Aktualno Podravje • Devetošolci, ki so izbrali ptujske srednje šole, si lahko oddahnejo O Stran 3 i 1 i Štajerski Podjetništvo Podravje • Okoli 60 odstotkov peči ni primerno vzdrževanih O Stran 5 Ptuj, torek, 25. maja 2021 Letnik LXXIV • št. 40 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Danes priloga s M ií RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-ptuj.si Spodnje Podravje • Gospodarska slika regije je nadvse klavrna Skromni 2,5 milijarde prihodkov v 19 občinah Slovenska podjetja so v letu 2019 ustvarila 121 milijard evrov prihodkov. V19 občinah Spodnjega Podravja je v letu 2019 okoli 6.200 podjetij skupaj ustvarilo blizu 2,5 milijarde evrov prihodkov. To je dobra tretjina prihodkov vseh podjetij v Mariboru, slaba polovica prihodkov podjetij v Novem mestu ter dobra polovica prihodkov podjetij ^občinahKoper in Celje. 11 —--------- ^^j .........~ - Več na strani 3. Sp. Podravje Ormož • Medalja z bazenom ima dve plati O Strani 6 in 7 V središču Haloze • Prihodek lovskih družin zaradi epidemije manjši O Strani 6 in 7 Podravje Trnovska vas • Mladi par štorkelj uspešno brani gnezdo O Stran 9 Kronika Ptuj, Markovci • Policijski čoln v štirih letih v vodi 41-krat O Stran 24 Foto: Črtomir Goznik Razpis šolskega ministrstva Uspelo le Ormožanom z vrtcem v Podgorcih Dovoljenje za uporabo glifosatov S čim bodo proizvajalci nadomestili boom efekti? AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE i EGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Ob^jdenitvi naročniškega razmerja v času od 14. maja do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 26. juniji do 21. avgusta! Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno torek • 25. maja 2021 Sp. Podravje • Rezultati državnega razpisa za vrtce in šole Uspelo le Ormožanom z vrtcem v Podgorcih Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) bo sofinanciralo 42 investicij v osnovne šole in vrtce, ki so jih zbrali na javnem razpisu. Na voljo je 43 milijonov evrov, finančno bodo podprli projekte infrastrukturnih vlaganj v 13 vrtcev in 27 osnovnih šol, od tega sta dve narodnostnih skupnosti. Med 13 izbranimi vrtci za sofinanciranje prenove je ormoški vrtec Podgorci. Za sofinanciranje investicij v vrtce bo MIZŠ namenilo 13 milijonov evrov. Edini projekt na ptujsko-ormoškem območju, ki je zbral zadostno število točk in s tem dobil zeleno luč za državna sredstva, je vrtec Podgorci (občina Ormož). MIZŠ je ormoški občini odobrilo dober milijon evrov. Med podravskimi občinami je bila z vrtcem na razpisu uspešna še občina Hoče-Slivnica, ki bo prejela blizu 1,2 milijona evrov. Izbrani so bili tudi projekti občin Kočevje, Cankova, Krško, Bohinj, Ravne na Koroškem, Dolenjske Toplice, Litija, Rogatec, Mirna, Vipava in Hrpelje-Kozina. Med osnovnimi šolami uspešni v Makolah Med osnovnimi šolami je iz podravskega okolja med potrjenimi projekti edina na seznamu OŠ Anice Černejeve Makole, odobreni znesek za investicijo znaša 400.000 evrov. Ostale občine (26), ki bodo prejela denar po razpisu, so: Sežana, Murska Sobota, Velenje, Škofla Loka, Postojna, Ribnica, Trebnje, Ljubljana, Zagorje ob Savi, Miren-Kostanjevica, Sevnica, Ajdovščina, Metlika, Šmarje pri Jelšah, Preddvor, Novo mesto, Jesenice, Medvode, Vrhnika, Velike Lašče, Ilirska Bistrica, Koper, Črnomelj, Radenci, Moravske Toplice in Lendava. Za vse projekte v osnovne šole bo MIZŠ namenilo dobrih 29 milijonov evrov, od tega prejmeta občini Moravske Toplice in Lendava približno dva milijona evrov za vlaganja v dvojezični osnovni šoli. Brez denarja ostalo 53 vrtcev in 64 osnovnih šol Iz sofinanciranja je izpadlo 53 projektnih predlogov za investicije v vrtce in 64 predlogov za vlaganja v osnovne šole. Med spo-dnjepodravskimi občinami so se za sredstva na razpisu neuspešno potegovale občine Videm (vrtec Videm), Sveta Trojica (vrtec), Pod-lehnik (vrtec), Slovenska Bistrica (vrtec Kebelj in OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica), Kidričevo (vrtec Kidričevo), Duplek (vrtec Duplek in OŠ Korena), Hajdina (OŠ), Ptuj (OŠ Mladika in OŠ Olge Meglič), Juršinci (OŠ) in Starše (podružnica Marjeta). Foto: M24 Med občinami, ki z vlogami za sofinanciranje investicij v šolski prostor niso uspele, so Videm, Podlehnik, Kidričevo, Ptuj, Hajdina, Juršinci, Starše, Slovenska Bistrica, Duplek in Sveta Trojica. MIZŠ bo na razpisu izbrane investicije sofinanciralo med leti 2021 in 2024, vključilo jih bo v načrt razvojnih programov državnega proračuna. Nakazilo državnih sredstev občinam je predvideno od 2022 do 2024. Interesna združenja lokalnih skupnosti si prizadevajo, da bi se vlaganja z državnimi sredstvi v šolsko infrastrukturo nadaljevala. Zato na ministrstvo apelirajo, da bi bil naslednji razpis za investicije čim prej oziroma še letos. To seveda ostaja odprto vprašanje, saj bodo vlaganja odvisna od razporeditve sredstev v državnem proračunu. MZ Spodnje Podravje • Uporaba glifosatov za vrtne površine je prepovedana Nad plevel večinoma še vedno z boom efektom Tako med kmeti kot vrtičkarji je za zatiranje plevela še vedno zelo priljubljen tako imenovani boom efekt, ki vsebuje glifosat. Slednji je najpogosteje uporabljen herbicid tako po svetu kot v Evropi; v uporabi je že več desetletij. Pri nas ga uporabljajo tudi za za zatiranje plevela okoli hiš, tlakovcev, ob robovih vrtov... Do pred nekaj let je veljalo, da glifosat ni človeku nevaren. Sodobnejše študije pa zatrjujejo, daje potencialno rakotvoren. Najhitrejša, najpreprostejša in najbolj trajna odstranitev plevelov ni nujno tudi okolju prijazna. Slovenija je sicer konec leta 2017 na evropski ravni glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat, pri čemer je sprejela stališče, da je treba glifosat prepovedati, vendar ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram. Je pa vlada nato podprla zmanjšanje vseh fitofarma-cevtskih sredstev v kmetijski proizvodnji in prepoved uporabe gli-fosata v nekmetijskih dejavnostih. Glifosat manj nevaren od številnih drugih herbicidov Po besedah Miše Pušenjak, kmetijske svetovalke in specialistke za zelenjadarstvo, je glifosat kemični herbicid, ki pa je veliko manj nevaren in za naravo uničujoč kakor številni drugi herbicidi, o katerih se zdaj razmišlja v zameno. »Vsekakor pa ga ne Glifosat v uporabi še do konca prihodnjega leta V Sloveniji je registriranih 25 sredstev, ki vsebujejo glifosat. Uporabljajo pa se v sadovnjakih, vinogradih, na vrtninah, poljščinah, koruzi in žitih, na Strnišah, travinju, pašnikih, v sladkorni pesi in okrasnih rastlinah. Pred dvema letoma je bila prepovedana uporaba vseh herbicidov (to so sredstva za zatiranje plevelov), tudi tistih, ki vsebujejo glifosat, na vseh javnih površinah, vključno z golf igrišči in športnimi igrišči. Od prvega aprila letos naprej pa je prepovedana tudi uporaba herbicidov na objektih gospodarske javne infrastrukture, kot so ceste in železnice. Evropska komisija je sicer decembra 2017 obnovila odobritev glifosata za pet let. Kot aktivna snov se lahko v fitofarmacevtskih sredstvih uporablja do 15. decembra 2022. Po tem obdobju bodo države članice njegovo uporabo ponovno ocenile. bi smeli zlorabljati in ga uporabljati tako pogosto - tudi za enoletne plevele, kar je nesmiselno.« Po njenem mnenju bi bilo bolje, da bi možnost uporabe glifosata v nerešljivih problemih še obstajala: »Seveda pa ne tako, kakor je bila uporabljena in izrabljena do sedaj. Zelo se namreč bojim razmnoževanja trajnih plevelov, kot so slak, osat, regačica in še mnogih drugih, ki jih zdaj sploh ne poznamo in bodo postali neuničljivi na vrtnarskih in njivskih površinah. Veliko herbicidov, ki se uporabljajo v poljščinah, pa je okoljsko še bolj vprašljivih. A pridelava hrane na naravi prijazen način, ki jo lahko nato potrošniki kupijo po ugodni ceni, je seveda nemogoča. Vsekakor pa je na vrtnih površinah ta herbicid nesprejemljiv.« Nasploh je uporaba fitofarmacevtskih sredstev oz. herbicidov v vrtovih izredno nevarna, najpogosteje pa tudi protizakonita. Na poškropljenih zelenicah s škropivi se namreč igrajo otroci ali pa valjajo domači hišni ljubljenčki. Nad plevel s kisom?! Kot je poudarila Pušenjakova, odstranjevanje plevelov ni mogoče na hitro ter brez vloženega dela in truda. Nekatere stvari se sicer lahko olajšajo (uporaba zastirk, kultivatorjev, sodobnih za Še dražja vrtnih orodij ...). Na obhišnih vrtovih nikakor ne priporoča kemič- Foto: Zarja nih načinov odstranjevanja. Eden izmed sodobnejših pristopov je tudi t. i. ožiganje plevelov, ki je že v uporabi na nekaterih ekoloških kmetijah, kar pa ni enostaven postopek, pa tudi nenevaren ne. Po spletu kroži tudi možnost uporabe kisa ali alkohola za zatiranje plevelov. »Ob tem se sprašujem, kaj to pomeni za zemljo, saj kis uniči že tlakovce slabe kakovosti. Kaj bi se zgodilo šele z mikroorganizmi v zemlji?! Menim, da je to prav tako popolnoma neekološki, naravi neprijazen način,« je še dodala Pušenjakova. Dovoljen je na vodovarstvenih območjih V kmetijstvu se lahko škropiva z glifosatom uporabljajo do konca prihodnjega leta. Kaj bo po tem obdobju, za zdaj še ni znano. Ker glifosat zatira vse rastline, se v kmetijstvu ne uporablja neposredno na gojenih rastlinah, saj bi jih to uničilo, temveč se uporablja po spravilu pridelka za čiščenje površine ali v trajnih nasadih med posameznimi vrstami, pri čemer ne pride do neposrednega stika z gojenimi rastlinami. Proizvajalci bi radi ukinili glifosat škropiva ... » t Nekateri še vedno večkrat letno škropijo svoje zelenice z glifosatom. Po mnenju Ivana Brodnjaka iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je uporaba fitofarmacevtskih sredstev z vsebnostjo glifosata prekomerna, zato bi se morala na nek način omejiti. »Gre za najbolj prodajan herbicid v svetu zaradi nizke prodajne cene. Zanimivo je, da si tudi kemična industrija prizadeva za njegovo prepoved, in sicer zato, da ga bo lahko nadomestila s še dražjimi in bistveno bolj strupenimi sredstvi,« je povedal Brodnjak, ki popolne