride Morten domov. Misel nanj je zmeraj pomagala. Tam daleč v daljavi se je iz-preminjal v rešitev iz vseh stisk. Ko je v mraku sedela pri oknu in gledala v nebo na zahodu, si je pogosto izbrala eno samo najlepšo zvezdo. In ko je tako strmela vanjo, je tem silneje mislila na svojega sina.
Včasih se je dogodilo, da je
pogledalo skozi kuhinjska vrata neko dekle s svetlimi iabiiii in velikimi pričakujočimi očmi. Prihajala je, zmeraj po gozdni stezi in nikoli ni hotela stopiti v sobo. Bila je Helena. Torej zdaj ji je bil Kvidal dovolj dober? Ali si je morebiti zato lahko predstavljala Mortena kot kakega princa, ker je bil tako zelo daleč? In kdaj pa kdaj je gotovo napravil dolgo pot na smučeh ali predaval, ali pa pel lepše kakor kdorkoli na svetu. In « kom naj bi bila o vsem tem govorila, razen z njegovo materjo? "Ali ste dobili kako pismo?" Berit se je nasmehnila: "Da, seveda. In ti tudi?"—"Da, ampak kaj fiiše vam?" In potem je nastal šepet med obema ženskama.
Nato je prišla dolga zima brez piseni. Vedeli sta, da je Morten odšel v prerijo, ne pa, da je bilo tako daleč do pošte. Berit sami ie bilo težko, ali najhuje je bilo mlademu dekletu. O božiču je prišla Helena na smučeh. "Ali ste kaj slišali?" "Moj Bog, nič." —"Kaj pa, če ... če se mu je kaj pripetilo? Če ... če več ne živi?"—"Ne reci kaj takega, Helena. Saj si vendar lahko misliš, da živi."
To pot pa je Helena obsedela na kuhinjski klopi in tiho jokala. Izvilo se ji je, da ni bila taka z njim, kakršna bi morala biti. Zdaj se ji zdi, da ne bo imela nobenega veselega dneva več. Če bi ji poslal vozni listek, bi se od-
peljala k njemu, pa čeprav bi morala pobegniti z doma kakor tat.
Berit gleda zamišljeno predse. Če bo dekle res odpotovalo k njemu—čemu naj bi Morten potem še prišel domov?
Težko? Biti mati je zmeraj težko, mora se sprijazniti s tem, da je potisnjena v kot. Ampak Kvidal? Kaj, če so ... če so vse to samo sanje? Morten, Morten, saj nas vendar ne boš zapustil!
Noč je prebdela ob tkanju lepega prta v rdečih, modrih in belih barvah. To naj bi bilo po-grinjalo za njegovo posteljo, ko se vrne domov in se poroči. Nekega dne se ji je posrečilo zvabiti Heleno v sobo, ko nikogar ni bilo notri. "Kaj misliš, bo iz tega?" Deklica je zardela. "Ne vem." Mati se je nasmehnila. "Ah, jaz tudi ne."
Ali na pomlad je Helena nehala prihajati. Nekega dne jo je Berit srečala na deželni cesti in le s težavo se ji je posrečilo, da je ujela njen pogled. "Ali si dobila kako pismo?"—"Da."— "In mogoče, vozni listek?" Glas se ji je tresel. "Ne."—"Ali si se spet drugače odločila?"—"Tako . . . tako težavno je vse."
Sredi poletja šta bila ona in lensmanov sin oklicana. Berit je sedela v cerkvi, a ni omedlela. Le tega si ni upala, da bi o tem pisala Mortenu. Saj bi ga morebiti tako prestrašilo, da bi po-
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI. DOSTOJANSTVENI
AmbularCna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki cenL
1^
vratek še bolj odlagal. Venomer je gledala sliko na omari, pogovarjala se z njo, kadar je bila sama, in tudi pogrinjalo je tkala dalje.
Simen je hodil nekaj časa okrog, debel in plavolas in kakor nabit z Mortenovimi načrti Z mlajšimi brati in sestrami n' j bil nič kaj milosten, odkar je bil najstarejši. "Pojdi in nacepi j drv!" je rekel Petru. "In vaju prosim, da gresta z menoj sadit krompir!" je ukazal sestrama. Hotel je Mortenu pokazati, da je prav tako dobro znal urejati vse kakor on. Ali čas je potekal in pričel se je čuditi, zakaj ni Amerkanec poslal toliko denarja domov, da bi kaj zaleglo-(Dalje prihodnjič)
At the first sign of eyestrain, see your eye physician (Ophthalmologist)
and then bring your prescription to us for careful compounding
SLAK
OPTICIAN AT NORWOOD AND GLASS
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zane^ sljivemu čevljarju, ki vedno izVrs* prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
PRVIČ IZZA VOJNE imamo MANDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti k6rjim očesom. Pokličite KE 0034 in vai»
pošljemo po pošti. Cena 35c. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd—KE 1-0034
Glavni stan za blago za moško in žensko opravo in za pošiljke preko morja, po zmernih cenah.
