Izhaja vaak daa «aU Iaauad dailj and Holldaja. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote ■Url: MAT & Lavadal« av. Office of pubUcaiiea: tM7 H«. Uwaštle ava. TaUpfcau«: Lewu«leU Mil, LETO_YEAR XI T^LS®1 Butari u imnl ehH MU« JMMry II. 1111, tt ti« poH-oirt«« PUiriTA III TAnrw » « , v w-»J. ** » ^^o. m*™. uud> ta, aa 1-.MI- »r March i. i.;,. CHICAGO, ILL., TOREK, 3. Septembra (Sept. 3) 1918. oo STEV.—NUMBER 206. *md mmdm (N^ 14i) a.theHoed by tk. A* .9 OaUUr t. ItlT, - fA »I tk. PoToffl«. mt iuuou. By .f t k« Pr^d.M, A. S. pMt,M|W c-JT"""' --= mu mi 'in- m h—m^i ii i ==sstjammmmmmmmmmtmmmmmmmm^mma^mmmmmmmmmmmam Acc«pt»nc« f«r —IU— mt r*f of yo«Uy pro*U*4 f*«U ••ctio. 11C3, Acl of (M. S. ISIT. »utho ria«d on Jun. 14 101« !■ =aa— —»B^e——M—a— aa———m ODDELKA ZA MUNICIJO VOLILCI SE ORGANIZIRA- KAMPANJA PROTI TIHO-! NOVA DAVČNA PRED- TAPCEM KONČANA. 1 LOGA IZDELANA. IN ERONAMIKO USTANOVLJENA. VSAK ODDELEK JE SAMO STOJEN IN IMA SVOJEGA ŠEFA Prvi vojni pod taj nik Stetinius o stane v Franciji. Washington, D. C. — Vojni tajnik Baker je naznanil, da poslane Bcnedict <\ Crowell, prvi vojni podtajnik, šef oddelka za mu-nicijo, John 1). liyan, načelnik biroja za vojaško eronavtiko, pa šef zrakoplovbe. To naznanilo pomeni, da se ustanovita dva de-|»artinenta : department za munici-.jo in department za zrakoplovl>o. Da si ravno ofivijelno poročilo pravi, da nosita naslov "ravnatelja niunieije" in "ravnatelja zračne službe, pomeni imenovanje, da se ustanovita dve samostojni organizaciji in da bo vsaka pod direktnim. nadzorstven enega uradnika, ki bo imel veliko oblast in •bo odgovoren za svoje delt). Mr. Rynn prevzame z novim i-menovanjein dolžnosti drugega vojnega podtajnika mesto Kd-vvard ]?. Sletiniusa, ki se sedaj nahaja onkraj oceana v važni vladni misiji. Mr. Stetinius ostane v Franciji za nedoločen čas kot posebni zastopnik vojnega departmenta, ki ima oblast^da izvrši izredno nalogo, ki mu je poverjena, na. Mr. Orovvell se je vetllio peča i, odkar je bil imenovan prvini vojnim podtajnikoni, z industrijalir-mi zadevami, ki so prihajale pt"<| \ojni department. Njegovo iine-novanje ravnateljem niunieije prinese malo spremembe \' njegovo delo, ki ga je tlosedaj opravljal. Tajnik Kyan ima sedaj pod nadzorstvom zrakoplovbo in je pooblaščen, da imenuje novega sela za biro vojaške eronavtike. Nadzoroval ho produkcijo letal, i/.vežbanje letalcev, s|)lolt vse, kar je v področju zrakoplovbe. Tako pride priporočilo senatnega vojaškega odseka in generalnega majorja \V i 11 ia m L. Kenleyja do veljave da se nad/orstvo nad zrn koplovbo poveri eni osebi. 1'rieakujejo, tla mr. Uyan ta-koj nvede spremembe v organizaciji. Tretji vojni ptitltajnik Kredenci; P. Keppel ostane še na dalje na svojem mestu. On ima opra viti s posli, ki nimajo direklne-ini s1ik:i z možtvom v armadi. JO PROTI MESTNI ODREDBI. DRŽAVNI PRAVDNIK JE RAZ GALIL ODREDBO Vsebuje za družbo koristne in za ljudatvo škodljive določbe. 486 KOTLOV ZA KUHANJI' ŽGANJA ZAPLENJENIH. 2,000 VODOVODNIH MONTER JEV V STAVKI. Newport News, Va . — Tukaj jc zastavkalo tlva tisoč vtMiovotl nili monterjev, ki so bili zaposlje ni pri vladnem atavbinskein delu .Monterji zahtevajo, da se jim po v išn me/da od 7.V na HT1^ na u 111 Vlada je priznala dvojni čas /.i delo po štirih ^»poldne na pe lili delavskih in po enajstih do piildue v soboto in za delo ob nedeljah in praznikih KAZNENCI SO REfilLI KONJE SMRTI V OGNJU Bellefonte, Pa — Ko je i/brtih t il ogenj v hlev u ka/nilnhe Uor-k v it-vv II in so dali nt ra/.uik i / onom zna nu nje, so pribil el i k a ' I «'iwi od V seli sl rani in pi*iči i 'a ■ .I / y ;i H \ lih v u je bilo oh č i i s ii po;.,» -i -I in petdeset konj in zahvaliti jc napornem n in po/t t v o\ a1 nn delu ka/nen< # v . dn rešili .e I-. pn je Kan/em i ko v d> i .11 . hlev lipro odv i t.ili konji jih i apna li na d v oni < 'tgenj je napravi' na poslopju Chieago, IU. — Volil,-i, ki so proti mestni cestnoželezniški odredbi so se pričeli organizirati, tla porazijo odredbo pri jeaenakih volitvah. Medtem, ko se volilci organizirajo za poraz odredbe, je drž. pravdnik lloyne podal izjavo, v kateri je osvobodil trajpo poslov-nieo jurističniji fraz in povetlul z navadnimi besedami, kaj bodo cestnoželezniške družbe pridobile in ljudstvo izgubilo, če bo mestu; odredba sprejeta. Organizacija opozicije proti odredbi je pričela z organiziranjem odbora, kateremu je Charles K. M oh le r predsednik, ki bo izdal potrebni letak z jasnim pojasni lom, kakšne ugodnosti vsebuje od redba za cestnoželezniške bardht in kakšno škodo za ljudstvo. Medtem, ko se vrše priprave za poduk volileem, kako jim je glasovati v jeseni, so pripravlja "Občinska liga. za poobČinjenj javnih naprav", da mogoče nastopi na sodišču in vloži peticijo za sodnijsko prepoved proti mestni odredbi. Carl L). Thompson, tajnik lige, pravi, tla ni sedaj čas, da hi se tako važna vprašanja dajala ljudstvu na splošno glasovanje. Na tisoče dobrih in zavednih volil cev je sedaj odšlo v vojno, pravi mr. Thompson, in ti volilci ne morejo izraziti svojega mnenja z glasovnico. Ce gre sedaj tako važna odredba na splošno glasovanje, je to šahova poteza, ki pomeni, d*i sc hočejo gotovi interesi posluŽiti ugodne prilike, ki jo prinaša odsotnost volilcev. lloyne pravi o mestni odredbi: Kompanija dobi popolno nad-zorslvo nad cestnoželezniškim sistemom, ki ga lahko razširi po volji svojih upraviteljev sedaj ali v bodoče dvajset, milj daleč onkraj meHnc meje brez mestnega nadzorst va. Oprosti se obveznosti, $5,000,-000 za potlulične železnice, ki jo določa odredba iz leta 1907. Osvobodi nc mestnega nadzori-vanja pri zboljšanju cestnožclez-niškega sistema. Dobi kontrolo nad zbranim skladom cestne železnice in najemnine za podulično železnico z e-dinim namenom, tla zgradi pod-iilične železnice po načrtih, detajlih in proračunu, ki ko jih pri-v ili zaupniki družbe in ne mesto. Kom) i nija se (»svobodi določbe, ki jo naklada, da mora mestu plačati .r».r> odstotkov oti čistega dobička, tis lahko mesto kupi ali zgradi cestne železnice. To odpravi poobčinjenje cestnih železnic. Oprosti se določbe, ki veže družbo, da mesto lahko vporabi žične drogove družbe, ne da bi kaj plačalo za vporabo. Osvol odi se škropenja in čiščenja cest /.a družbo odpade odredba i//.a leta l'M>7. po kateri »e vo/.nina lahko zniža |n tako jc šc dolga vrata raHo yov. ki govore, da morajo v<»lil<-i kot < n mož glaaovuti pn»li odred |,i h oči* jo dobro Pet tihotapcev in dva ierifa ustreljena. Washington, D. C. — Ravno kar končana kompanja proti tihotapskim žganjekuharjeni tlokazu-je, tla jo tihotapstvo bujno cvetelo. V t;»j kampanji je bilo uničenih 4(IN kotlov, aretiranih 200 tihotapcev iu ubitih je bilo pet tihotapcev in dva šerifa, mnogo tihotapcev in Šerifov je pa bilo ranjenih. Kampanja proti tihotapskim žganjekuluirjem se je vršila v hribih držav Tennessee, A lahama, (leorgiu, Florida, Severna Karo-lina in Južna kabina. Vse tlrža-ve so suhe in če se uvede narod na prohihicija, govori ta kamjia-nja prot i tihotapcem, kaj so ho godilo. Štirinajst izkušenih eolninskih uradnikov je delalo »al občine do občine in dognalo, kje se nahajajo tihotapci. Za njimi so prišle patrulje, obstoječe