prepovedi njegove rabe ne podpira. Glifosat se sicer lahko uporablja tudi na vodovarstvenih območjih, saj glede na raziskave naj ne bi bilo nevarnosti, da bi pronical v podtalnico. Estera Korošec Foto: CG torek • 25. maja 2021 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Gospodarska slika regije: skromnih 2,5 milijarde evrov prihodkov v 19 občinah Ptuj po gospodarskih prihodkih na repu med mestnimi občinami Slovenska podjetja so v letu 2019 ustvarila 121 milijard evrov prihodkov. Registriranih jih je bilo 205.000. Prihodki vseh podjetij so se v primerjavi z desetletjem prej povečali za slabih 30 odstotkov, samo število podjetij je medtem zraslo za dobro tretjino. V 19 občinah Spodnjega Podrav-ja je v 2019 delovalo okoli 6.200 podjetij, skupaj so ustvarila blizu 2,5 milijarde evrov prihodkov. Za ilustracijo, kaj ta številka pomeni: to je dobra tretjina prihodkov vseh podjetij v Mariboru, slaba polovica prihodkov podjetij v Novem mestu ter dobra polovica prihodkov podjetij v občinah Koper in Celje. Vsa podjetja celotne spodnjepod-ravske regije (19 občin) po prihodkih prekašata tudi občini Krško in Kranj. Rekorderka s 45 milijardami prihodkov podjetij je Ljubljana. Za Spodnje Podravje smo izdelali pregled stanja in primerjali število podjetij v letih 2008 ter 2019. V občini Cirkulane je število podjetij zraslo za 25, s 83 na 108, v občini Destrnik se je število podjetij povečalo za 51. V Dornavi rast ni bila tako opazna, število podjetij se je s 144 zvišalo na 162 (18). V Gorišnici je število podjetij zraslo za 52, na Hajdini jih je 79 več kot pred desetletjem in v Juršincih 43. V Kidričevem se je število podjetij povečalo za 120, Majšperku 47, Markovcih 74, Ormožu 179, Podlehniku 38, Ptuju 418, Središču ob Dravi 120, Svetem Andražu 22 in Svetem Tomažu za 20. V Trnovski vasi je 27 podjetij več, kot jih je bilo pred desetletjem, v Vidmu 90, Zavrču 17 in Žetalah 21. Število vseh podjetij v ptujsko-ormoški regiji se je v minulem desetletju povečalo za skoraj 1.400, njihovi skupni prihodki so zrasli za 400 milijonov evrov, kar je okoli 20-odstotna rast. Približno enako rast prihodkov so beležila tudi podjetja v mestni obči- ni (MO) Ptuj, medtem ko je bila na ravni države rast prihodkov podjetij 30-odstotna, v Slovenski Bistrici pa kar 40-odstotna. V katerih občinah padec gospodarske aktivnosti Podjetja v večini občin Spodnjega Podravja so v desetletnem obdobju beležila rast skupnih prihodkov. A ne povsod. Zmanjšali so se prihodki podjetij v občinah Maj-šperk (s 35 na 24 milijonov evrov) in Ormož (z 225 na 196 milijonov evrov). V občini Hajdina je izjemen padec prihodkov viden med leti 2008 in 2009 (s 113 na 40), nato pa počasen porast do leta 2019 na 75 mio evrov. Ptujska podjetja na 14. mestu med 212 ■ v» • občinami Če podjetja s sedežem v MO Ptuj postavimo v širši nacionalni kontekst, so po kumulativi prihodkov med vsemi 212 občinami na 14. mestu. Prekašajo jih vsa podjetja mestnih občin, razen Slovenj Gradca, kar je prikazano posebej v tabeli. Pred ptujskimi so tudi prihodki podjetij v obči- Prihodki podjetij v mestnih občinah, 2019 H Občina Prihodki (milijarde €) Ljubljana 45,5 Maribor 6,3 Novo mesto 5,2 Koper 4,4 Celje 4,1 Kranj 2,7 Velenje 1,7 Nova Gorica 1,5 Murska Sobota 1,3 Ptuj 1,1 Slovenj Gradec 0,7 Število podjetij in njihovi prihodki v občinah Spodnjega Podravja Prihodki vseh podjetij s sedežem na Ptuju so v desetletju zrasli za 20 odstotkov in so leta 2019 znašali 1,1 milijarde evrov. Slovenska Bistrica, za katero bi lahko rekli, da je med občinami spodnjepodravska (ali podravska) gospodarska gazela, je beležila 40-odstotno rast prihodkov vseh podjetij. V 2019 so bistriška podjetja skupno ustvarila 1,6 milijarde evrov prometa. nah Krško, Slovenska Bistrica, Domžale in Škofla Loka. Slovenje-bistričani ptujsko gospodarstvo prehitevajo za pet mest in se po prihodkih podjetij uvrščajo na deveto mesto med vsemi slovenskimi občinami. V letu 2019 so bistriška podjetja pridelala 1,6 milijarde prihodkov. V članku so povzeti podatki Statističnega urada (SURS), primerjave za desetletno obdobje se nanašajo na leti 2008 in 2019, aktualni podatki pa predstavljajo leto 2019, za katero so na voljo zadnji podatki. Mojca Zemljarič Občina \ Št. podjetij \ Prihodki (mio €) Ptuj 2.370 1,1 milijarde (€) * Kidričevo 484 682 Ormož 795 196 Markovci 299 89,5 Hajdina 335 75 Gorišnica 261 67 Videm 300 39 Središče ob Dravi 120 37 Dornava 162 32 Destrnik 137 29,5 Zavrč 55 25 Podlehnik 122 24,5 Majšperk 236 24,5 Cirkulane 108 18 Juršinci 119 11,5 Trnovska vas 72 6,4 Sveti Andraž 71 6 Žetale 64 5,7 Sveti Tomaž 72 4,9 *Za MO Ptuj je prikazan znesek v milijardi evrov, za vse ostale občine v milijonih. Podatki so za leto 2019 in so zaokroženi. Vir: SURS Vir: SURS Foto: CG Spodnje Podravje • V mariborskih srednjih šolah marsikje omejitev vpisa Devetošolci, ki so izbrali ptujske srednje šole, si lahko oddahnejo V vse programe ŠC Ptuj ter Gimnazije Ptuj in Ormož se bodo lahko vpisali vsi dijaki, ki to želijo. Omejitve vpisa namreč nima nobena srednja šola v Spodnjem Podravju. Večji naval je na nekatere mariborske srednje šole, kijih obiskujejo tudi mladostniki iz širšega ptujsko-ormoškega območja. Omejitev vpisa bo na Biotehniški šoli Maribor v programu veterinarski tehnik. Tudi frizer, medijski tehnik in tehnik oblikovanja na Srednji šoli za oblikovanje so med mladimi zelo priljubljeni, saj se je na vse tri smeri vpisalo kar nekaj več dijakov, kot je na voljo prostih mest. Omejitev vpisa je prav tako na treh programih Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor (kozmetični tehnik, bolničar-nego-valec in zdravstvena nega), Srednji elektro-računalniški šoli (računal- r...... V ptujskih srednjih šolah bodo lahko sprejeli vse vpisane kandidate. Največ mladih v Sloveniji se je odločilo za srednje strokovno izobraževanje. V prvi letnik srednjih šol se vpisuje večja generacija kot lani Za naslednje šolsko leto je razpisanih 23.930 mest, prijavilo pa seje 20.061 kandidatov, 800 več kot lani. Letos je več prijavljenih v programih srednjega strokovnega izobraževanja in v gimnazijskih programih, manj pa v programe nižjega in poklicnega izobraževanja. Prihodnje šolsko leto se v srednje šole vpisuje večja generacija kot lani. nikar in tehnik računalništva) in Srednji ekonomski šoli in gimnaziji (ekonomski tehnik). Kot že tradicionalno je omejitev vpisa tudi na nekaterih gimnazijskih programih, za katere se še vedno odloča velik delež mladih. 53 srednjih šol je omejilo vpis Na ravni celotne Slovenije bo vpis v prvi letnik za šolsko leto 2021/2022 omejilo 53 srednjih šol. Na nižje poklicno izobraževanje se je prijavilo 470 kandidatov, na srednje poklicno izobraževanje 3.703 kandidati, v gimnazijske programe 7.274. Od tega se jih je 5.886 prijavilo v programe splošne gimnazije in 1.388 v strokovne gimnazije. Največ, 43 odstotkov, pa se jih je prijavilo na srednje strokovno izobraževanje, to je 8.614 kandidatov. Kot so sporočili z MIZŠ, je v novem šolskem letu razpisanih 23.930 mest, prijavilo pa se je 20.061 kandidatov, 800 več kot lani. V prenosnem roku je svojo prijavo na drug program preneslo 1.665 kandidatov. Osnovno šolo letos zaključuje 19.191 učencev, kar je 1.138 več kot lani. V srednjo šolo pa je za prihodnje šolsko leto prijavljenih 870 kandidatov več, kot jih bo osnovno šolo končalo. To je posledica, da so se na razpisana mesta lahko prijavili tudi kandidati, ki Maturanti tudi letos niso mogli zaplesati po ulicah mest Na srednjih šolah se je minuli petek zaključilo drugo ocenjevalno obdobje in pouk za zaključne letnike. Večina od okoli 17.800 maturantov je prejela spričevala. V naslednjih dneh se bodo posvetili še zadnjim pripravam na letošnjo maturo, ki se začne 29. maja. Zaradi epidemiološke situacije je bil že drugo leto zapored odpovedan tradicionalni ples četvork v slovenskih mestih. so zaključili osnovnošolsko obveznost in vsaj sedem razredov. Slednje je zadosten pogoj za vpis v programe nižjega poklicnega izobraževanja. Sem spadajo tudi dijaki, ki se ponovno vpisujejo v začetni program, vendar v drug izobraževalni program. Nekaj je tudi kandidatov, ki osnovno šolo zaključujejo v tujini. Estera Korošec Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 25. maja 2021 Ormož • Dobili bodo Maistrov trg 250 tisočakov za obnovo parka Občina Ormož bo po selitvi avtobusne čakalnice, trafike in javnih sanitarij začela urejati park med avtobusno postajo, hotelom in cerkvijo. Dela bo izvajalo Komunalno podjetje (KP) Ormož, predvidoma jih bodo končali pozno jeseni, rok je 15. november. Vrednost sklenjene pogodbe je 252.000 evrov. Četrt milijona evrov težko pogodbo za ureditev parka sta sklenila župan Ormoža Danijel Vrbnjak in direktorica KP Ormož Pavla Majcen. Ormoški župan Danijel Vrbnjak je pojasnil, da so poznojesenski rok določili zato, ker ne želijo, da bi bilo središče mesta čez poletje preveč razruvano. „Ukrepi se sproščajo, zelena faza se odpira, načrtujemo festivale in občinski praznik, zato bomo dali izvajalcu možnost daljšega roka izvedbe." Dosedanji objekt avtobusne postaje bodo porušili (trafika, čakalnica in sanitarije), medtem ko nadstrešnica za avtobuse in paviljon (kiosk) s sladoledarjem ostaneta. Kiosk je po besedah župana Vrbnjaka v zasebni lasti sladoledarja, je pa možno, da bi se v prihodnje tudi kaj uredil ali pa razširil s teraso. Prav tako ni izklju- čena možnost širitve ponudbe, je namignil Vrbnjak ter dodal, da so se z zasebnikom, ki na ormoški avtobusni postaji ponuja sladoled, pogovarjali o menjavi nepremičnin (da bi kiosk zamenjali s prostorom med cvetličarno in novo avtobusno čakalnico), vendar do dogovora niso prišli. Investicija obsega rušitvena dela in urejanje parka: od gradbenih posegov do namestitve javne razsvetljave, parkovne opreme, razširitve zelenic, zasaditve grmovnic, tlakovanja ... Po besedah Vrbnjaka je bilo najprej predvideno, da bi podrli vsa drevesa v parku, gre za zelo visoke in verjetno desetletja