Hard finish, 50% volneno, 50% rayon Men's wear Worsted Suitings, idealno za nošo skozi celo leto, v temno plavi, sivi in rjavi barvi; regularna $2.75 vrednost, sedaj samo $2.00 jarda.
, : Creas*-resistant volneno- rayon Gabardine in Sharkskins, 60 inčev široko, blago za' moško in žensko opravo v temn; in svetli barvi. Regularno $2.50, sedaj samo $1.75 jarda.
Imamo tudi obilno izbero blaga na jarde za ženske suknje, obleke, suits in krila po posebnih cenah. Imamo tudi popolno zalogo krojaških potrebščin.
Govorimo nemško in slovensko.
S. LIEBERMA^ WOOLEN €0. 1446 West 3rd St.
blizu SUPERIOR AVE.
Odprto od ponedeljka do sobote od 9. do 5.30; ob nedeljah od 9. do 12. opoldne.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY AND MEAT MARKET —Self-service. Selling account of illness. Doing over $2,000 weekly. Hours 8:30-6 p. m. No Sun-aays. Open for inspection Sundays between 12-1 p. m.
Austin 7-7170
GOOD Chance to buy Cleaning and Curtain Laundry. Good steady trade. Established. Excellent location. Northwest. Selling, leaving city. Best offer.
BElmont 5-0131
GOOD OPPORTUNITY to buy— Variety-Confectionery Store Good location. Well established business. Selling due to other interests. Best offer. See to appreciate.
IRving 8-9575
300 dinarjev za $1.00
Jugoslovanska vlada je znižala s 1. januarjem vrednost dinarja v primeri z dolarjem od dinarjev 50 za en dolar na dinarjev 300 za en dolar. Vrednost dinarja se je s tem približala njegovi pravi kupni moči. S 300 dinarji se da danes v Jugoslaviji vsekakor veliko več kupiti kot doslej s 50. Mali človek v Jugoslaviji sorazmeno z nami v Ameriki malo zasluži, zato bodo vaši sorodniki veseli, če jim poleg hrane in obleke pošljete tudi kak denar.
Za denar se danes v naši stari domovini že lahko vse kupi. Vaši sorodniki pa potrebujejo denar tudi xa plačanje davkov, xa plačilo elektrike, vode, za vsakovrstna pota. Za pomoč vam bodo hvaležni!
Kadar hočete poslati svojim sorodnikom ali prijateljem v starem kraju	g- |k| A B
IJ C N A K se obrnite na
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.	Clcvchmcl 3, Ohio
Tel. IIE 1-4148
Tvrdka August Kollander sprejema naročila tudi za vsakovrstne druge potrebščine, ki jih želite poslati v stari kraj in vam preskrbi tudi vse papirje in prostor na ladji ali letalu, če hočete potovati v staro domovino ali pa tudi kam drugam preko morja.	\
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, child, urgently need 3-4 room unfurnished apartment. Any good location S. E. Moderate rental-MUseum 4-7680
RESPONSIBLE Couple, 2 little girls, urgently need 2 bedrooif unfurnished house or apartment-Any good location W. Must be near CB & Q Railroad.
Riverside 7-1543
4 RESPONSIBLE Adults, 8 yc*' old child, need 5-6 roonj unfur-i nished apartment with bath. or N.W. Moderate rental.
RAvenswood 8-2873 or Wllmette 3333
RESPONSIBLE Couple, 4 little children, desperately need 4-5 unfurnished apartment. N-N.W. Moderate rental.
GRaceland 2-9884
YOU
can be the woman of the year
ritlPARI rOR NURSINO-* Ih* moil n«#d#d prof*M(on for woman In o NaHonol Emergency
Tolk 10 Mw Dlr»e»or of Nu"* ol your locol hMpNol, of OPPJT le a coll»glot« or fcow"* School Of Nurain«.
C^OOOOOOOOOOOOOOOO^