iz uradnikov in meščanov. Konfisciranih Je bilo nad 30,000 galon žganja in ulitega v gorske potoke. Zasegli sti kotle iz bakra in druge priprave za kuhanje žganja, ki so vredne nad $100, 0il/1 li nap >|o . k od< VREME Dane* jasno, lepo \renn lllinoisu, lahki hi \i rov/hodni t r ov i ^lirični v/hod so|/»ii l o<| 7 r'l p m. OBSODBA ČLANOV I W W Chieago, 111. Sodnik laiiidin, preti katerim se je vršila porotna obravnava proti članom I ^ V\ ., je izrekel sodbo nad člani te oiga nizacije, ki so jih porotniki pri znali krivim, tla so hoteli prepie čiti vojne priprave Združenih dr ž. a v. Obsojenih jc bilo dva in devetdeset članov in sicer od enega leta do dvajset let ječe v Leaveii vvorthu, Kans Štirinajst članov, meti njimi \N illiani l> llayvvood tajnik organizacije, je bilo oImojc nih na tlvajset lel ječe ; t t i in t ri deset drugih Članov je liilo obao jenih na deset let. tri in iiide»et članov na pet let dvanajst članov pa na eno leto iu en dan Dva ob toženca sta dobila po deset dni v okrajnem zaporu, /a dva obtflžen ca m* pa obravnava nadaljuje V sa kazen znaša .»kupaj sli" let indvaj m*t dni Poleg ti a«« je obsojenih tri in devetdeset članov še na t J '100,000 ilenariie globe Minnioi na denarna glolta rnaša f H' na j v išjn pa ♦ t<»,e katedrale v l.aonu. Armade maršala Fooha torej o-perirajo z največjim ognjem na o* beli krilih iliudenburgove črte. Namen uleaalve Je vaekakor zdro-biti oba krila in pomesti a naiulki. mi armadami v središču. IzvzeiuŠi nekaj malega so Neiuel danea tamkaj, kjer ao hill pred 21, marcem, predno ao začeli z ofenzivami. Nemški vojni stan Je v svojem al. nočnjem poročilu priznal celo vr-sto porazov. Najljulejši hoji so hili včeraj ob reki Allette, kjer operirajo Francozi iu Američani pod generalom Afanglnoui. Nemei so tamkaj ua-tlačili po svoji stari navadi gosto maao vojaštva kljub temu, da velja zadnje Čase za nje princip varčevanja z Življenji. To pomeni, da smatra sovražnik omenjeno črto v veliki nevarnosti, Izgube aovral-nika ao ustavno ogromne, kajti fraueoakl lopovi neusmiljeno kosijo nemške vrste iu Mangiliova armada se pomlčr počasi toda sigurni* dalje in dalje. Junaški nastopi Američanov ob reki Atleti«. Z ameriško armado severno od Kolsaotiae, 2 sept. — AmeriAke fle-tc v okolišu Juvlguyja so včeraj napredovale dve milji lil vjele <100 Nemcev ter vpleuile veliko mitoll-no materijala poleg dveh lopov ili večjega števila strojnih puAk, Bojišče j». pokrito z nemškimi mrliči. Očividci js v I js jo o Junaških bojih Američanov, ko so naskočili litih neverno od Juvlguyja, Hrib je bil takorekoč ena sama krtina sovražnih strojnih pušk, ki ao ai-pale krogle iz stoterih lukenj. A-meričani mi planili navkreber pod kritjem mogočnega topniškega og- poročila, Iti stane nega dolar ja r»'I renlov do Wiuhington, D C na tako/vatiih vojnih uijo na %VJ'» iKHi.rssi I delek tia ti h vi 'ov iii e t.Vii«ki'kki Pridi l«-l V I t O V i 11 '1 aini ho pi i i eni 11 m 3,1)00 DELAVCEV NA STAVKI Bridgeport, Conn mu nieijnkili delavcev, ki delajo J»ri Htrojih, so zapustili d'lavnne I/ javili so, da ko ne/adov oljni / raz • i d nikov o r a/so« I bo Delavnice so zapustiti po obedu oi so lakoj oldlrž.av ali shod, ria ka tem je liilo preeej glasilo ' »dgla sovali »o da nadaljujejo stavko, dok let ne bo vsak delodajalec pri znal n jih /ahtev i Štirje manjši podjetniki ko pri znati zah'e\e delavev ili izrekli da bodo '< ul •I ja pa p' i.a mo, i/ i J ei nt delo- voliki gozd 0ou*y severno od Boia . „,,/.. , , sonsa in zdaj prodirajo vzhodno /»kf t proti grebenu velikih hribov Oh. v'ftlnlh -tr«J»ll. PM*k tako IJu , da min des Damee, Francozi so tudi moni 1 ^ * zasedli velik ko. oaemlja vzhodno| M v £ ! od g(m,skeKa kanala I ^ f / gleži vjeli včeraj 21M Nemcev, oi|W(ji|| ,(.r U(|tf||j vmUo vn#jUlu Francozi pa 12M) Od tt avgusU ((„(1|4k|, -lr(|jnf ^ p^^j. so unglelkc čete vjele 67,318 Nem N|f |rJ fro(||| M Ani#rWanl v cev In vplenile 6ft7 topov, B7&0 <(|<|||j|h Al,r|h d||#h vJ,n kflt strojnih pusk In več kakor tiso* tjw Snuv9¥i |tairr|nil Je Indl aakopnih rnoZnarjev, (|rkj|j Avatrijeev iu odbili so več- tji- število silovitih sovrslnih protinapadov. Boji na italijanski in balkanakt fronti IHni, 2 »»ept Vojni stan poroča o naraščajoči akt it nosil v bene-»kih io tirolskih gorah. Italijani n' i An^li«. o m mola zdnj stoji pred PROSVETA ^ASPjO SLOVENSKE BAROČNE PODPORNE JEPItOTE Uhaja darmorun nedelj io LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cto# po dogovoru. Rok opld ae — rralaK ___n Zadinjana dršava (Uvan Chlcaga) la rl.ftO m pel lata ia 7»« m tri umni Ckieaga ta * K.tf m pol lata, fl.If tria....... IImM*. |4 M m late. nmiov m im. kar im a -PROSVETA" Hf It. Uwl»b Amaa, ftlun, *THE EN LIGHTEN MENT" ml Hm ibr«k Natiaaal Imu«<1 »iailjr aw«pt Sundap and Holwiays. Owmm4 Wy tU SUtmU Natlaaa1 B—IU oliafeandpfl^irnjami!trim, $4 60 p«r -PROSVET/r ga. UmitUAmu«. CU«a|^ TiMn Lavadala 4SM. Datum v aklapaju a. •al, da tmm )a a im d a, da MjMMjgMl (Juli 30-18 ) polog *tl«|> lm«aa la naslova potekla aaraialaa. Poaorita ja __P BOBV ETA dokler zavezniki niso spopolnili svojih bojnih sredstev in niso prišle ameriške legije na bojišče. Slava o nepremagljivosti nemške armade je pri kraju, odkar so zavezniške in ameriške čete na zapadni fronti prešle v ofenzivo. Zavezniki niso le na dolgi fronti potisnili nemško vojno ma-šino nazaj proti Berlinu, ampak so na nekaterih mestih že tudi prekoračili črto, o kateri je sam mogočni Hindenburg trdil, da prek nje ne pridejo zaveznftke armade. Hinden-burgove besede so se izkazale kot navadno prazno strašilo, js katerim je hotel prevariti svet, da se nemška armada ne bo umaknila nazaj od črte, ki jo je zaznamoval za nepre-dorno. Hindenburgova črta je ravnotak bluf kot grožnja nemških militaristov, da bodo nemške potapljače pogrez-nile vsak ameriški transport. Nemške potapljače niso potopile ameriških transportov in Hindenburgova črta ne more ustaviti zavezniškega prodiranja proti Berlinu. Za kajzerja, nemške militariste in pruske junkerje prihaja zdaj udarec za udarcem. Na morju niso mogli ustaviti prevažanja ameriških čet, na suhem ne morejo zadržati prodiranja zavezniških in ameriških armad. Sedanja zavezniška ofenziva dokazuje, da nemška vojna mašina ni nepremagljiva in da bo v prihodnjem letu zdrobljena, ko bo do tri miljone Američanov, na bojišču. General March, šef ameriškega generalnega štaba, je govoril resnico, ko je dejal, da upa, da bo prodrta nemška fronta, če Amerika odpošlje tri miljone mož v Francijo? Z. POSLANICA K DELAVSKEMU PRAZNIKU. DELO SIGNALNEGA ZBOBA. Washington, D. C. Vojni department dovoljuje; da »e priobčijo sledeči zanimivi podatki o / W. B. Wilson, delavski tajnik. Ob letošnjem Delavskem prazniku se nahaja Ame rika v največji krizi, ki jo pozna zgodovina. Narod je vj„^na|norn zboru. največji vojni, ki jo je kedaj videl svet, in od izida vojne Hignanlni sistem bo odvisna usodo človeštva skozi stoletja. Poslali smo veliko armado onkraj, da sodeluje z armadami naših zaveznikov. Naša mornarica čisti morje potapljač. Naši možje v modri in prasnosivi obleki so si priborili slavo z junaškimi čini; pomagali so prizadeti sovražniku hud poraz, o katerem upamo, da