stare smreke, a so se kasneje odločili za kompromisno rešitev. Dve smreki proti cerkvi bosta ostali, eno bodo podrli. „Park se bo po obnovi nivo-jsko spuščal proti stavbi ob njem, uredili bomo dostope za invalide, vodnjak, otroška igrala bomo preselili. Od leta 2014 se porajajo ideje o oblikovanju trga, ki bi imel tudi vsebino. Kontaktiralo nas je društvo generala Maistra, želja je, da se na zgornjem delu, ob smrekah, ki bosta ostali, postavi spomenik generalu Maistru. Trg bi poimenovali Maistrov trg, vendar to na naslove stanovalcev ne bi vplivalo. Maistrov trg bi bil naziv samega parka," je pojasnil župan. MZ Ptuj • Prihodki ŠC v višini sedem milijonov evrov Rdeče številke zaradi plač, ne epidemije Prihodki Šolskega centra Ptuj so v poslovnem letu 2020 znašali 7.072.000 evrov. Največ sredstev se je namenilo za pokrivanje stroškov dela zaposlenih. Odhodki so presegli prihodke v višini dobrih 100.000 evrov. Kot je pojasnil direktor Oton Mlakar, je do negativnega bilančnega razkoraka prišlo predvsem zaradi višjih stroškov dela (torej plač) v najvišjih plačnih razredih oz. zaradi najbolje plačanih pedagoških delavcev, ki so presegli letni plan. Takšen rezultat poslovanja po mnenju Mlakarja ne odstopa bistveno od minulih let, prav tako tudi ne razlogi zanj. Epidemija tako ni bistveno vplivala na poslovne rezultate Šolskega centra; nekaj manj denarja jim je uspelo pridobiti le na področju tržne dejavnosti. Na področju kmetijstva so ustvarili 54.174 evrov prihodkov, kaj je le 2.000 evrov manj od planiranih. Precej večje težave so bile na drugih področjih tržne dejavnosti (izvedba traktorskih tečajev, področje najemnin, izvedbe tečajev FFS, izvedbe ostalih seminarjev, področje pogostitev, storitve v delavnicah), ki so bile večino časa onemogočene, vendar konkretnih številk direktor Mlakar ne navaja. Ne glede na omejevalne ukrepe zaradi epidemije pa so v ŠC lani uspešno prenovili WiFi-omrežje, ki ga je sofinanciralo podjetje Arnes. Celotna vrednost investicije je bila 69.076 evrov. Sanirali so okolico ŠC Ptuj lani saniral okolico in pod Športne dvorane Center Športne dvorane Center, za kar je ministrstvo za šolstvo plačalo 101.265 evrov, prav tako pa so uredili še nova tla v športni dvorani, kar je financirala zavarovalnica (111.960 evrov). Naložbe povsem odvisne od financ šolskega ministrstva V letošnjem letu nameravajo sanirati objekte na šolskem posestvu na Turniščah ter popraviti stavbno pohištvo na ŠC Ptuj. Skupna vrednost navedenih del je nekaj več kot 56.000 evrov, vendar pa so omenjeni načrti povsem odvisni od financiranja šolskega ministrstva. Enako velja tudi za atletski stadion, ki je bil dolgo zaprt za javnost -ne le zaradi epidemije, ampak zaradi dotrajanosti in posledično (pre) nevarne vadbe na njem. Zato je ŠC Ptuj na šolsko ministrstvo podalo vlogo za dobrih 10.000 evrov, ki bi jih namenili za popravilo poškodovanih delov atletske steze. Z MO Ptuj med drugim usklajujejo pogodbo o sodelovanju pri upravljanju atletskega stadiona. Stadion bodo lahko po sanaciji uporabljali vsi občani in občanke mesta. Estera Korošec Foto: MZ Foto: CG Ptuj • Dobro leto po odprtju pasjega parka Brez nadzora in socializatorja V Sloveniji ima danes že skoraj vsako večje mesto pasji park. Pred dobrim letom so ga odprli tudi na Ptuju, kot ograjeno površino začasnega značaja na zemljišču Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj ob Potrčevi cesti, kjer se bo v prihodnosti gradilo. Do takrat pa ga ima v brezplačni uporabi MO Ptuj na podlagi sklenjene pogodbe. Prostor je namenjen osnovni socializaciji psov in druženju lastnikov psov, na katerega le-ti vstopajo na lastno odgovornost. Na območju parka se psi gibljejo prosto in brez nagobčnika, če so primerno socializirani. Otrokom brez spremstva vstop v park ni dovoljen. Na lokaciji so klopi za obiskovalce in koši za odpadke. Za upravljanje do 5.000 evrov letno Pasji park upravljajo Javne službe Ptuj. Letni strošek je lani znašal nekaj manj kot 5.000 evrov. Letos pa so sredstva za vzdrževanje pasjega parka združena v postavki za vzdrževanje parkov in zelenih površin. Za stroške rednega vzdrževanja, praznjenja košev za pasje iztrebke in košnjo trave naj bi letos namenili okoli 1.500 evrov. V MO Ptuj so povedali, da naj bi se pasji park med uporabniki (lastniki psov) dobro prijel, da gre za priljubljeno lokacijo za prosto gibanje psov, brez povodcev. Uradnega štetja obiska pa ne izvajajo. Po pravilih vedenja morajo lastniki psov obvezno pobirati pasje iztrebke in druge odpadke. Vrečke zanje morajo prinesti s seboj, prav tako vodo za pit- je, saj je na lokaciji ni na voljo. Pasji kakci so nevarni za zdravje ljudi in živali. Največ kužkov se namreč s kužnim kašljem okuži ravno v pasjem parku. Lastniki se premalo v • i • posvečajo vedenju svojega psa v parku Zagotovo je pasji park velika pridobitev za lastnike psov, ker gre za ograjen prostor, kjer lahko svojega kužka naučijo nekatere vaje. Problem pa je, ker se lastniki psov Foto: Črtomir Goznik Ptujski pasji park je začasnega značaja. Foto: Črtomir Goznik Panorama in ptujske ulice so priljubljeno sprehajališče za pse. v večini pasjih parkov ne posvečajo temu, da bi izboljševali pasjo komunikacijo in izvajali vaje, kot je npr. odpoklic. V pasjem parku se je treba posvečati psu, njegovemu gibanju, ne pa se prepustiti pogovoru z drugimi lastniki in gibanje psa prepustiti drugemu psu, ker bo on tisti, ki ga bo razgibal. Večina prihaja v park, ne da bi vedela, s kakšnimi psi se bodo srečali njihovi ljubljenčki. Psi se v njem gibljejo brez povodca, tudi nagobčnik ni obvezen. Težava nastane, ko nekdo v pasji park pripelje agresivnega psa. Poznavalci zato opozarjajo, da previdnost ni nikoli odveč, da bi lastniki psov pred obiskom pasjega parka morali najprej preveriti, kdo je v pasjem parku. Premalo namreč ljudje poznajo pasjo psihologijo in pasjo govorico, ne vedo, kaj jim njihov pes sporoča, kaj drugi kuža ali celo krdelo psov, s katerim se srečajo v parku. Pasja komunikacija bi namreč morala lastnika opozarjati na to, ali je njihov pes sploh primeren za obisk pasjega parka. V pasjem parku bi moral biti nekdo, ki bi skrbel za socializacijo psov. Idealno pa bi tudi bilo, če bi ga nekdo vodil. Kot bi bilo idealno, če bi imel primerna igrala, drugo potrebno opremo, ovire, tudi vodno površino in vodo za pitje. Tako pa gre pri večini pasjih parkov v Sloveniji zgolj za ograjene površine s klopmi in koši, brez vode, kjer se vse dogaja brez nadzora. Pravila so splošna, nedodelana in na lastno odgovornost! Večina slovenskih pasjih parkov je tako še daleč od idealnega, kjer bi se tudi vodniki psov lahko vedno kaj novega naučili, ne samo njihovi ljubljenčki. Kje bo ptujski stalni pasji park in ali bo doživel nadgradnjo, pa v tem trenutku še ni znano. MG torek • 25. maja 2021 Podjetništvo Štajerski 5 Spodnje Podravje • Dimnikarji opozarjajo na velik upad storitev Okoli 60 odstotkov peči ni primerno vzdrževanih Po spremembi zakonodaje, leta 2017, so za ustreznost kurilnih naprav odgovorni lastniki sami. Dimnikarska storitev je namreč urejena na tržen način, kar pomeni, da se lahko dimnikarja izbira za obdobje enega leta. Preglede in čiščenje kurilnih naprav ter merjenje emisij dimnih plinov je za marsikoga nebodigatreba, ki seveda tudi nekaj stane. Zato se na različne načine skušajo izogniti svojim obveznostim. Res je, da tako prihranijo nekaj denarja, vendar po drugi strani ogrožajo sebe, svoje premoženje in tudi ljudi v svoji okolici. Nadzor nad 500.000 uporabniki (toliko je namreč v Sloveniji vseh kurilnih naprav) izvaja samo sedem okoljskih inšpektorjev. Kot ugotavljajo dimnikarji, se je stanje na tem področju začelo bistveno slabšati s spremembo zakonodaje in ukinitvijo dimnikarskih koncesij. Po podatkih inšpektorata za okolje in prostor za leto 2020 ni bilo pregledanih vsaj 60 odstotkov kurilnih naprav. Leta 2019 v dimnikih zagorelo kar 334-krat Zaradi neustreznega kurjenja, nevzdrževanja naprav ali uporabe neprimernega energenta so vse pogostejši dimniški požari. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je leta 2019 v dimnikih zagorelo 334-krat. Kar 98 odstotkov dimniških požarov in drugih pridruženih nezgod je v objektih, kjer kurilne naprave ne vzdržuje primerna dimnikarska družba. Tudi ogljikov monoksid v Sloveniji vsako leta terja več zastrupitev in smrtnih žrtev. Leta 2019 je zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrlo osem ljudi, 28 jih je bilo hospitaliziranih. Kot je pojasnil Aleksander Žu-panek, predsednik Komisije za dimnikarsko dejavnost GZS, zakonsko obvezna storitev ne more biti urejena s prosto izbiro izvajalca. Slednjega je namreč mogoče po 98 odstotkov dimniških požarov in drugih pridruženih nezgod je v objektih, kjer kurilna naprava ni vzdrževana. enem letu zamenjati, zaradi česar se izognejo nadzoru. »Na vratih dimnikarja velikokrat odslovijo z izjavo: ,Imamo drugega izvajalca.' Mi pa tega ne moremo in ne smemo preverjati in takšnega uporabnika ni mogoče prijaviti na inšpektorat kot kršitelja,« je poudaril Županek. Do nekaterih odročnih krajev dimnikarji sploh ne pridejo Istočasno je upad storitev po besedah Županeka iz naslova veliko novih nastalih enoosebnih di- mnikarskih družb, ki ne zagotavljajo vseh obveznih storitev pri uporabnikih (ne čistijo, ampak izvajajo samo preglede), ki so jih prevzeli bivšim koncesionarjem oz. prevzetih uporabnikov več ne obiskujejo: »Ugotavljamo, da je na območjih s temi družbami najslabša pokritost s storitvami. Tam, kjer se je že v času koncesij dejavnost izvajala primerno, je najmanjši upad storitev. Tisti, ki so se svoji obvezi izogibali takrat, se tudi zdaj,« je povedal Županek. Dimnikarji na terenu opažajo, da se vgrajujejo peči, ki nimajo dovoljenja za prodajo in ustrezne Pred spremembo zakonodaje je bila dimnikarska služba na določenem območju zadolžena za naprave in jih tudi kakovostno, predvsem pa periodično oskrbovala. V zadnjih štirih letih je pa je izvajanje