tvori mejnik v tej vojni, pri katerem se je vojna zasukala na drugo stran. Če ostane mejnik, je odvisno ravnotoliko od onih, ki ostanejo doma, kot od tistih, ki gredo onkraj, da se bojujejo. Mi se ne bojimo za naše vojake v Franciji, če jih dobro hranimo, dobro oblačimo in pravilno opremimo. Pokazali so že sami, da so več kot enaki najboljšim kaj-zerjevim vojakom. Na ta dan in vse dni moramo resno razmišljati o problemu, ki je pred nami doma. Vzdržati moramo naše armade na bojišču do pike v bojni moči, in oskrbovati moramo naše zaveznike s potrebščinami in skrbeti za stradajoče ljudstvo v Belgiji. To je dan, na katerega mora delavstvo posvetiti sebe veliki nalogi - - nalogi, da zmagamo v vojni. Za to veliko dolžnost ne zadostujejo polovičarske odredbe. Biti mora absolutna lojalnost in požrtvovanje narod6vi zadači, in posameznimi« jaz sem prepričan, da je to ljudstvo že dokazalo brez vsa- Žen,Hfl kega dvoma. Ali treba je še več kot to, biti mora jasen ''(',U( 1 -1'' """" sporazum o veliki potrebi in živa odločnost, da se zadosti. v velikih armadah sedanjega časa je povprečnemu človeku le malo znan. Marsikdo si predstavlja vojake, ki mahajo z rokami alf zastavicami okrog sebe, za podlago signalnemu sistemu. Celo mnogim vojakom je signalni sistem moderne voj^e ma mašine le ntalo znan in jim je nekakšna Meka, katero I>i radi dosegli, nnjsibodo vojaki ali njihovi prijete I ji. Za razumevanje signalnega sistema je potrebnejše znanje elektrotehnike kakbr pa zgodovine in poznanje elktflrmov bolj kakor pa ekonomije. Signalni sistem se je v zadnji dobi tako silno izpopolnil, da je vreden občudovanja. Do civilne vojne so bile armade dovol majhne, da so poveljniki bili lahko «' zvezi s pomočjo armadnih kurirjev, ki ►o bili večinoma konjeniki. V ameriški civilni vojni so pa dobile armade že tako velik ob-seg, da jc bila kutafutikacija med »ddelki čet zelo ote-krab so spoznali, da je armada šc tako izvežba-.vi v raznih bojnih metodah, ji to Ji ne pomaga dosti, če ne zna te svoje izvežbanosti porabiti o pra- Maksimalna produkcija mora biti cilj, za katerim mo- vem času in njena varnost je celo . ,, , 1 . * J • ogrožana vsled neizpopolnjenega i stremiti. In če vsak delavec odda največ od svoje iis1<,ma zvejte m(M, 0(lde|ki arma. de. Vojaška znanost je že takrat prišla a izpopolnjeno arkado perfek-tnih vojakov z dovršenim kontrolnim sistemom, ki mora biti tako perfekten kakor armada sama, ako se hoče na bojnem polju doseči uspehe. | Prva stopinja k izpopolnjetiju signalnega zbora v armadi je bila uvedba lelegrafičncga aparata, ki je I»i 1 ob času civilne vojne Nashvillska tovarna | porabcu le v trgovske avrhe. Dasiravno se je ob času civilne vojne nekoliko izpopolnil, jc zadobil signalni sistem v današnjem pomenu besede svojo veljavo šele v špansko ameriški vojni, ki pa se ne da primerjati s signalnim sistemom današnjega časa. Tiste čase je bilo signaliziranje v ar ramo moči in volje, ga moramo doseči. Naloga volje ni lahka tudi prizadevanje ni majhno, toda izbire nimamo. Da ohranimo vse, kar nam je drago, moramo delati, delati, delati za fante na Francoskem in zaveznike. Ena stani ntavek to pove: "Delajte, kot da se bojujete." Rudarji to vrše. Producirali so največjo množino premoga v zgodovini, dasiravno so izgubili mnogo mož radi vstopa v armado in mornarico. V ladjegradništvu je bil prekošen marsikateri višek v produkciji. Veliki industrijalni obrati producirajo material za armado z nedosežno hitrieo. za smodnik, največja na svetu, je bila dokončana ti i mesce pred določenim časom. Neki delavec je dosegel višek, da je zabil v enem dnevu 4,K75 žebljic. Malo časa kasneje ga je prekosil drug delavec, ki je zabil 5,000 žebljic. Zdaj so nam povedali, da je neki delavec v enem dnevu zabil 6,000 žebl jic. Taki čini pokazujejo duh, ki prevladuje nase ljudstvo, in služijo madah popolnoma odviano od koza zgled, da spodbujajo vse Američane še k bolj plemenitim nalogam. Slava je V tem, da si je delavstvo predočilo potrebe |(Mldel k i armade je imel velike te-naše armade in naših ljudstev in svoje stike do teh potrebščin. Delavstvo prevzame to odgovornost navdušeno in lojalno. Z našo izborno armado na bojiščih v Evropi, podpirana od sposobne industrijalne armade v Ameriki, i ozirih pomanjkljiv tudi aa takrat je militarizem obsojen, da bo poražen. Demokracija bo »I način bojevanja. triumfirala na svetu. Nas današtijl signalni zbor »e __ustvaril slsteln, kl je praktično prrfekten ln se lahko meri z nemško bojno malino. Ob ptiče!ku aedanje svetovne vojne j«* zavladalo mnenje, da obstoječi tvignalni sistem ue bo odgovarjal bojnim metodam z za-' »pnim liojevanjem Ker se dol-ko časa ni računalo z vstopom A-merike v <«rdanj«» vojno, ameriška vojna uprava tudi ui preminjala dicnaliH trn sistema, da bi ua pri- .......li' i %«d.tnjim vojnim meto- Inm, p < pa ic pazljivo rasledo-nla v s« okoliščine vojevanja a o Ojenikov, kl so bili najvažnejšno komunikacijsko sredstvo peho te in konjenice. Ta način sveže žave, ker je bil prvič počasen, posebno pri prodiranju armad, pri katerih je igrala konjenica glav-no vlogo, in ker je bil v mnogih UDAREC ZA UDARCEM. Danes na menda ni več pametnega človeka na svetu, ki verjame še v ncpremagljvost nemške armade in militarizma. Nemčiji je bilo lahko zmagovati, ko sc je s silno vojno mašino navalila na malo Belgijo, Srbijo in Romunsko. Nemška vojna mašina je zmagovala, dokler je imela opraviti z rusko armado, ki je l>ila razjedemt in desorpinizi-rana po korumpiranem carskem si.-temu. Nemška vojns mašina je lahko otvojevala ozemlje na zapadni fronti, zifom ra signalni sistem raznih vojskujočih držav. Kakor hitro je bila napovedana vojna, je bilo signalnemu zboru takoj znano, kaj bodo njegove dolžnosti, kadar nastopijo a-meriške armade z aktivnim bojevanjem. Signalnemu zboru je bilo znano tisto uro, ko je Amerika napovedala vojno, da bo treba najti najboljša sredstva za zveze armad na bojišču in z avtoritetami v Washingtonu. Kakor hitro je bilo določeno bojišče našim armadam v Franciji, se je pričelo s pošiljanjem materijala in osobja v Francijo za polaganje telefonskih in drugih komunikacijskih zvez za naše armade iz raznih pristanišč v srče Francije. Mate-rijal za polaganje telefonskih in telegrafičnih naprav ter osobje za izvrševanje tega dela je bilo prvo, kar smo poslali v Francijo. Danes težko najdete važnejše mesto v Franciji brez ameriške tele fonske zveze. Kakor hitro je bilo določeno, da bodo naše armade povzele francoski način vojevanja, je pri čel naš signalni štab študirati francoski način signalstva. Ka tjar govorimo o posnemanju francoskega načina bojevanja, je to v aplošnem resnica' le v toliko kar se tiče njihovega vojevanja z jozi rom na njihdv signalni sistem. Glavni problemi so bili št udiranje, kakoršna poročila bomo morali pošiljati, opazovati in študi rati francoske načine komunika-kak angleški način v omenjenih ozirih boljši od francoskega in cije in ob enein opazovati, če je pri vsem tem paziti, da se izogne nedostadkoni v enem ali drugim sistemu omenjenih armad. To ne je tudi izvršilo tako daleč, v kolikor je bilo sploh mogoče, in si gnalni zbor armade Združenih držav ima danes sistem, ki odgovarja zakopnemu in napol odprtemu vojevanju. Naš signalni sistem je moderno tako izpopolnjen, ker reprezentira vse moderne naprave signalnih sistemov drugih vojskujočih držav, med njimi tudi Nemčije. Uapclii tega sistema so se pokazali ne samo v zakope bojevanju, nego tudi v ofenzivnih taktikah iu strategičnih manevrih, ker je omogočil našim armadam perfektne zveze. To je posebno jasno pokazala prva večja ofenziva, pri kateri so sodelovale večje ameriške armade. Informacijake zveze iz armadnih središč so izpeljane praktično po istem načinu, kakor glavne* kumunikaeijake zveze za dobavo potrebščin armadam. Tudi brezžični aparati so pričeli igrati odlično vlogo v tej igri. V glaVn« m se vaa I omunikaeijska sredstva nahajajo v okrožju divizije. V nji ae uporabljajo vaa sredstva in val načini aignalizlra-nja, ki ae daja porabiti. Vaa fron ta v obaegu deaet ih milj je pre preiena z informacijakimi zveza- mi. Ve« ta aiatem je razdeljen v štiri aamostojne dele, po katerih vrst raket, katerih ae lahko pošiljajo informacije ne odvlamt od drugih delov, osiromn aiatemov. Najbolj komplicirana je "J.iča sta mreža", ki ima svoj ijvor iz divizijiikega stana, ki me potem raztegnje in razpeedelluje na vse strani proti fronti. Njena telefonska centrala, ki je aedaj v ka- ki iadolbini, drugič v za kopu od 40 do SO čevljev globoko pod zemljo, je najbolj zaposljeu prostor na bojišču. Skrbeti mora za zveze s topništvom, baterijami strojnih pušk, infanterijo, oddelki pri zakopnih mortarjlh, zrakoplovi, itižinirekimi enotami, opo-riščnimi bolnišnicami in vsemi drugimi enotami, ki sestavljajo bojno mašlno. Polaganje telefonskih Žic in popravljanje razdejanih Črt pod topniškim ognjem, kjer ogrožajo življenja inžinirjev šrapneli in granate, je zelo težavno delo. Poljski signalni bataljon signal nega zbora ima vodstvo vsega ku munikacijskega sistema v diviziji. Pomagajo mu telefoničarji vseh drugih enot^in izvršujejo njegove ideje. Žice polagajo zemljo dostikrat v formi kabla Za tako delo porabijo najbolj sposobne in iskušeue električarje in telefoničarjev, ki morajo dostikrat opravljati svoje delo pod točo šrapnelov. Iz tega kabla napela-vajo stranske zveze, ki morajo biti tudi zakopane v zemljo; toda ko dosežejo prve linije strelskih jarkoy,v jih polagajo ob straneh v jarkih, kjer jih lahko rabijo vojaki. Potrebno bi bilo zakopati telefonske kable 15 do 20 čevljev globoko v zemljo, da bi se jih obvarovalo pred šrapneli, toda ker je to nemogoče, si lahko predstavljate, kake težave so s po pravljanjem in iskr.njem poškodovanih mest kabla. Posebne težave povzroča to delo v dežju in snegu ali pa v temnih nočeh. Navaden vžig vžigalice bi bil sovražniku izvrsten cilj za streljanje na vojake, ki popravljajo telefonske naprave. Vse žice so zaznamovane s pbsebnimi znaki, katere telefoničarji pri popravljanju ponoči samo tipljejo, pa ve do, iz katere centrale je žica na peijana in kam drži njen konec. Drugi sistem, ki je poflplnoma neodvisen od Žičnega telefonskega sistema, je brezžični sistem, k i ima zveze po vsi bojni areni. V prvih strelskih jarkih se nahajajo brezžični aparati, ki so tako majhni, da se lahkd skrijejo v za kope. Bolj v zadnjih zakopih i majo večje brezžične naprave, to da antene (aparat za sprejema nje brezžičnih poročil) na vrhu stojal so tako majhne, da se lahko polože nekoliko nad zokopom, pa so kljub terrfu nevidne sovražni ku. Brezžični sistem je velike vre dnosti pri signaliziranju artileri je in eroplanom. Streljanje to pov opazujejo letalci in rezultat učinkov poročajo potoni svojega aparata bateriji. Na ta način je mogoče kontrolirati streljanje to pov na poljudne kraje, kar bi bi lo brez pripomočkov brezžičnega signalnega sistema nemogoče Zadnje čase so >rezžični sistem med letalci in topniškimi bateri jami toliko izboljšali, da je mogoče letalcem pošiljati brezžična po ročila naravnost topniškim bate rijam. Iz tega lahko i/.previdite kako velikoprednost inta za ko munlkacije na bojiščih brezžični sistem pred telefonskim siste mora, kalerega je treba vedno po pravljati in skrbeti, da so tele fonske črte vedno c^le. Brezžični sistem ninta žic, ki bi bile v ne varnosti pred razdejanjem. Edi no, ako zadene aparat direkte strel, ga je mogoče uničiti. Zani miea nova iznajdba je brezžično telegrafiranjc skozi zemljske pla sti mesto skozi zračne valove. To novo iznajdbo preizkušajo in iz polnujejo sedaj Amerikatici. Zelo važen način signaliziranja so neke vrste žarkometi, ki ao francoska iznajdba. S pomočj< teh ostanejo lahko armadne enote v najboljši zvezi, ako sovrstnik slučajno pokvari telefonski af stem. Jzgleda, kakor da ni nič varnejše posvetiti z žarkometom proti sovražniku, kakor če bi se kdo dvignil iz zakopa in signaliziral z zastavicami. Toda dana* nja znanost v signaliziranju je prema »nla tudi te ovire in ti posebni žarkometi slutijo za izvrstno sredstvo signalnemu zbor«. Drugi vidni signali, kateri ao zelo vrabi, so različne rakete, ki jih rabijo armade že dolga leta za aignaliziranje. Skoro vsak in-fanterist, kadar prodira v prvih [vrstah, ima pri aebi eno ali več pravilna ali nepravilna uporaba pomeni zanj življenje ali smrt. Četudi rabijo rakete v splošnem samo infanteri-sti in topničarji, jih uče uporabljati to signalno sredatro vojaki banalnega zbora Ključ signalifi ranja z raketi večkrat menjajo, kar je potrebno valed tega. ker m ključ do pomena takih signalov in jih potem sam uporabljal z namenom zavoati nasprotne armadi Pri ponočnem prodiranju armad so letalci odviani od signalov z raketami ki jim sporočajo, \ kako daleč so prodrle armade. Na podlagi teh aignalov obveščajo letalci topniške baterije od zadaj v alučaju, da je njihov topniški ogenj natnerjen v kraj, do katerega so že doupele njihove arma-de. Kurirji (raznašalci poročil) so četrto važno kotiHiuika«ij«ko sredstvo signalnega zbora. Njih se rabi Je za daljša poročila, toda njihov sistem je tako urejen, da se jih v slučaju, da odpovedo delovanje drugi sfstemi lahko po-rabi za zvezo z vsem okrožjem. V bližini sovražne fronte prinašn-jo in odnašajo kurirji naročila in povelja skozi zakope (dug-outs) in strelske jarke. .Zadaj za fronto pa rabijo najwč motorna kolesa, ki so izpodrinila kurirje na konjih iz prejšnjih vojn.. Francozom se zde motorna kolesa za vojno porabo nekaj .izrednega. Sicer majo tudi v Franciji motorna tolesa, toda jih smatrajo bolj za igrače kot za vojne instrumente. Kbder služi Francozom za komunikacije poštni sistem, so u-stanovili Atnerikanci zvezo z motornimi kolesi, ki prihajajo in od, hajajo redno ob gotovem času kakor vlaki v tej deieli. Z njimi vozijo pisnta, ako pa je poštne posi-ljatve veliko, tedaj vzamejo motorno kolo, ob katerem je pritrjen voziček, ki ga nalože s pismi. Taka zveza je upeljana med vsemi večjimi središči ameriških armad v Franciji. Med posebno zanesljive razna-šalce poročil spadajo golobi: Na fronto jih prinašajo v kletkah. Tu jim pritrdijo poročilo u.i nogo in jih izpuste, nakar odletc na prostor, od koder so bili prineseni. Tu jim odvzamejo poročila, pritrjena na nogah in jih oddajo na naslovljena mesta. Tudi p*e se rabi za raznašanje poročil v tej vojni. V tem oziru so Nemci do-sedaj ostali uspešnejši, kakor