predpisane zakonodaje na tem področju praktično nemogoče. V tem času seje namreč izgubila odgovornost dimnikarske službe, da skrbi za ustreznost kurilnih naprav na nekem območju. Celotna stroka je že pred dvema letoma podala pisne predloge za ureditev dimnikarske službe, vendar do danes niso imeli z vlado oziroma pristojnim ministrstvom niti enega delovnega sestanka na to temo in prav nič se ni spremenilo na bolje. »Poslovno okolje je neprimerno za delo, posledično zaznavamo upad storitev in strokovnosti«, je povedal predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simon Dovrtel. Pregledu in čiščenju kurilnih naprav se želi izogniti vse več ljudi. dokumentacije, presegajo emisije dimnih plinov ali se ne vgradijo ustrezno. Dovrtel: »Vrnili smo se 15 let v preteklost« »Zgodilo se je točno to, kar smo napovedali: upad storitev in številne kurilne naprave, ki niso redno oskrbovane. Stanje je alarmantno v manjših, odročnih krajih, kjer dimnikarske službe sploh ni. Ponekod se storitve sicer opravljajo, vendar samo delno. Uporabnikov ne nadzira nihče, dimnikarji pa raje ne zahtevajo, da lastniki odpravijo določene pomanjkljivosti, ker bi to lahko zanje pomenilo izgubo stranke in posledično zaslužka. Sedaj so dimnikarji na trgu, kjer sta konkurenca in boj za stranke,« je pojasnil Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in dodal, da je stanje glede vzdrževanja kurilnih naprav vse slabše: »Vrnili smo se na nivo, ki smo ga imeli pred petnajstimi leti. Celotno situacijo lahko najlepše ponazorimo s primerom obiska inšpektorja, ki si ga tudi ne moreš kar prosto izbrati in tako bi moralo biti urejeno tudi na področju dimnikarstva.« Estera Korošec Foto: CG Ptuj • Medgeneracijsko druženje ob kavi Odprtje nove ptujske kavarne Dobrih 400.000 evrov je vredna ureditev kavarne skupaj z okolico pred Domom upokojencev Ptuj. Uradno jo bodo namenu predali ta teden. Kava pri njih pa bo mnogo več kot to, bo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj, medgeneracijsko druženje... »Naš cilj je, da bi kavarna dejansko postala prostor medge-neracijskega središča. Pred nekaj dnevi smo naročili otroško igralo, ki bo kmalu postavljeno in upamo, da bo privabilo tudi mlajše obiskovalce. Naše stanovalce, starejše ljudi zelo veseli interakcija z mladimi. Tudi ponudba bo oblikovana tako, da bo privlačna za vse generacije. Tudi dijake, ki hodijo mimo naše enote do Šolskega centra,« pravi Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. V prijetno opremljeni kavarni z ogromnim zunanjim prostorom bo zraven pestre ponudbe pijače V novi kavarni boste lahko spili kavo že ta teden. možno kupiti tudi sladice, torte in domače kekse. Gradbeni del je vreden 370.000 evrov, nekaj deset tisoč evrov bo stala še oprema. Končna vrednost z zunanjo parkovno ureditvijo bo okrog 400.000 evrov. Na ta način ta enota doma dobiva prijeten prostor za druženje z zunanjimi obiskovalci, bo pa tudi stičišče stanovalcev tako ob obedovanju kot prireditvah. Zadnje leto epidemije je pokazalo, kako nujno je imeti primerno urejene zgradbe za starostnike. Tudi s tega vidika je najnovejša ptujska pridobitev še kako pomembna. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Prizadevanja Zavoda za turizem Ptuj Ptuj v boj za »zeleni« zlati znak S tem, ko je enemu izmed ptujskih turističnih ponudnikov uspelo pridobiti pomemben okoljski znak Okoljska marjetica, lahko ptujska občina na podlagi tega veliko pridobi. To je bil namreč eden ključnih pogojev za pridobitev višjega znaka Slovenia green. Foto: CG Prenočišča Panorama na Ptuju so pred nekaj tedni uspešno zaključila večletna prizadevanja za pridobitev pomembnega eko znaka Okoljska marjetica. To je tako njim kot mestu in regiji prineslo nove priložnosti. Ta znak je namreč eden izmed ključnih pogojev za to, da lahko mesto kandidira za zlati znak Slovenia green. V. d. direktorice Zavoda za turizem Ptuj Katja Ertl pojasnjuje: „Ptuj ima trenutno bronasti znak Slovenia green in s tem, ko je omenjeni turistični ponudnik pridobil eko marjetico, izpolnjujemo enega izmed pomembnih pogojev, da lahko kandidiramo za zlati znak. To je pomemben korak pri uresničevanju kriterijev zelene sheme, ki predvideva trajnostne znake za ponudnike. Upamo, da bo to opogumilo tudi ostale, da poskusijo. Od letos je uvedena možnost pridobitve za kulinarične ponudnike. Vse to skupaj nam omogoča pomemben razvoj tudi na nivoju destinacije." Turizem: sproščanje ukrepov pet pred 12. ni in ne bo pripeljalo turistov na Ptuj Prav turizem, ena najpomembnejših gospodarskih panog, se je v zadnjem letu znašel na veliki preizkušnji. Kljub opaznim sproščanjem ukrepov v zadnjih tednih, na našem koncu države kakšnih pomembnejših premikov še vedno ni zaznati. Kapaciteta prenočišč Panorama na eni najbolj elitnih ptujskih lokacij je deset sob in dva apartmaja. Kot pravi lastnica prenočišč Metka Gutschi, gostov še vedno ni: „Delna sproščanja ukrepov so dejansko bila le predstava za javnost in novinarje. Odprli so nas pet pred 12. Nam na tem koncu države se to skorajda nič ni poznalo. Ljudje so vajeni, da si dopuste planirajo prej. Foto: CG Zavod za turizem Ptuj bo skušal pridobiti zlati znak Slovenia green. Realno, do začetka junija gostov sploh ne pričakujemo. Tudi razstava Dobrote slovenskih kmetij je prestavljena, to je bil čas, ko smo imeli vse kapacitete polne. Vprašanje je tudi, kaj bo s poletnimi festivali. Sama menim, da dokler ne bomo dobili teh cepilnih potovalnih kartic, ne bomo dosegli normalizacije in večjega turističnega obiska. Meje so še vedno velik problem. Na prste ene roke lahko preštejemo goste iz tujine, ki smo jih imeli v zadnjem letu. Tudi v naslednji mesecih računamo le na domače goste." Okoljski znak, ki so ga v prenočiščih Panorama prejeli, je sicer pomemben tako zanje kot za mesto in regijo. Vse, kar turistični ponudniki počnejo, pa je v sklepni fazi namenjeno gostom. Upajo, da jih bo kmalu čim več, da si bodo vsaj delno opomogli od nevzdržnih razmer, v katerih so se znašli -praktično od marca 2020. Ertlova je sicer prepričana, da takšna priznanja prispevajo tudi k boljšemu obisku. Zeleni turizem postaja pomemben za mnoge goste. Če bi Ptuju torej uspelo pridobiti zlati znak Slovenia green, bi to lahko bil velik met celotne turistične destinacije. Dženana Kmetec i Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si 6 Štajerski V središču torek • 25. maja 2021 Haloze • Lovski turizem se v Žetalah razvija že skoraj 50 let Prihodek lovskih družin zaradi epidemije Epidemija covida-19 je vplivala na bistveno nižje prihodke lovskih družin v Spodnjem Podravju. Odkupne cene divjačine so se znižale za okoli 50 odstotkov. Cena za kilogram srnjadi je s vendar z njimi še vedno nismo zadovoljni,« je povedal Silvo Korez, starešina Lovske družine Žetale, kjer na letni ravni odstrelijo največ srnjadi. Njena prodaja prestavlja okoli tretjino vseh članarinami naberejo 3.500 evrov. V lanskem letuje bilo stroškov manj kot pred epidemijo, za dobro tretjino pa so se zmanjšali družbeni in gospodarski prihodki. Epidemija je vplivala tudi na lovski turizem, s katerim se ukvarjajo že vse od leta 1972. V Žetale tradicionalno prihajajo lovci iz Lipnice, ki so nastanjeni v Lovskem domu v Žetalah, kjer imajo na voljo šest postelj. Vsako leto jih gostijo v maju, ko je tudi najugodnejši čas za odstrel srnjakov. Lani so lovske turiste zaradi epidemioloških razmer gostili šele v juliju, ko je manj možnosti za dober in kakovosten ulov. Tudi za letos so turisti že napovedani, zato upajo, da bodo razmere dopuščale njihov prihod, nastanitev in lov. Največ povpraševanja po mesu divjega prašiča V Sloveniji je trenutno največje povpraševanje po mesu divjega prašiča - cena za kilogram je okoli 1,5 evra. Za meso srnjadi večjega zanimanja ni. Lovska družina Žetale ima sklenjeno pogodbo z dvema registriranima obratom za obdelavo velike uplenjene divjadi Nimrod. Slednjima prodajo več kot 90 odstotkov divjačine v koži. Svojim članom lahko glede na zakonodajo prodajo do 50 odstotkov odstrela, in sicer celega divjega prašiča oz. srnjad v koži, saj nimajo registriranega objekta za razkosavanje mesa. Foto: arhiv M24 Lovski turizem sicer predstavlja tretjino vseh prihodkov Lovske družine Žetale, pred desetletji so s tega naslova pridobili še več sredstev. V zadnjih letih se število srnjakov, namenjenih za lovski turizem, zmanjšuje. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so jih čez mejo odpeljali tudi 20, v zadnjih letih pa samo še osem. Po besedah Koreza gre za stabilen vir prihodkov. Zanimivo je tudi, da se cena za odstrel od leta 1984 do danes ni spreminjala. Lovski turist je moral za odstrel srnjaka leta 1984 odšteti okoli 800 mark, danes 400 evrov. V času epidemije otežen skupni lov Nekaj težav so imeli v času epidemije tudi z organizacijo skupnega lova, saj so morali upoštevati številne zaščitne ukrepe. Lov so morali organizirati tako, da ni prihajalo do stikov med lovci, kar je pri skupnem lovu nekoliko težje. Kot je pojasnil Korez, so imeli zaradi tega velike logistične težave, ki pa so jih z inovativnim pristopom uspešno rešili. Njihovo organiziranost in način lova je preveril inšpektor, ki nad samo izvedbo ni imel nobenih pripomb. Lovska družina Žetale sicer neprekinjeno deluje od leta 1946. Njeno lovišče obsega 3.800 hektarjev v jugozahodnem delu gozdnatih Haloz in je eno bogatejših glede vrst divjadi (srnjad, mala divjad ...). To območje je tudi najvzhodnej-ša točka v Sloveniji, kjer še živijo gamsi. Glede na velikost lovišča se uvrščajo med večje lovske družine na ptujsko-ormoškem območju. Po številu članov pa je ravno obratno, saj jih je samo 33, njihova pov- prečna starost je 59 let. V večini so domačini, lokalni kmetje, ki skrbno in predano že vsa leta skrbijo za lovišče. Prizadevajo si, da bi v družino privabili nove, mlade člane, vendar je zanimanja za lovstvo vse manj. m V lasti kar dva lovska doma Žetalski lovci imajo v lasti dva lovska domova, ki sta jim v ponos, po drugi strani pa tudi v breme, saj ju je treba redno vzdrževati in urejati. mm^KMi' -v ■K: " •■■■"■r . ¡»Vi..'