pa mi. Tudi eroplani se porabljajo za prenašanje poročil. Menda so ravno vsled te začetne porabe eroplanov iste pridružili signalnemu zboru. To so v splošnem štirje glavni sistemi signalnega zbora. Iz tega opisa lahko izprevidite, s kako skrbjo se izpopolnuje, kake težave so pri polaganju signalnih mrež enega ali drugega sistema. Vojaki signanlnega zbora so vedno zaposljeni s popravljanjem ali pa z razširjanjem sistema za pro-dirajočimi armadami. Poročila, signali, ukazi itd. gredo na tisoče zdržema po komunikacijskih sistemih armad. Kadar prodirajo armade v sovražne postojanke jim signalisti tesno slede; nekateri z raketami, drugi z žarkometi, tretji z lučmi in za njimi telefoničarji z valar-ji žice, ki jo hite polagati po bojišču kjerkoli je potrebno. Ko se prodiranje konča, zgrade nov telefonski mrežni sistem, ki postane del celotnega komunikacijskega sitema. To zanje Se ne pomeni počitka, kajti armade prodirajo zopet naprej, pa je treba delo vedno in .vedno ponavljati. V področje signalnegš zbora spadajo še druge stvari, kibi morda zanimale čitateljc. Napri-mer, meteoroligični department signanlnega zbora študira atmosfero in vremenske razmere ;.o rezultatih poroča vojnemu povelj-ništvu lu reporti vsebujejo pojasnila, kako učinkuje podnebje in vremenske izpretnebe na vojaštvo, na gotove vojaške potrebščine itd. Naznanja, kdaj je vreme u-godno za premikanje čet in kdaj bo pihal ugoden veter za plinske napade. Važna služba članov signalnega zbora jc prialuškovanje sovražnikovih poročil in informacij. Signalni zbor ima mnogo prisluškovalnih pontaj, ki love sporočila sovražnikov in jih, kar je važnih, takoj »poroče svojemu štabu. Taki prialuškovalci ne vjamejo samo besedilo sovražnika, nego večkrat tndi izslede njegovo brezžično po-atajo; o stvari potem ttakoj aporo-če topničarjem, ki prične z obatre-Ijevanjem dotičnega kraja, kjer ae približno nahaja aovraina br-sojavna postaja in jo apravijo v kraj. Signalni zbor ima celo sredstva, a katerimi lovi poročila nemškega telefonskega sistema In to celo še precej daleč v aovra*-nih vrstah S pomočjo tega ared-atva ni treba drugega, kakor moža v za kopu v prvi liniji »trel- lahko zgodi, da bi aovrafnik dobil lakih jarkov a poalušalnikom na o- šesu, ki prisluškuje telefonična pogovarjanja v sovražnikovih vrstah, četudi je med njim iu naj-idjišnjiui koncem sovražne telefonske linije več tisoč Žlobudrajo-• eiit nemških vojakov. Znanost, moderna tehnika iu nastopanje velikanskih armad so stvari, ki so popolnoma revolucio-ni/.irsle si(|nshii sistem ^ današnjih armadah. VESTI Z BOJIŠČA. 'W»4»U*«mj« • »trmnO vseli Avstrijcem več postojank. Avstrijski napadi na nevernih slemenih gore Monfere no bili odbiti. Pariz, 2. sept. — Vojni stan javlja o vročih topnifikih bojih na o-l»ch straneh rek£ Vardar v Mare doniji. Na levem bregu reke so an jrlcSke čete izvršile več uspešnih vpadov in angleški avijatiki so bombardirali bolgarske postojan ke ob reki Htrumici. Him, 2. sept. — Italijanski letal ei so v soboto metali bombe na trdnjavo Franzensfeste, na mornarico pristanišče v 1*111 ju in na mnoge militaristična zgradbe v Pri-morju. Sedem avstrijskih eroplanov je bilo uničenih. DNEVNI SEZNAM IZGUB. VVashington, 2. sept. — Vojni department je v zadnjih štiri in dvajsetih urah objavil 33 imen Izgube: 51 mož ubitih v boju, 14 jili je umrlo za ranami in pet vsled bolezni, 212 mož je težko iu 88 neznano kako ranjenih in 57 jih pogrešajo. Sobotni seznam vsebuje ? 313 imen. Izgube: 60 mol ubitih v boju, štirje so umrli za ranami in eden vsled bolezni, 165 mož jo tc-žl:o in 77 neznano kako ranjenih. Skupne ameriške izgube v armadi in mornarski pehoti znašajo do danes 26,375 mož. .i Razno Iz inozemstva. REVOLUCIONARNE SILE NEMČIJI NA DELU. Upori na nemški fronti. I'sriz. — Ponavljajoče se veati o revolti nemškega vojaštva na fronti l.iso brez podlage. 1« za nesliivega nemškega vira se o-»usnjene vesti potrjujejo »a sledečim : 4'28. avguAta je dobila 5. kom panija 22. rezervnega pešpolkn nemške armade v Pikardiji pove Ije, da nadomesti 4. kompanijo ua bojni črti, katera je zelo trpela vsled velikih izgub. Možje pete kompanije so se pa uprli povelju in izjavili so odločno, da ne gredo več v. boj, kajti komaj pre< štirimi dnevi so bili oni sami > najhujšem boju. Poveljnik čete se je prepiral z vojaki skoraj dve uri in končno jim je zagrozil, da jih požene v boj s silo. Ker ni grožnja vseeno nič pomagala, je pričel poveljnik zlepa in apeliral je na vojake, da se naj spomne-jo svojih dolžnosti napram domo vini. Tedaj je. neki puntar odgovoril: "K vragu z domovino!" Revolta češko-alovaških pomorščakov v avstrijski mornarici. Washington, D. C. — Ofieljel-na depeša iz Pariza se glasi, da se je spuntalo češko-slovuško moštvo na avstrijskih bojnih ladjah v pristanišču v Kotarju. Češki socialistični poslanec Soukup je odšel iz Prage v Kotar, da zagovarja rebele pred vojnim sodiščem. i Nemci imajo nalogo ustreliti avstrijske dezerterje, Z ameriško armado v Loreni. . Američani so vjeli avstrijskega vojaka na zapadni fronti. V-jetnik je izpovedal, da se avstrijske čete zanimajo samo zo e-no stvar — kako bi clezertirale francosko stran. Nemci vedo Washington, D. C. — Sobotna olicijelna depeša iz Francije se, «lasi, da se je v Nemčiji pojavilo na tisoče letakov in drugih tiskovin revolucionarne vsebine. Poročevalec lista "Humatina" v &viei javlja: "Letaki, ki se razširjajo po vsi Nemčiji, poveličujejo znane članke Lichnowskcga in odobravajo pismo drja. Muehlons, ki sta obdolžila nemfiko vlado, da je ona zn krivila vojno; drugi letaki opisujejo zločine, ki jih je izvršila Nemčija v Belgiji. Nobena kritika izven Nemčije še ni bila tako osfra kakor jo vsebujejo omenjeni letaki. Drugi letak irna naslov "Srečna bodočnost" in vsebuje med drugim sledeče: "Vojna ni obramba, temveč je vojna imperialističnih požrešne zev za aneksije. Nemčija bi bila morala sprejeti predlog Sir Ed warda Greya (tedanjega zunanjega ministra v Angliji) za konferenco, toda nemška vlada je za zavrgla predlog. Vsenemoi hočejo svetovno hegemonijo. Nemčija še ne pripada Nemčem. Nemčija je še vedno lastnina nemške dinastije, Hohenzollsrnov in njihovih junkerjev. Nemci si morajo še osvojiti svojo lastno domovino. Nemčija mora pripadati nemškemu ljudstva. Nemška vlada mora biti delo nemškega ljudstva. Monarhija mora iaginiti in namesto njo mora priti demokracija." Poročevalec dostsvljs, da to »0,000 delavcev je ustavilo delo. Militaristična oblsstl ao poslal" 3000 atrsjksrjev ns fronto in «000 je bilo deportiranih z vojaškirn vprem*tvom is stavkovnega okoli-Šs. Oblasti ae boje izgredov iu močne vojsŠke čete strsžijo mesto. (Boehum je središče prnake je klarake in železarske industrije in v bližini ae nahajajo veliki pre uiogokopl.) na to in zato so Avstrijci pomešani med nemške čpte in Nemci imajo nalogo ustreliti vsakega, ki bi poskusa! dezertirati. Revolta v Kruppovih delavnicah; dva polka z ruske fronte sta se uprla. Astcrdam. — V nedeljo je pri šla semkaj vest o veliki delavski revolti v Kruppovih tovarnah. 30 isoč delavcev je odložilo orodje in vršili so se veliki izgredi. Vladne Čete so aretirale na tisoče delav cev, ki bodo morali iti v armado. V Mpnakovem je rebeliralo 600 rekrufov, ko so imeli oditi na za padno fronto. Rebeli uo se zaprli v vojaške barake iu podali so se šele po vročem boju. Dva polka, ki sta prišla z ruske fronte, sta sc uprla in 130 mož med njimi je bilo ustreljenih. • V soboto ponoči jc udrlo trideset ol>oroženih Francozov in Bel -gijeev čez lioladusko mejo iu ubili »o nemško stražo in rozdjall stražnico. Dopisnik "Telegraafa" poroča z nemške meje, da se je polotila velika mirovna manija nemškega ljudstva. Zadnji dogodki v Franciji imajo na Nemce tak vtis, da jim je Čislo vseeno, če je Nemčija poražena ali nc, samo da je čimprej mir. Kajzerjevi spomeniki morajo v ogenj. Amsterdam. — Bronasti spomeniki bivših kajzerjev Friderika I., Viljema 1. in Friderika III. v Berlinu so izginili s trgov ln parkov. Vlada jih je poslala v topilnico, kjer jih bodo prelili v topove in granate. Knaka usoda je zadela ti i-sto bronastih spomenikov na Bi-vsrskem in Saksonskem, Konfuzija v Nemčiji. Amsterdam. —V Essenu na Pruskem se je raznesla govorica, da je vsa nemška armado na zapadni fronti prestopila na zavezniško utrsn, da je Hindenburg izvršil samomor in da je augleška mornarica napadla in uničila Holigolend. Ta govorica, je trdovratno vztrajala ve* dni, da je končno moral poveljnik vojaške ga rn I rije nabili razglas, jla to ni res. Vesti z Rusije. hodijo po deieli v spremstvu obo-roženih nemških patrulj iu kupujejo blago, katerega v Nemčiji najbolj primanjkuje. "Kupčija" * vrši na ta na*in, da mora Fi nee prodati, kar aahtevajo Nem ci, bres osirs če potrebuje sam blago ali ne. Nemci plačujejo blago s ničvrednim pspirnatim de-iisrjem. švedski trgovci ao sprevideli, da jim je Nemčija poatavila kitajski sid na finski meji. Nemogoče jim je ^nadaljevati trgovino na 'Finskem, ki je popolnoma v pesteh nemških imperialistov. Nu vsakem finskem kolodvoru iu na vaaki telefonski postsji sedi nemški »vojak z nasajenim bajonetom. Finski bolševiki kličejo zaveznike na pomoč. London. —- lz Arhangela poročajo, da jt desno krilo finskih bol-ševikov obelodanilo manifest, katerega sta med drugimi podpisala tudi Oskar Tokoj, bivši zsčssni predsednik finske republike, in Krnil Klomender, predsednik finskih strokovnih orgauizaeij. -Manifest se deloma glasi: "Po natančni preiskavi suio prišli do zaključka, da je bila finska legi-a, katera sestoji iz finskih delavcev, in katera se je pridružila anglešjci ekspedieiji v Murmansku, poopluoiua 'opravičena prijeti za orožje in se pridružiti zaveznikom. Finska legija je izjavila, da njen namen ni, udeležiti se civilne vojne v Rusiji, temveč se lioče boriti za osvoboditev inske, ki je danes plen Nemčije n ponemčene bele garde, katera pomirila in spravila v zapor na tisoče naših sodrugov. Naš boj proti Nemcem ne more biti zločin zoper mednhrodno delavsko gibanje niti ne more škoditi ruskemu delavskemu razredu. Medtem ko želimo, da se finski delavci ne žrtvujejo več v ruski civilni vojni, želimo obenem, da se finsko delavstvo združi in reši naše so-druge na Finskem, ki čakajo ns naša poinoč, kadit^ izvršimo to nujno nalogo, tedaj /uiib pripravljeni vršiti ostale dolžnosti napram mednarodni socialni demokraciji." Manifest je odgovor na izjavo centralnega odbora finske socialne (lemokrscije, ki se nahaja v Moskvi. V omenjeni izjavi je hllo rečeno, da so finski bolševiki, kl so se pridružili zavezniškim četam na ruskem severu, izdajalci svoje stranke in delavskega razreda, ker hočejo pomagati "imperialističnim ropa,rjfi^ ki so napadli rusko sovjftpW,ripubliko. Lenin napaden in obstreljen. London. — Brezžična brzojavki iz Moskve se glasi, da je bil v petek izvršen napad na Lenina v Moskvi. Napadalec je tutrelil dvakrat in obe krogli sta zadeli Lenina v pleča. Ena krogla je ronila pluča. Ranjenec je v bolnišnici in vcm čas je pri zavesti. (To jc že tretji napad na Leninovo Življeujc, odkar je predalnik bolševiške sovjetske vlade.) Moskva zanikuje veit o Leninovi smrti. London. — "Rxchange Tele-«raj»h" je prejel v nedeljo brzojavko iz Kodanja, da je Nikolaj Lenin, predsednik bolševiške vla -de, umri za ranami, ki jih jcMobil zadnji pelek pri napadu ns svojo osebo. Istočasno pa je prišla brezžična brzojavka iz Moskve, da je Lenin prestal smrtno nevarnost iu da se mu obrača na bolje. "Pravda" poroča, da jc I^er.Ins ranila mlada dckljca, ko se je vra- I T tem letu iu četrta, odkar je hlla u-vedena vojaška dolžnost od 21. do 31. leta. Arinadui oficirji sodijo, da se bo registriralo 12,780,«0») mlade niče v in moŠ, st urili osem • najsi do pet in Atiridmet let. Mogoče ae registrira tudi nad 13,000, 000 mladtmičev iu mož. Oeneral Cromler izda kmalu določbe za razredovanje registri -raneev. V načrtu imajo,da prično z razredovanjein takoj po koučaui regist raciji, %in najbrž bodo prvi novi registri ranči poklicani v ar-mado že po prvem oktobru. Noviu-ci bodo redno odhajali v vešha-lišra taborišča v jeseni iu posimi. Registrirati se morajo vsi otoški prebiva k«i v Združenih državah, ki so spolnili osemnajsto leto in šc niso stari šest iu štirideset let, de so ali niso državljani. Izvzeti so diplomatični in konzularni zastopniki, tisti, ki so v armadi ali mornarici, ali so že registrirani po prejšnjem zakonu. Prebivalci, ki bodo odsotni dne 12. septembra, se lahko registrirajo po poŠti, toda registracijski listki morajo biti v rokah lokalnega registracijskega odbora do dva najstegu septembra. Kdor nima stalnega doma, se mora registrirati tam, kjer se nahaja dne 12. septembra. Kdor je v tujezemstvu iu je državljan, se mora registrirati v pet ih dneh po 12. septembru. Mladeniči, utari osemnajst let, pridejo v poseben razred. Podvr ženi so posebnemu učnemu programu in ne imkio pozvani preje v armado, dokler ne pozovejo drugih regist riraucev iz prvega razreda v armado. Sltmskt Narodnt U»tisasU—a a aprila Podporna Jednoti lakorp. IV. JaatJa 1M7 V grl UUaola. OLIVNI BTANi MBT--M HO. LAWNOAXJI ATS, PBIOAOO, It.UNOlH. UPRAVNI ODBOBi Predeedslkt Joka V ogri«, bos »00, Ls Halla, 01« tMRisoaaik. J. Bratkovll, B. F. D. 4. bos M, Otrard, Kaša. U. Pudprmto.Hli.ikt Juiaf Kuhelj, SMS Bwing Ava., Ho. Obkass, Ht. Tajalki Jaka Vardarbsr, ST0S Bo. Lawadale Ave* Ohleago, UL Ulsgajstki Aatoa J. Tarbovae. P, O. Bss L OUaro, KU. Zspiaaiksri Jaka Molsk, 400« V, 11* Bt, GAleafa, Uh NADBOBlfl Jsša Ambrott«, kos Ml, Oasosobsrg, P«, Pasi Bsrgar, TSl-lot B*., U B*l>- JL f. 8. Tasakar, tU Akasj Avs* KDOR JMA $5,000,000 DOHOD -KOV PLAČA 77 0D8T0T-KOV DAVKA. Washington, D. 0. — Dohodninski davek jo določen takole: Dohodki od $200,000 do $300,000 dva in petdeset odstotkov; $300,000 do $500,000 54%, $500,000 do $1,-000,000 58%, $1,000,000 do $5,000,-000 60%, nad $lmp00 da 66%. Ti dohodki so prišteti k normal -nim 12% dohodninskega davka. OTROK SE POPARIL DO SMRTI POBOTRI ...... Aaloa Braot, Bo« 140, Oaaosobstg, Pa. ^ •iste Eadtlek, bos 4M, thaltktos, Pa. Budolf Pleterlak, bos 416, Urtdgavllla, Jakob MlklsvJlI, L. Boa I, WUIoek, P* ")' ' M. Patrovlek, laifi Hal* Ave* flolHsnsog. a. * ' ■ ' 1 ' BBBBJTIK PBOflTBTBi M r^« |l'M i • Jošs Savsrtstk. 