.■■■ -■ ■ . • . - ...¿t v ~ Jy Se'/ ? • Í i I < ■ ; •. j- .. . • ■' -'t' ~ «3SS3S8 e ! »t t M1, Louski turisti so nastanjeni v Louskem domu Žetale. Ormož • Pred letošnjo kopalno sezono svetniki potrdili nove cene vstopnic Bazen kot javna dobrina - izgubo vsako leto pokriva Ormožani imajo bazen, ki ga lahko razumemo kot veliko prednost mesta in okolja, ko govorimo o možnostih preživljanja prostega časa. Javnega kopališča nima vsaka občina, zato so na ta infra-z bazenom ima dve plati. Medtem ko je po eni strani za občane priročna, da se lahko v vroči poletni pripeki hladijo ob bazenu, občina in upravniki po drugi strani s poslovanjem kopališča nika- V preteklosti je kopališče upravljalo Komunalno podjetje (KP) Ormož, nazadnje je bil najemnik domači podjetnik Franc Škorjanec. Dodatni udarec že tako majavemu poslovanju kopališča je v lanskem letu zadala korona. Škorjanec se je odločil, da se tega več ne gre. Občina je nato decembra kopališče predala v upravljanje Javnemu zavodu za turizem, kulturo in šport. V zavodu so sedaj izdelali cenik vstopnic (kopalnih kart), ormoški občinski svet je cene potrjeval na seji v tem mesecu. Direktor zavoda za turizem Andrej Vršič je pojasnil, da so cene oblikovane po solidarnostnem načelu, saj velja bazen za javno dobrino, pri oblikovanju cenika so upoštevali cene sosednjih kopališč oziroma term. Prodati bi bilo treba več vstopnic „Gledali smo na to, da s cenami nismo pretiravali, saj bi nam ob predragi vstopnici potencialni gostje lahko odšli v druga kopališča, kar pa ni naš cilj. Menimo, da je treba domačine zadržati v domačem bazenu, kar lahko dosežemo s pametno in trezno ceno vstopnin," je pojasnil Vršič in dodal, da tudi letos brez izgube na poslovanju ne bo šlo. Predvidevajo, da bo znašala 28.000 evrov, pokrili jo bodo s sredstvi proračuna občine Ormož. „Računamo na 70 kopalnih dni, brez velikih epidemioloških omejitev, odprto mejo s Hrvaško in povprečnim dnevnim iztržkom od prodanih kart v višini 350 evrov. Oziramo se za dodatnimi viri, kot so oddaja bazena za prireditveni prostor ali priprave športnih ekip. Da bi bil poletni bazen rentabilen, bi morali prodati za 52.500 evrov kopalnih kart, kar bi na dnevni rav- Foto: arhiv ST Direktor zavoda za turizem Andrej Vršič je dejal, da bi za rentabilno poslovanje morali v sezoni prodati za 52.500 evrov kart, kar je 750 evrov na dan ob predpostavki 70 kopalnih dni. ni od prodaje kart pomenilo 750 evrov," je navedel direktor zavoda za turizem. Poudaril je tudi, da projekcije poslovanja brez načrtovane izgube ni moč izdelati. „Pozitivno poslovanje pri danem ceniku ni možno, vedno se bo moralo nekaj pokrivati s proračunskimi sredstvi. Ne vemo tudi, koliko bo kopalnih dni." Na kopališču bodo delali študentje Vršič je svetniškemu zboru pojasnil, da bodo za delo na blagajni najeli študente, za čiščenje in pripravo bazena ter vzdrževanje strojnih in elektro instalacij pa zunanje izvajalce. Lokal so oddali v najem, dodatne prihodke bodo poskusili ustvariti z organizacijo prireditev, tematskih večerov, nadejajo se sodelovanja s študentskim klubom in športnimi ekipami, ki prihajajo v Ormož na priprave. „Pripravljeni smo na izziv, hočemo nekaj narediti," je izpostavil direktor zavoda za turizem. V letih 2017 in 2018 je občina pokrila 56.000 evrov izgube, ki jo je pridelal bazen, sezono je predvidena izguba v znesku 28.000 evrov, breme bo znova na plečih torek • 25. maja 2021 V središču Štajerski 7 • V • manjsi štirih evrov padla na 2,5 evra. »Letos so cene nekoliko v porastu, prihodkov, ki na letni ravni znašajo okoli 14.000 evrov, od tega s Foto: CG Silvo Korez, starešina Lovske družine Žetale »Kljub temu da nas je malo, še nam uspeva z lastnim delom, trudom in dobro voljo obe stavbi ohranjati v dobri kondiciji. Če pa se v naslednjih letih ne bomo pomladili, pa bi lahko imeli težave,« je povedal Korez. Z državo imajo podpisano koncesijsko pogodbo za gospodarjenje z loviščem, ki je veljavna do leta 2029. Zanjo vsako leto plačajo okoli 1.200 evrov, od tega polovico teh sredstev dobijo vrnjenih. Zelo natančno morajo izvajati vse naloge in dela v lovišču ter dosledno voditi evidence odstrela, za katerega prejmejo točno odločen številčen plan (100 komadov srnjadi letno). Kontrole so redne, kazni v primeru kršitev pa zelo visoke. Estera Korošec Koča Tisovec bi lahko bila atraktiven turistični objekt Leta 2000je Lovska družina od Gozdnega gospodarstva Maribor kupila logarnico v Tisovcu. Gre za skoraj 200 let star objekt nad mejnim prehodom Gruškovje. Kamnita hiša je po besedah Koreza postavljena na izjemni lokaciji in bi lahko v prihodnjih letih služila turistični dejavnosti. To je bilo nekoč posestvo gozdnega upravnika grofa Windischgratza, kije v tej hiši živel s svojo družino. Leta 2013 so žetalski lovci hišo dobesedno rešili pred propadom. Obnova strehe in fasade je stala 40.000 evrov, od tega je bilo 18.000 evropskih sredstev, 6.000 evrov je prispevala občina Žetale, preostanek pa lovci sami. Prav tako so v obnovo vložili veliko lastnega dela in truda. Gradbeni posegi pred leti so bili namreč narejeni precej nestrokovno, zato je v objekt zamakalo. »To je naša speča trnuljčica, za katero pa se bojim, daje nam ne bo uspelo obuditi, saj sredstev za obnovo nimamo. V prihodnosti bi bilo treba novo podobo dati notranjim prostorom. Zgoraj je veliko podstrešje, kjer bi se lahko uredile sobe za prenočevanja, klet je mogočna in obokana. Koča Tisovec, kot jo mi poimenujemo, ima res velik turistični potencial in bi lahko bila prava atrakcija. Lokacija je prav gotovo primerna za mini hotel ali penzion, to bi lahko bila kot ena gozdarska hiša Falkenau. Imamo objekt, bogato zgodovino, zgodbo, sedaj bi potrebovali samo še nekoga, ki bi tej stavbi omogočil, da bi ponovno zaživela,« je povedal Silvo Korez, starešina Lovske družine Žetale. občina strukturni objekt ponosni. A medalja kor ne uspejo priti na zeleno vejo. Foto: MZ takrat ga je upravljalo KP Ormož. Za letošnjo občinskega proračuna. Izgubo bazena je vedno pokrivala občina Nekaj vprašanj v zvezi z oblikovanjem cenika je imel na seji občinskega sveta svetnik Simon Kolmanič. Bil je v dilemi, kako bo z vzdrževanjem bazena. Po njegovih besedah je Komunala zanj skrbela vzorno. „Ekipa KP Ormož je zelo dobro opravljala vzdrževanje, poznali so strojnico ... Oblikovanje cen vstopa na kopališče bi moralo temeljiti na projekciji poslovanja: predvidenih prihodkih, stroških in tako dalje," je razmišljal Kolmanič. Župan Danijel Vrbnjak je odgovoril, da je bil sam osem let svetnik in da se pri pokrivanju izgub na bazenu ni šlo nikoli v podrobnosti, kot sedaj zahteva oziroma predlaga Kolmanič. „Upravljavec nam je predložil poslovni rezultat, vedno je bila izguba, ki jo je iz proračuna pokrivala občina. Nikoli nismo secirali stroškov. Včasih je pač treba zaupati, najlažje je govoriti kar počez. Sploh pa ne moremo vedeti, kakšna bosta letos vreme in epidemiološka situacija. Menim, da smo zadevo dobro organizirali in da je bazen tudi dodana vrednost okolju, v katerem živimo," je razložil župan. Kolmanič je ob koncu debate sicer dodal, da je ormoški bazen po njegovi oceni lepo urejen. Mojca Zemljarič Cene za vstop na kopališče Kategorija vstopnice Celodnevna (€) Popoldanska (€) Dnevna vstopnica odrasli 3 2 Dnevna otroci, dijaki, 2 1 študenti, upokojenci, invalidi 2 Družinska 3 osebe 6 4 Družinska 4 osebe 8 6 Skupinska 8 in več oseb 15 10 Skupinska 20 in več oseb 30 20 Otroci 8 in več oseb 12 - Mesečna odrasli 25 € Mesečna otroci, dijaki, študenti, upokojenci, invalidi 20 € Nočno kopanje odrasli 2 € Nočno kopanje otroci 1 € Najem prostora za organizirane skupine 100 € / uro Šolski športni dnevi, tabori 1 € / osebo Cena popoldanske vstopnice velja po 14. url, otroci do 6. leta starosti imajo prosti vstop. Vir: Občina Ormož Slovenija • Gibanje za pitno vodo z dovolj podpisi Referendum predvidoma v začetku julija Gibanje Za pitno vodo je v državni zbor že v sredo vložilo 48.479 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodi. Referendum je skupno podprlo več kot 56.000 volivcev, saj jih je še 6.000 oddalo digitalni podpis prek e-uprave. Državni zbor je novelo, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih, sprejel kljub ostrim kritikam večjega dela opozicije ter številnih okoljevarstvenih in drugih nevladnih organizacij. Na vodnih in priobalnih zemljiščih, kot so reke, jezera in morje, bi bile po novem dovoljene gradnje gostinskih in trgovskih objektov, garažnih hiš, hotelov ter stavbe za storitvene dejavnosti, je poudarjala opozicija. Pobudniki gibanja pričakujejo zahtevno predreferendumsko kampanjo. »V tem času pričakujemo ogromno poskusov, da se državljane skrega med seboj, da se jih razdeli na naše in vaše, leve in desne, rdeče in bele, vse mogoče ... , ampak prepričan sem, da bomo državljani dokazali, da razumemo, kaj pomeni demokratična država in kaj pomeni voda. Ta referendum bo preizkus zrelosti državljanov,« je napovedal Uroš Macerl iz Eko kroga Ministrstvo nasprotno od okoljevarstvenih organizacij zatrjuje, da novela zakona zagotavlja dodatno zaščito pitne vode, večjo poplavno varnost in zaostruje pogoje za gradnjo na območju priobalnega pasu. Podpisniki za razpis referenduma so tako po trditvah ministrstva oddali glas proti zaščiti vode. Med pobudniki ni Zelenih Slovenije Foto: Sta/M 24 Andrej Cuš, predsednik zelenih Slovenije, spornemu zakonu o uodah ne nasprotuje. V gibanju Za pitno vodo je poleg Eko kroga združenih še 19 okolje-varstvenih, naravovarstvenih in drugih organizacij od Ekologov brez meja do Zveze tabornikov Slovenije, med njim pa ni stranke Zeleni Slovenije, ki jo vodi Andrej Čuš. Nekdanji poslanec SDS, ki bi glede na ime svoje stranke moral biti prvi borec za čisto naravno okolje, je pred kratkim postal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. Čuš je sicer še pred enim letom predlagal spremembe zakona o vodah, s katerimi bi zaostrili politiko varovanja vodovarstvenih območij. Na spletni strani Zelenih Slovenije med majskimi novicami ni mogoče najti prispevka, v katerem bi se stranka opredelila do referenduma ali zakonskih sprememb. Zanimivo pa bi bilo videti, kako bo Andrej Čuš glasoval na tokratnem referendumu ... Razpis v sedmih dneh Državni zbor mora v skladu z zakonodajo referendum razpisati v sedmih dneh. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so oddali veljavne glasovnice, in pod pogojem, da je proti zakonu glasovala najmanj petina vseh volivcev. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 je bilo zabeleženih 1.712.676 volivk in volivcev. Da bi novela zakona o vodah padla, bi moralo na referendumu proti njej glasovati več kot 340.000 volivcev. Mihael Korsika Foto: Sta/M24 Predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah, ki ga zahteva več kot 40.000 volivcev, predvideva, da bi bil referendum v nedeljo, 4. julija, kaže gradivo za sejo odbora DZ infrastrukturo, okolje in prostor. Referendumsko vprašanje se bo glede na predlog odloka glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki gaje sprejel Državni zbor na seji dne 31. marca 2021?« Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podravje torek • 25. maja 2021 Ptuj • Premiera Gajaš, brez maske Nostalgija po poštenosti, • V it Vt V t » pravičnosti, človečnosti Mestno gledališče Ptuj, ki je lani praznovalo 25-letnico ponovne profesionalizacije, s prvo premiero se je predstavilo februarja leta 1996, pokoronsko obdobje začenja nocoj s pre-miero monodrame Ferija Lainščka Gajaš, brez maske. Gledalci bodo lahko zasedli okrog 90 sedežev. Prva ponovitev pa bo jutri, 26. maja. Po 25 letih sta znova skupaj Samo. M. Strelec kot režiser in Vlado Novak kot igralec. Tudi prvo premiero MG Ptuj pred 25 leti je režiral Samo M. Strelec, igralec pa je bil Vlado Novak. V MG Ptuj so zelo veseli, da so vrata gledališča ponovno odprta. Monodrama, s katero pričenjajo, nikakor ni jugonostalgična, kot to želijo nekateri predstaviti. „Govori o vrednotah, govori o spominu na čas, ko so te vrednote obstajale, ko niso bile samo besede, zapisane na papir. Govori o poštenosti, pravici, človeških vrednotah, ki žal umirajo v tem času, umirajo z ljudmi, kot je Pišti Gajaš. Govori v imenu zatiranih, pohojenih, zasramovanih," je pred premiero Gajaša, brez maske, povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič. Politika pa je tista, ki je pravico in poštenost izgnala iz našega sveta. Foto: Črtomir Goznik Avtor monodrame Feri Lainšček, igralec Vlado Novak, režiser Samo M. Strelec in direktor MGP Peter Srpčič na tiskovni konferenci ob prvi pokoronski premieri, Gajaš, brez maske, v Mestnem gledališču Ptuj. Gre za tretje nadaljevanje zgodbe o Pišti Gajašu. V času, ko je Feri Lainšček pisal to monodramo, je imel to srečo, da je poznal resničnega Pištija Gajaša, ki mu je do tal pogorela hiša, v kateri je živel. „Ta požar je del mojega pisanja. Tam, kjer je živel, ni ostalo ničesar, nedotaknjena je ostala le njegova delavnica. V veliki meri, tudi zaradi Vlada Novaka, ki je temu liku dal dušo in telo, to fiktivno bitje živi naprej in živi tudi v tem času. Smešno je, ko nekdo na forumih ta lik povezuje z jugonostalgijo. V bistvu niti ne vem, kaj ta izraz pomeni. Lepo je povedal Peter, da ne gre za nostalgijo po jugu. To je predvsem nostalgija po poštenosti, pravičnosti, človečnosti, gre za vse tisto, kar naše življenje dela človeka vredno. V tem času pa se je zgodilo še to, da je Pišti Gajaš znova zaživel v času, ko so nam življenje omejili do skrajnosti, ko z njim po enem letu odpiramo gledališče. V sebi je imel to notranjo moč, da mu nihče ni mogel nič v življenju. Tudi ta fiktivni lik ima to moč, da mu nihče nič ne more," je povedal avtor monodrame Gajaš, brez maske, Feri Lainšček. Režiser Samo M. Strelec je nadvse vesel, da gre za novo zgodbo z Vladom Novakom, ki je eden najboljših gledaliških, filmskih in TV-igralcev. Tekst Ferija La-inščka je bil tako prepričljiv, da se je ponovno lotil režije monodrame, čeprav se ji je že dolgo pred tem na nek način odpovedal. Pišta Gajaš venomer vodi dialog s samim seboj, o tem, kar se mu je dogajalo, o svojem odnosu do sveta, družbe in obratno ter se brez maske na obrazu - sooči z bogom in svobodo. Ko se je že lepo navadil na življenje v zaporu, se je nekega dne nepričakovano znašel na svobodi, kjer pa se sooči s samimi omejitvami. Ponovno bomo priča vrhunski igri Vlada Novaka, ki priznava, da četudi je že skoraj 50 let na odru, je pri študiju te vloge spoznal veliko novega. Ker pa samo dejanja štejejo, je pot samo ena: v gledališče. MG www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajb na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Videm • Aktualno delo občine Proračunska rezerva za sanacijo plazu Župan občine Videm Branko Marinič je na zadnji seji občinskega sveta, kije potekala preko aplikacije Zoom, predstavil potek aktualnih projektov v občini. „Za cestni program 2021 smo izbrali izvajalca in podpisali gradbeno pogodbo, izvajalec bo te dni začel izvedbo del. Rok končanja obnove cest je 60 dni. Za plazova Repišče in Belavšek smo izdelali PZI projekt ter ga predali na ministrstvo za okolje in prostor. Pogodbo za plaz Repišče bi predvidoma prejeli junija, za plaz Belavšek pa jeseni. V izdelavi je celotna projektna dokumentacija za gradnjo kanalizacije v naseljih Lancova vas, Barislovci, Sela in Trnovec. Rok je 30. avgust, jeseni bi se predvidoma prijavili za evropska kohezijska sredstva. Dela na cesti Pobrežje-Mak-Jeromel so končana, asfaltirali smo tudi cesto Soviče 14. Za cesto Tržec, odsek Muzek, je predvidena izvedba v juniju. V Dravcih polagamo nov vodovodni cevovod, sočasno tudi kabel za javno razsvetljavo. Konec maja načrtujemo začetek urejanja žarnega zidu na pokopališču Videm. Za regulacijo Polskave smo izdelali razpisno dokumentacijo za izbiro izvajalca del, ki smo jo poslali na vpogled ministrstvu za okolje. Kar se tiče igrišča Pobrežje, čakamo na Župan Branko Marinič je na seji napovedal, da naj bi občinski praznik ob upoštevanju ukrepov praznovali med 11. in 27. junijem. objavo razpisa Fundacije za šport. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) imamo v recenziji projekt za gradnjo pločnika Leskovec, po navedbah DRSI bi gradnjo začeli v letu 2022. Za energetsko sanacijo občinske stavbe, šol Sela in Leskovec ter vrtca Videm izdelujemo projektno dokumentacijo, za pločnik Miral-Tement smo opravili odmero zemljišča in naročili popis za izvedbo del. Dom vaščanov v Doleni nameravamo urejati s pomočjo sredstev ministrstva za kulturo, razpis je bil objavljen 17. maja. Vsa prva mnenja za OPN so pridobljena, pripravljajo se pripombe glede na mnenje vodarjev in direktorata za prostor, kar bo vzelo še nekaj časa," je na seji povedal Marinič in dodal, da je bila po informacijah, ki jih ima, Občina Videm na razpisu ministrstva za šolstvo za gradnjo vrtca neuspešna. „Najprej moramo počakati na uradni odgovor in rezultate razpisa, vsekakor pa bomo še naprej iskali pot, da bi vrtec gradili s pomočjo državnih sredstev." Župan je napovedal tudi urejanje območja gramoznice Tržec, kjer bi najprej poskrbeli za sprehajalno pot. Zanimiva je bila informacija o kolesarski stezi, ki bi jo v občinah Videm in Kidričevo gradili ob Polskavi. Ob koncu 17. redne seje so videm-ski svetniki prižgali zeleno luč, da se 64.000 evrov iz proračunske rezerve nameni za sanacijo dveh plazov in odseka lokalne ceste Dravinjski Vrh-Majski Vrh-Podlehnik. Plaz je posledica zemeljskega useda, sanacijo bi izvedli z opornima zidovoma, cesto pa bodo popravljali v dolžini 115 metrov. „Potrebno bo hitro ukrepanje, v nasprotnem primeru bomo primorani na cesti izvesti polovično zaporo," je poudaril župan. Svetniški zbor je predlog o sprostitvi proračunske rezerve podprl, a bo 64.000 evrov, kolikor jih je na postavki, za celovito sanacijo zagotovo premalo. „Najti bomo morali še dodatni vir, vendar je ukrepanje na tem odseku nujno," je izpostavil Marinič. MZ Ptuj • 22. nacionalni teden prostovoljstva Naj bo vsak dan v letu pozitivna zgodba 20. maja je v 47 slovenskih mestih potekala delitev časopisa z najboljšimi prostovoljskimi zgodbami, ki gaje ob 22. nacionalnem tednu prostovoljstva izdala Slovenska filantropija. Okrog 300 prostovoljcevje razdelilo 10.000 izvodov časopisa Skozinskoz filantrop. Na Ptuju sta se v tej zgodbi delitve časopisa povezala Klub ptujskih študentov in Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj. Prve izvode so predali ptujski županji Nuški Gajšek, ki se je zavzela za čim več pozitivnih zgodb. „Pro-stovoljec je lahko čisto vsak. Vse, kar potrebuješ, je čas in volja. Če si pripravljen nekaj takega delati, ne samo, da lahko veliko daš drugim, veliko lahko dobiš tudi sam. Vsi se moramo zavedati, sploh pa v teh časih, da znamo rasti drug z drugim," je povedala Lucija Sevšek iz Kluba ptujskih študentov. CID Ptuj je k sodelovanju v nacionalnem tednu prostovoljstva povabila Slovenska filantropija. „Naše dobro sodelovanje se kaže tudi v tem, da izvajamo dvodnevno usposabljanje za prostovoljno delo. S tem želimo nadaljevati, ker je za nas prostovoljstvo ena od pomembnih programskih vsebin mladinskega centra. Prostovoljstva si želimo čim več. To je nenehno delo, kajti to ni samoumevno, prostovoljstvo je osebna odločitev. Čeprav imamo vsi na voljo 24 ur Foto: Črtomir Goznik 25 slovenskih občin je letos ponovno potrdilo naziv prostovoljstvu prijazna občina. Naziv pa je prvič pridobilo 11 občin, med njimi tudi občina Markovci. Z nazivom Junaki našega časa, ki podpira razvoj in promocijo prostovoljstva otrok in mladih v osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih, se prav tako vsako leto lahko pohvali nekaj novih šol. Med njimi je letos tudi OŠ Olge Meglič Ptuj. na dan, se je treba odločiti in svoj prosti čas nameniti za dobrobit tistih, ki potrebujejo našo pomoč. Veseli