1 'S?'M VRHOVNIIBBAVBIKi P. J. Kara, II. D., S10S Hi. CHair Ave* CUvalssd, Okla, V8K DBNABNB IADBVR Of BTVABl, kl ae tllajs fL eptsvsaga <4bors • H. N. P. J. saj ea poliljsjs aa aaalevi JOHN VKBOEBBAB, M0T-M Ho. fKITOtBK OLKDK OKNBBALNBOA PtMILOVAJIJA oa sotUUlo as JOŽB AMBBOtlO, bo« Mi, OaMMba^, P^ Prltolbo prepirljive vseblso, kl eta jik ssUM prva bi «*fo hJtasoa, ss polUjajo sa aaalovi , ANTON HBAHT, bo« 1«0, Ossossbsii, PS. VHX 001'ISL raapravs, llaskt,----ffTa ML sa °ftla»orne tonika In pravo /draviio v tluAoju de •te zabasanl, Še no morete proba-vljatl. Ae vae tare mralloa, le ete v oble slabotni ali le imate neprilike na Jetrih. Ml priporočamo to sdra-vilo vaem, oeoblto pottaranlm in slabotnim oaebam. HotkuaiU gs. Cena 81 oontov v vseh loksrnah. w i , sivima l o c t. f)A'i iis.rui!., i u v\ a ! IzuCmi rudsfjs potribijiso zi ; lile pri Militr Cul Co., Mllltr Slift, forti|i, Pi. Premog Je 42 palcev visok. Ni plina. J>"hra Ntreha iu Mak. Portafe, Pa. Je Iz-vrstno mesto s 6000 prebivalci poleg Pennxylvanin železnice, okrog 15 milj od Johnstowns. Tu so crkve, šole in drugs zsbsvali&ča. Dobre prodsjsltie po zmernih cenah. Nsši doJ»i vei ao zsdovoljnl in dobro zsaluŽijo, Pišite zs nsdsljša pojasnila ali pa se osebno oglasite pri Mr. Euokwalter, Hii|>erlutenden-tu v Portage, Fa., ali ps v K. K. Kmployment uradu, .Johnatown, Pa. >»MMMtMMMM»»MMlf Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK Iti Htm Ave., Pftlibnrgh, Ps. Dv. Kdo H aaj«u>«jii •!•- kl saa II Mi-•a ^SSM»a v jsrou »fer: iJi-rU'! I • m ■■ • I mr. ataea ts. str* iHiiMaa M UISIL •PhI«mJh »ud«. Mlravka • »otovoalja. luk IrnlHIn«, . v.l.d iri Smoii Iti BI ^bšibIHIB Prof. Dr. Mullin zdravnik - specialist sa slovence 411—4th Avenue (va sproti poste) Pittaburgh, Pa. čal z delavskega shoda, na kale 'ne ciezevan. PomoJJIC SVOje /nail|P rem jc govoril. Tri deklice tu* u- —------------\ v ....VftslovIlL.' stavile Unina ns poti in se zsple- ZASTOPtlKOM IN ČLANOM ' ' t le z nJim v debato .zaradi uvozs CIKASKR LOKALNE ORGANI živil v Moskvo. Med pogovorom Jej ZACIJB S. R. Z. ena deklica iMiteguila revolver Iz 1200 Nemcev se Je pridružilo u-krajinskim rebelom Ix»ndon. — Iz Moskve poroči-1 Jo, da ae je spuntalo 1200 nem-1 ških vojskov v 1'krajini. Uporniki so se pridružili rebelnim kme tom v okolici I>imere,%24 milj "lmvitl rann< bo __i l**al. Jss Im n ia v rslogt ter rsrpo*l I Ija m ra uao vrat a* atili« run« Iti.*, i-v«IJa. P«mI predpastiiks iu ustrelila dvs I V četrtek, dne 5. aeptembra ob| „,,„1,. i„ h„roaia#, tak«*, kl uvlra|« \» kiat. Vse tri deklice so bile takoj i 8, zvečer se vrši seja lokalne orge-jvnHt dpisal novo ns 'Proeveta" pilo aa blagostanje MlMmiČUA b s ion nun Is t*slesl sdrsvalk, e M brtss prskas. Zdrs rt sepadea ta kltra vs« ka te asi« plala, lelsdss, sklalt, t»a«aj. oervoaaoai, krvas kolasal, kakne lad« 4r«fS kslaaal ■elklk. Oadrael »aak« >*oleaas katera pravaaate v «••>« "«kr NA PRODAJ s«. C porablja aajboija arvspalu, a»aH Prods ae HO akrov elsiegaje/s Mia ls oMalik d«loe e.eu adravtla Nla farma, 35 akrov je 1/čiš. ei^gs iu (...uiljlvo knjigo HA T M PBBOIR, O. Bo« 772, Ollr Hal) Bts , Hov Vork, V. V. 18. do 45. leta podvrženi vojalki! dolžnosti. Izdal je proklamacijo,, "bbm v kateri je določil dvanajsti eep-i 00 P° -- . —i^ji« imiralšanoa trdbs i«s.hs. aZ vaa h^ HT^aL^L Jt^AAL aMe . ene i.l i ze rmkdmn)* potretMrt ^^ |nforwij se obrnite pi- Hsdenje registraeije Je taeija v| »iri. no sli ps uatrnstio ns Isatniks John Kirn, P O |t..z 62, Willsrd.]" Wia. ad IS. Oa A potela aarotelBa aa , Jo ela snežna odeja, vso jc pokrivala Noč je bila ledeno jasna, mrzli sneg je neprijetno škripal pod nogami neznansko naglo mimo hitečih. Nobenega solnčnega žarka; nebo je bilo pogreznjeno v megle. Vsled silnega mraza ko se hlapi nenadoma zgostili v iv-je in so migotali po zraku. Celo vrane iu predrzni vrabci niso frčali danea, proti avoji navadi, z vriščem in hroščem s strehe ua atreho, z dvorišču na dvorišče, da bi brskali po živežu. Sedeli ko t upat a to po zidu, tupatam ua vejah drevesca, tiho, ubogi, stisnjeni drug ob drugem — silen mraz je bil tudi nje spravil »kupaj. Iz vsakega kota vsako votline, vsake človeške koče, kjerkoli je dihalo življenje, sc je vil dim; ljudje so se borili proti mrazu, skušali so se ogreti, kukorko-li so mogli. Čeprav jc bilo že jutro, so bile ceste v N. vendar prazne iu izumrle. Kdo bi mogel biti tako nespameten, »la bi bil pomolil ob tem strupenem mra/.u glavo iz hiše? K večjemu tupatain so se prikazali kakor sence nu tem ali onem koncu ceste ljudje, ogrnjeni s kožuhi ali plašči, zaviti do ust iu nosu, pokriti z i v jem. Najbrž jih je pre-gnala iz prijetno gorkih stanovanj nujna sila. Ali pu niso korakoma, umpak so nehote leteli, skoro nu vso sapo. ob tej uri slu sc nenadoma pojavila čisto na koncu ceste dvu majhna otroku po sedem in deset let. I boška sta bila tako suha, da bi bili lahko mislili . . . mrtvecu ata, ki sta vstalu iz groba. Skoro jih nisi mogel gledati drugače kakor z grozo. Obadva sta bila goioglavu in z ruzkuštranimi lunini, ki jih je pokrivalo ivje s svojimi cveti. I vje sc je nabralo tudi nu njih obrvih in tre-palnlcah, kar jc dajalo otrokoma nenavadno pomilovanje zbujajočo podobo. Nagoto njiju telesa jc Ic zu silo krilo par ntahedrnvih cap in komaj se je dalo uganiti, kaj naj bodo posamični deli njiju obleke, kaj so bilo hlače, kuj arajca in kaj suknja. Dečka nistu bila iz N., ampak bila sta izšel-nika iu sta prišla oddaleč, iz dežele, ki so ji bili oropuli srce in omadeževali s krvjo, brc/, očeta, brez matere, braz mogočnegu varstva . . . dvoje popolnih sirot. O svoji ubogi domovini, ki jc bila plen ognja iu meča, sta vedela uboga malčka zelo malo, ali pa sta morda vedela tudi mnogo, pa nista ničesar pripovedovale. Dejala ata samo, da v tisti deželi mučijo in ubijajo ljudi, našega očeta fn našo mater ao nečloveški ljudje ubili drugega za drugim in midva siromaka sva u-fin in kot izgnanca dospela semkaj. Cboščka spita ponoči v hlevu bogaboječega moža. Tu je mnogo živali in gorko je tu ... Naj-preje ste poskusila, da bi spala v jaslih velikih bivolov, ti pa so se splašili, ko so zagledali dvoje nenavadnih teles in so prhali. lTbofčka sta se zbala in zbežala v jasli majhnega, revnega telička, ki je bil tudi suh, tudi ubog, tudi žalosten, kakor ohedve siroti. Mati uboge živali je bila prav kar umrla in nobene druge krave ni bilo ki bi jo teliček sesal, zategadelj so ga hranili n senom, toda ni ae mogel grizti, ni bil vajen tega, posamezno je jemal bilke, jih žvečil in zopet izpustil iz gobca. Vedno je bil lačen, gobec mu je visel, in od dne do dne je hujšal. Nesrečniku jc nesrečnik vedno tolažba. Osiroteli teliček jc rad gostoljubno sprejel osirotela dečka, spoprijaznili so se in se vzljubili, in če sta ponoči obadva majhna sirotka v jaslih zaspala, objeruuvši drug drugega okrog vratu in tesno m* stikajoča, tedaj jc položil tudi teliček svoj majhen gobček na rob jasli in je spul ter pihal svojo gorko supo otrokoma v obraz. Otroka sta bila zo-dovoljna, samo mlajši rirotek je ponoči večkrat skočil kvišku, kričal je, stokal ter tožil zbudivši se starejšemu bratu, da prihajajo, ga jemljejo proč iu ga ubijajo ... V temi hleva sc je bul strahov in zlih duhov. Brat ga je potem objel tesneje, ga pomiril in zopet ju je zazibal spanec. V hlevu