smo, da je Klub ptujskih študentov že drugo leto z nami, da mladi ob svojih obveznostih del svojega prostega časa namenjajo tudi za prostovoljsko delo," pa je Klub ptujskih študentov je skupaj s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj tudi letos delil časopis Skozinskoz filantrop povedal Jurij Sarman iz CID. z najboljšimi prostovoljskimi zgodbami, ki je izšel ob Nacionalnem tednu prostovoljstva. MG Ormož • Ugašajo JARO, nastaja RRC Zavod za razvojno politiko Ormožani so se odločili, da Javno razvojno agencijo (JARA) preoblikujejo v javni zavod. Likvidaciji JARE vodstvo občine ni bilo naklonjeno, saj je imela ta po besedah direktorice občinske uprave Milene Debeljak pridobljene različne certifikate in drugo pomembno dokumentacijo, ki bi jo bilo škoda zavreči (opustiti), kar bi se z likvidacijo seveda zgodilo. Tako so se odločili, da agencijo pripojijo oziroma preoblikujejo v novo nastali Javni zavod Razvojno raziskovalni center (RRC) Ormož. Vse naloge JARE se bodo prenesle na javni zavod, njegova temeljna dejavnost bo podpora gospodarstvu, lokalni skupnosti in okolju ter iskanje razvojnih rešitev. Zaposlene iz JARE bodo neposredno pre- zaposlili na javni zavod. V obdobju, dokler ne bodo izvedli pripojitve JARE, bo zavod vodila direktorica občinske uprave Debeljakova (kot v. d.), ki bo opravila vse potrebno za začetek dela zavoda, med drugim vpis v sodni register in sklic prve seje sveta zavoda. Ko bodo JARO pripojili, bo vodenje zavoda prevzel direktor JARE Matej Rogač, ki bo delo na direktorski funkciji nadaljeval do konca mandata. MZ Foto: MZ Štajerski TEDNIK torek • 25. maja 2021 Podeželje Štajerski 9 Trnovska vas • Tudi letos osrednjem trgu štorkljin naraščaj Bodoča starša uspešno branita gnezdo Potem ko v gnezdu na osrednjem trgu v Trnovski vasi vse do lani kar tri leta ni bilo mladičev, bo novemu paru, kot kaže, tudi letos uspelo. Foto: SD Če se bo vreme končno izboljšalo, se bodo v Trnovski vasi znova veselili štorkljinega naraščaja. Bodoča starša sta si namreč lepo uredila domovanje na betonskem stebru v neposredni bližini župnišča, 'mama' je izlegla jajca, za katera že pridno skrbi. »Za zdaj je vse, kot mora biti, le slabo vreme jima nekoliko nagaja,« pravi Alojz Fekonja, trnovski podžupan, lovec in član Združenja za štorklje CICONIA Slovenija s sedežem v Cir-kulanah. Štorkljin zarod je namreč v veliki meri odvisen od vremena, saj lahko mladički, če je maj hladen in deževen, poginejo sami od sebe ali pa njihova mama presodi, da zaradi pomanjkanja hrane, mraza in dežja nimajo možnosti preživetja, zato kakšno jajce ali že izvaljenega mladiča vrže iz gnezda. »Vdova« očitno izpadla iz igre Spomnimo, da se je pred štirimi leti iz toplih krajev vrnila samo samica para, ki je vrsto let bival v Trnovski vasi, saj se je samcu očitno nekaj zgodilo. Kljub številnim poskusom »vdova« v gnezdo ni spustila drugega samca, prav tako domovanja ni odstopila drugemu paru. Fekonja je bil dve leti priča številnim bitkam za gnezdo, ki pa so se slednjič končale v prid novega para, ki mu je uspelo pregnati staro lastnico. Novi par prvo leto še ni imel mladičev, najbrž zaradi mladosti, lani pa je bilo v gnezdu že veselo, saj so se izvalili trije zdravi malčki, ki so v začetku septembra odleteli na jug. Vse tri so obročkali, da jih lahko spremljajo, Fekonja pa je prevzel nalogo, da jih opazuje in fotografira. »Po pričakovanjih tudi letošnja vrnitev štorkelj ni potekala brez drame. Prva je očitno spet prišla stara samica, a sama. Novi par je bil dokaj pozen, vsak po svoje sta namreč prišla šele okrog 15. aprila, zato sta si morala znova priboriti gnezdo. Opažam, da ju občasno še napadeta dva para, a se uspešno branita in se, kot rečeno, pripravljata na naraščaj.« Štorklja gnezda nujno ne rabi A se nam iz gnezda pregnana štorklja ne rabi smiliti, saj ga nujno ne potrebuje, ampak je zanjo najpomembnejše, da si najde hrano in varno zatočišče za spanje. Prav tako ne trpi zaradi izgube partnerja, kot si ljudje morda napačno predstavljamo. Po besedah Damijana Denaca, prvega moža Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), štorklje namreč niso predstavnice večne zvestobe, saj so vse prej kot monogamne živali. Na pot proti jugu in z njega se pogosto odpravljajo ločeno in par čez zimo običajno sploh nima nobenih stikov. Štorklje, ki živijo približno dvajset let, torej niso zveste svojemu partnerju, ampak gnezdu, zato se vanj vračajo. Kadar iščejo hrano, veljajo za miroljubne živali, ki pa se spremenijo v prave furije, kadar morajo braniti svoje gnezdo. Bitka zanj se tako pogosto konča celo s smrtjo poraženca. Senka Dreu Ormož • Oskrba mestnih lastovk ob sanaciji zgradbe na Kerenčičevem trgu Štorklje zadovoljne, bodo po prenovi tudi lastovke? Februarja letos so na zgradbi na Kerenčičevem trgu 1 že poskrbeli za ureditev gnezda štorkelj na dimniku zgradbe, kamor so se štorklje že vrnile. Zgradba pa ne daje nastanitve le štorkljam. V zgornjem delu pročelja so si svoja gnezda namreč ustvarile tudi mestne lastovke. Občina Ormož pa se te dni skupaj z ostalimi lastniki zgradbe na Kerenčičevem trgu 1 loteva krovsko kleparskih del, menjavo oken in obnove fasade. »Skupaj z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), smo naredili terenski ogled sanacije pročelja na objektu. Dogovorili smo se, da bodo med sanacijo upoštevani določeni ukrepi za zaščito mestnih lastovk v obdobju gnezdenja. Tako bo vpliv na gnezdeče mestne lastovke minimalen,« so pojasnili na Občini Ormož in dodali: »Zaščitna protiprašna ponjava se bo montirala vsaj 0,5 m pod gnezdi, kar bo omogočalo pticam dostop do gnezd. Dela se bodo najprej izvajala na spodnjem delu stavbe, šele kasneje, ko bo speljan prvi zarod lastovk, pa se bodo gradbena dela preselila v neposredno bližino gnezd.« Vsi posegi bodo tako predhodno usklajeni s strokovnjaki za ptice iz DOPPS in Zavodom RS za varstvo narave. »Zaradi dotrajane fasade in možnosti, da bodo v prihodnje gnezda padla skupaj z ometom, se bodo v prvi fazi označila in odstranila neaktivna gnezda, da se bo lahko saniralo pročelje hiše, po gnezditvi pa se bodo odstranila še preostala gnezda, da se lahko fasada v celoti obnovi,« so nadalje pojasnili na občini. Ormoške štorklje pa so z vrnitvijo v svoje nekdanje gnezdo že pokazale, da so s »prenovo doma« zadovoljne. Na odgovor mestnih lastovk pa bomo morali počakati do prihodnje pomladi. Darja Žganec Horvat Foto: DZH Ptuj • Nova pridobitev Kmetijsko-gozdarskega zavoda Učilnica za predelavo mleka in zelenjave V KGZ Ptuj so doslej za potrebe izobraževanja uporabljali manjšo učilnico, ki pa ni več primerna, zato je bilo nujno urediti novo. »Kot je znano, smo stari mlečni laboratorij preselili v novo zgradbo, te prostore pa bomo zdaj namenili učenju, da bodo lahko kmetije svojo osnovno dejavnost dopolnile in nadgradile ter tako svojim pridelkom dodale vrednost,« razlaga Peter Pribožič, vodja ptujske kmetijske svetovalne službe. Nova pridobitev bo po besedah Pribožiča lahko služila tudi kot podpora za ocenjevanje izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij. Tečaji za kmete iz vse Slovenije »Na Ptuju se lahko pohvalimo z dvema specialistkama za vso Slovenijo, Saro Ketiš in Stanislava Pažek. V novem učnem prostoru, ki bo dovolj velik in sodobno opremljen, bosta lahko izvajali praktične tečaje za člane našega zavoda in za kmete iz drugih koncev Slovenije, morda tudi iz tujine, Na ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu bodo 4. junija odprli učilnico za predelavo mleka in zelenjave. kar je že bila praksa in bi se izvajala večkrat, če bi le imeli primerne prostore za to.« Letošnji dnevi KGZS Ptuj bodo potekali od 2. do 4. junija, namenjeni pa bodo prašičereji, o govedoreji in predelavi mleka. Osrednji tradicionalni dogodek bo v petek, 4. junija. Pripravljajo predstavitev bikov, podelili bodo priznanja zaslužnim delavcem zavoda, sledilo pa bo uradno odprtje nove učilnice. SD Foto: SD Hajdina • Čebelja zgodba OŠ Hajdina Prvi korak do učilnice na prostem Osnovna šola Hajdina je že pred leti začela spodbujati ukvarjanje s čebelarstvom in čebelami. V ta namen so pred sedmimi leti v neposredni bližini šole postavili čebelnjak, ki ga upravlja Čebelarsko društvo Turnišče. Učenci se lahko s čebelami pobliže spoznajo v čebelarskem krožku. V okviru letošnjega svetovnega dneva čebel (20. maj) so dosedanje aktivnosti nadgradili, in sicer s Čebeljo zgodbo - izdelavo čebeljih poslikanih panojev in ureditvijo čebeljega parka. To je prvi korak do nekoliko večjega in večletnega projekta izgradnje učilnice na prostem. Foto: CG Poslikani leseni panoji v pomoč pri izvajanju pouka na prostem »Naš cilj je, da bi pouk v večji meri kot sedaj potekal v naravi. V ta namen bomo speljali naravoslovno krožno pot ob sedanji atletski stezi vse do bližnjega gozda. Kmalu bo zaživel čebelji park, v katerem bomo zasadili medovite rastline. Učne vsebine pri nekaterih predmetih bomo skušali povezovati in prepletati (t. i. »medpredmetno« povezovanje),« je pojasnil Mitja Vidovič, v. d. ravnatelja OŠ Hajdina. Na tem območju nameravajo urediti tudi zeliščni vrt in park starih dreves. Osrednji izdelek Čebelje zgodbe so prav posebni poučno-didaktični 3D poslikani panoji. Kot je pojasnil Vidovič, gre za kompozicije treh velikih lesenih plošč v obliki satovja, poslikanih na temo življenjskega kroga čebele, čebelarjenja in povezanosti človeka s čebelo. Uporabljale pa se bodo pri izvajanju pouka na prostem. Foto: CG Mladi hajdinski čebelarji ob svoji stojnici izdelkov iz medu Slikanje lesenih panojev se bo nadaljevalo Plošče so poslikali likovno nadarjeni učenci in članice Likovno-foto-grafske sekcije Hajdina. Slednje so bile zelo vesele povabila k sodelovanju. Vidovič je ob tem poudaril, da na ta način spodbujajo tudi med-generacijsko sodelovanje. V prvi fazi ustvarjanja so nastale tri kompozicije iz devetih plošč, v prihodnje pa jih nameravajo poslikati še več in z njimi popestriti čebelji park. Kompozicije so prenosne in sestavljive. Svoje ideje, ustvarjalnost in povezanost s čebelami so predstavili širši javnosti v kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci šole skupaj z mentorji. Na igrišču ob šoli je bilo po dolgem času znova veselo in pisano ob praznovanju svetovnega dneva čebel. Na čebelarski stojnici so svoje izdelke in delo predstavljali mladi čebelarji. Kot je zagotovil župan Stanislav Glažar, bo njihova prizadevanja in zagnanost tudi v prihodnje podpirala lokalna skupnost. Estera Korošec Rišemo čebelarsko pravljico Tudi Osnovna šola Hajdina in vrtec Najdihojca sta se ob svetovnem dnevu čebel vključila v vseslovensko akcijo Ob svetovnem dnevu čebel rišemo čebelarsko pravljico. Na ta dan so učenci in otroci iz vrtca ustvarjali ter risali s kredami na temo čebelarstva. Prav tako pa so sodelovali v pestrem in zanimivem kulturnem programu v okviru Čebelje zgodbe. 