jima je bilo dobro, prav dobro; bil je gorak. Zjutraj sta vstajala zgodaj, in v zahvalo /a užito gostoljubje sta otrebila očistila fn osušila najprej telička, poljubovala sta ga in potem sta spravila gnoj izpod drugih živali in steklo ven, da se potikata po cestah . . . prosjačita za kruh . . . Tako sta živela in sta bila zadovoljna. Ni bilo zasledovalcev. » Tudi že popreje sto romala skoro vsak dau po cestah. Prebivalci so ju videli vedno v istih capah, vedno bosa, gologlava in razkuštrana kakor danes, ali niti enemu sc ni zbudila vest. Ali, vreme je bilo vendar gorko fn sirote postajaj.i tudi nesramne, saj živa o slikal baron Koliert *vo jo srri-no boi|mMio*t kotniku Kan • ličti Slednjič w« povulii prijatelju, naj *»n obišče prihodnje polet jc na njegovi graščini \ roko si nepoln poleni ogrska roj-ika \ znatne nje, .a okupacijo 7. huznrski polk, kakor je vsem oniin znano, ki so se tedaj zanimali zn vojaške razmere Našega nesrečnega rojaka Vogrina p\ ni dohitel vojaške trom-be glas, kakor da bi vedeli, dn i-tak ne more /daj slediti takemu pozivu. Sedaj nhjo bili namreč 8 pež-polka, po Imenu "baron Abele", pri katerem jc služil Vogrin ri rezervnega častnika, poklicali pod orojje. Pač pa je bilo barona Hcndo, nadporočulka pri 7. hu-rnrsketn polku, hudo zadelo to neljubo povelje! (Dalje.) m** ik tipanje snega jc predramilo psa. Dvignil j( glavo kvišku, opazil razcapane otroka, poskusil je togotno in »kočil na obe. Zavedajoča ae nevar-nosti »ta uboga otroka kriknila, objela drug dru! gega in počepnila v aneg. Tako se branijo otroci in ženske, ki beračijo, proti napadom p*ov Človek bi mislil, da hočejo te alabotne stvari zbudili v srcu živali sočutje a tem, ker se pokažeju premagane. Iu res, pes je obstal, jeza živali se je polegla spričo sirot Jjrez zavetja. V majhni oddaljenosti je legel, glavo na tacah, kakor da bi hotel stražiti obadva revčke, da ne vstaneta in ne pobegneta. Bil je pretrealjiv prizor, ki je ganil do solz. Obadva bosa, v capah drgetajoča otroka in rozogluvu, s posivelimi uatnicami in oteklimi medsebojno sklenjenimi rokami sta sedela tesno drug ob drugem v snegu in jokala. Po mralem zraku je migotalo ivje in v vrtincih padalo na njiju razkuštrane lase. Besni pes je legel renče ob dečkoma, zdelo se je, da čeka, ali ubožčka vstaneta ali ne, da plane nanju in ju raztrga na kotn e. Nikogar ni bilo na dvorišču. Otroka sta nepre' neboma jokala z obupnim plačem in kričala. Z oe mi, polnimi'groze, sta se ozirala zdaj na psa zdaj proti hišnim vratom, odkoder ata pričakovala pomoči. Končno so se škripaje odprla vrata in nu pragu se je pojavila ženska. "Ko« kruha!" sta kriknila otroka obenem s trepetajočim glasom. "Nesramna pobaliim saj som rekla, da sla tu dvu," je godla ženska, šla je noter, prinesla kos kruha, ga dala preplašenima otrokoma in se vrnila v hišo. ^ Otroka sta posegla po kruhu in medtem ko sta hotela naglo zbežati skozi vrata, je pen planil za njima in nanju, zgrabil je malegu sirotka za nogo in ga mesaril z besnim gobcem. Preplašeni otrok je kričal in padel na obraz s kruhom v roki, medtem ko jc starejši zmeden obstal in plakal, ker ni vedel, ali naj gre na pomoč, ali naj zbeži. Hišna gospodinja je prihitela in pre-podiiu besnega psu. Ko je prijela majhnegu sirotka zu roko in ga dvignila, je otrok bolestno zastokal. Ostri zobje živali so mu ra/.mesarili nje-govo majhno nogo. Kri je kapala iz rane iu kc razlivala po snegu. Otrok je držal roko na nogi Hi roka se je barvala s krvjo. Strahoma jo je potegnil k sebi, gledal na njo, in^na ranjeno nogo ter pričel še bridke je ihteti. Kljub temu se jc skloni), pobral kos kruha in sledil stokajoč ter šepetajoč svojemu bratu. Kri je šc vedno kapala iz noge in obadva sta ihtela, kadarkoli sta opazilo rdeče kaplje. Toda sestradana, drgetajoča otroka sla si razdelila okrvaljeni kruh in odfila dalje. Pač ni bil izlepa kupljen kos kruha za tako drago ceno. blfilL?I7r h h rpnWr'JFž 'i JrJfgrlrJrJrJrJrirJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJrJ '^^^^^^mmaSBSBSSBBsm • ' ip L •. £l ' , A*J u,. , '■ ' A , ' Našim rudarjem, delavcem pri koksovih pečeh in vsem premogarskim delavcem. ovr mo; -ju — ■■ <;!• V M' ' t" />'» 1 Predaednik Združenih držav, Woodrow VVilaon, je naalovil sledečo izjavo na rudarje. Na izjavo opozarjamo vae alovenake rudarje in delavce pri kokaovih pečeh. Brez premoga in brez kokaa je nemogoča zmaga, od katere ao odviane naša avoboda, blagoatan in areča tukaj, in avoboda in areče naših ljudi v etari domovini. Predsednikova Izjava« Vsem, ki ao zapoaljeni pri kopanju premoga: r 1 Sedanje pomanjkanje premoga ustvarja veliko nevarnost — v resnici najresnejšo, ki nas ugroža — vsled tega zahteva največjo delavnost od obeh strank: operatorjev in rudarjev. Ce ne bodo zaloge premoga primerne, se naš vojni program zakasni; efektivnost naših bojujočih moči v Franciji bo popustila; življenja naših vojakov bodo po nepotrebnem ugrožana in njih trpljenja pomnožena, poleg bodo pa hudo trpeli v mnogo domovih prihodnjo zimo v vsi deželi. Meni je dobro znano, da so bile vaše vrste zelo razredčene vsled novačenja, prostovoljnega vstopa v armado in vsled zahtev drugih važnih industrij. Temu se vsekakor lahko nekoliko opomore, nakoplje se vzlic temu dosti premoga, če vsakdo, ki je v zvezi industrijo, od najvišjega uradnika do najmlajšega dečka, IZVRŠI SVOJE NAJBOLJŠE PRI DELU VSAKI DAN IN VSE DELOVNE URE. Delodajalci bi morali tekmovati med sabo kot še nikoli preje, da uvedejo najvišjo sposobnost v ravnateljstvu, najboljše delavske razmere, ki so mogoče, primerno ravnaje z vsakim, tako da bodo vsi delavci imeli ugodnost, da iz lastnega nagiba store največ, ko morejo izvršiti. RUDARJI SE NAJ ZGLASIJO VSAK DAN NA DELO, razun če jih zadržijo neprepričljive ovire, toda v rudniku naj le ne delajo ves dan, ampak naj pazijo, da nakopljejo in spravijo na površje več premoga kot kedaj preje. Vsi drugi rudniški delavci zunaj in znotraj rudnika, naj delajo ravnotako redno in vestno, da ne bo zadržano delo rudarja na noben način. Vse to je posebno potrebno odslej, kajti novačenje bo mogoče skrčilo še bolj vaše vrste in oddalo vam primeren delež v armadi onih, ki niso važni v industriji. Vsi, ki so pozvani, toda so važni v industriji, bodo premeščeni v drug razred in patri-jotična dolžnost jih veže, da to sprejmejo. Tako je tudi patrijotična dolžnost njih prijateljev in sosedov, da to njih delo visoko cenijo. Obsodbo občno zasluži edino delavec, ki noče izvršiti svojega najboljšega dela v tej krizi; ne zasluži je pa delavec, ki je bil premeščen v drugi razred, dela redno in pridno, da pomnoži produkcijo premoga. Velika naloga se ima izvršiti. Operatorji in njih štabi je ne morejo izvršiti sami, ravnotako je ne morejo sami rudarji. Ali če delata obe stranki roka v roki z resno odločnostjo, da odpravita iz dežele največjo oviro, jo lahko izvršita. S popolnim zaupanjem kličem vam, da sprejmete butaro produkcije in velike dobave premoga. Prepričan sem, da sprejmete to butaro in jo nosite z uspehom. Ko lo etorite, vršile aluibo, ki je ravnotoliko vredna kot v strelskih jarkih, in bo žela odobravanje in hvaleinoet vsega naroda. V Beli Hiši, Augusta 9. 1918. WOODROW WILSON.