10 Štajerski Na sceni torek • 1S. maja 2021 Skrinja domačih viž - Ansambel Akordi Zvesti pristni narodno-zabavni glasbi Člani ansambla Akordi prihajajo iz okolice Postojnskega in Slovenskih Konjic. Letos bodo praznovali že 14-letnico skupnega nastopanja. Prvi javni nastop so imeli 15. avgusta leta 2007. Že od vsega začetka ga sestavljajo: Simon Šorc, vokal (prvi tenor), Rok Kompara, diatonična harmonika (vokal, drugi tenor), Rajko Kele-mina, kontrabas, bariton (vokal, bariton) in Gregor Oblak kitara, vokal (bas). „Simon Šorc, vodja ansambla, opravlja delo krovca v svojem domačem podjetju. Svojemu delu je zelo predan, saj dela praktično od jutra pa vse do večera. Rok Kom-para je naslednik družinske tradicije vulkanizerstva, hkrati tudi ponosen očka, saj ravno v tem obdobju pričakuje rojstvo drugega otroka. Gregor Oblak prav tako uspešno vodi svoje domače pod- jetje, ob tem pa se še vedno tudi dodatno izobražuje. Rajko Kele-mina pa je edini član ansambla, ki se z glasbo dejansko tudi preživlja, saj je ob Akordih tudi član vokalne skupine Zven, s katero prepeva na pogrebih in tudi na kakšnih veselih dogodkih, kot so poroke, obletnice in razna presenečenja," so se predstavili člani ansambla Akordi, ki gojijo pristno naro-dno-zabavno glasbo s štiriglasnim fantovskim petjem in diatonično harmoniko, takšno, ki so jo kot otroci tudi spoznali. Zato je v njihovem repertoarju večina skladb ansamblov, kot so Fantje z vseh vetrov, Slak ipd. V štirinajstih letih delovanja so izdali štiri albume, na katerih so festivalske uspešnice, kot so: Hočeš nočeš, Rad bi jo videl, Akordi ljubezni, Najina zgodba, Pevec itd. Pod besedila so se v večini podpisali Fanika Požek, Jože Galič, Vera Šolinc in Vera Kumprej. Pri glasbi pa največ sodelujejo z Rokom Švabom, Branetom Klavžarjem in Andrejem Plesničarjem. Akordi se lahko pohvalijo z odlično festivalsko bero. V letih 2010 in 2011 so bili nadvse uspešni tudi na ptujskem festivalu na-rodno-zabavne glasbe. Trenutno, kar zadeva festivale same, nekih posebnih načrtov nimajo, je povedal Rajko Kelemina. Seveda pa jih na Ptuj vežejo posebno lepi spo- mini in kamor se zelo radi vračajo. Pred dvema letoma so nastopili tudi v revij alnem delu ptujskega festivala. Obdobje pandemije je bilo zanje kar precej težko, saj zaradi vseh zaostritev nismo mogli v polni meri ustvarjati. Pred kratkim so posneli dve novi skladbi, za kateri želijo posneti tudi video spot. Javnosti naj bi se z njima predstavili že junija, če bo šlo vse po načrtih. Nastopi v letošnjem letu so v večini še vprašljivi, saj se organizatorji prireditev še malce bojijo razmer. „Akordi pa upamo, da nas pandemija počasi zares zapušča in da se bomo čim prej vrnili v normalno življenje. Mi, glasbeniki, pa tja, kamor sodimo, na odre. Za ljudi, ki imajo radi našo glasbo, kajti tudi publika je naš navdih in motivacija za ustvarjanje in nadaljnje delo," je še v imenu ansambla povedal Rajko Kelemina. MG Foto: Miha Dolenc VSAK ČETRTEK OB 20. URI ORFEJČKOVA LESTVICA 1. Skupina GADI - Ko mislim nate 2. NEMIR - Slovenska pesem 3. EUROKVINTET - Zate 4. DARJA GAJŠEK - Od začetka pa do konca 5. Ansambel GALAMA - MoJa klepetulja Glasujem za: Ime in priimek:_ Naslov:_ Tel. številka: Ansambel Akordi Glasujete lahko tudi na www.radio-ptuj.si ali Facebook- Luka in Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Hajdina • Osnovna šola na različne načine osvešča mlade »Vozim - vendar ne hodim« Na Osnovni šoli Hajdina so v okviru naravoslovnega dneva izvedli preventivno prometno delavnico »Vozim - vendar ne hodim« zavoda Vozim iz Celja. Gre za osveščanje mladih o varnosti v prometu skozi zgodbe poškodovancev v prometnih nesrečah. Hajdinskim učencem je svojo zgodbo predstavila Barbara Slaček, kije bila pred nekaj več kot dvajsetimi leti udeležena v hudi prometni nesreči, v kateri je skoraj izgubila življenje. Skupaj s še tremi prijatelji se je v poznih popoldanskih urah peljala iz Velenja proti Celju. Cesta je bila spolzka, ledena, voznik pa je namesto 70 peljal 130 kilometrov na uro. V enem izmed ovinkov ni mo- gel več obvladovati vozila, ki ga je vrglo s ceste in se nato še nekaj časa prevračalo. Barbara, ki na zadnjih sedežih ni bila privezana, je padla iz avtomobila skoraj 150 metrov stran. Po več oživljanjih, šesturni operaciji (zlom prsnice, ključnice, reber, poškodovana jetra, srce in pljuča), desetih dneh umetne kome je z močno voljo in borbenostjo čudežno preživela. V celjski bolnišnici je nato okrevala še dobra dva meseca. Hajdinskih osnovnošolcev se je dotaknila zgodba invalidke Barbare Slaček. Pri 18 letih na invalidski voziček Zaradi zloma hrbtenice in poškodb hrbtenjače pa je pri rosnih 18 letih pristala na invalidskem vozičku. Sledila je večmesečna rehabilitacija na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, kjer se je na novo učila življenja na invalidskem vozičku. Ker je po naravi trmasta z močno voljo in vztrajnostjo, ji je uspelo premagati številne ovire, zaradi katerih je danes vse to, kar je. Po nesreči se je odločila za nadaljevanje šolanja in uspešno zaključila dve fakulteti. Nato se je zaposlila na Zvezi paraplegikov Slovenije kot strokovna sodelavka. Danes je zaposlena v podjetju, ki prodaja medicinske pripomočke in se vsakodnevno vozi na delo v Ljubljano. Sprva je bila vožnja avtomobila »misija nemogoče«, po dolgih letih vaje pa je za volanom v dobrih treh minutah. Pred desetimi leti je postala mamica sinu Žigu. Invalidnost je nikakor ne ovira pri številnih aktivnostih in delu. Ker je po duši športnica, se je pred leti začela Barbara Slaček mlade skozi svojo zgodbo osvešča o prometni varnosti. ukvarjati s potapljanjem, ki je postalo njena velika strast. V zimskem času rada smuča na posebnih smučeh s sedežem. Zaradi epidemije nekoliko manj potuje, vendar ko bo to znova mogoče, se bo znova podala v svet. Osveščanje mladih o posledicah neodgovorne vožnje Med drugim sodeluje tudi z zavodom Vozim in obiskuje slovenske šole, kjer se skuša s svojo zgodbo dotakniti mladih. Njen cilj je, da bi skušali v čim večji meri upoštevati cestnoprometne pred- pise in se odločati za varne življenjske odločitve. V 11 letih izvajanja preventivnih prometnih delavnic je zavod Vozim dosegel že več kot 93.000 mladostnikov po srednjih in osnovnih šolah ter fakultetah po vsej Sloveniji. Kot je povedal Mitja Vidovič, v. d. ravnatelja OŠ Hajdina, skušajo v šolskem prostoru organizirati številne preventivne aktivnosti na različne teme, kot so zdravstvo, prometna varnost, alkoholizem, odraščanje. Pri tem izbirajo predavatelje z življenjskimi izkušnjami, ki imajo neko težo, da se otrokom vtisnejo v trajni spomin. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG torek • 25. maja 2021 Nasveti Štajerski 11 Brstični' ohrovt .... . .. S* Zeleni nasveti Ohrovt, vitamini za zimo Prav je, da se piše o ohrovtu zdaj, saj je zdaj idealen čas za setev za sadike. Ker potrebujemo za vzgojo sadike približno štiri tedne, ohrovte pa presajamo nekje konec junija in v začetku julija, je zdaj čas za vzgojo sadik. Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo več različnih oblik, od kodrolistnega do sredozemskega tipa v obliki palme, in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Verjetno bolj poznan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečejo popčar. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana. Njegov največji pomen je v tem, da prezimi na prostem tudi v celinskem delu Slovenije, torej imamo lahko tudi pozimi na vrtu svežo zelenjavo. Vzgoja in pridelovanje Vse tri oblike ohrovta pridelujemo iz sadik. Vzgojimo si sadike s koreninsko grudo, saj to danes tudi za vrtičkarje ni preveč težko. Ohrovt sodi med tiste vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najboljše počuti za stročnicami oziroma metuljnicami. Pred njim lahko pridelamo nizek stročji fižol ali nizek grah. Gredico pognojimo s hlevskim gnojem v jeseni ali s kompostom oz. kupljenimi organskimi gnojili pred sajenjem. V tla zadelamo 2,5-3 l hlevskega gnoja, 10-15 l komposta, kupljena organska gnojila pa uporabimo po navodilih. Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katerim ohrovtom imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadimo dokaj blizu skupaj, če želimo pridelati manjše glave. Med rastlinami naj bo 30-50 cm razmika, med vrstami pa 40-60 cm. Bližje skupaj bo rasel, manjše glave bodo. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 50 cm med rastlinami v vrsti in 60 cm med vrstami, listnati pa raje še 10 cm več. V vročem delu leta sadike rastejo zelo počasi. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stročjega fižola, po-foto: mp sejemo lahko solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. Dober sosed ohrovtom, tako kakor zelju, je tudi zelena, med zelišči pa še kumina, kamilica, koper in komarček, drobnjak in kitajski drobnjak. Bolezni, škodljivci, naravno varstvo Črna žilavka, bakterijska bolezen je na ekološkem vrtu lahko težava, napada skoraj vse kapusnice. Pravzaprav je edini sovražnik glavnatemu ohrovtu. Prepoznamo jo po rumenih trikotnih lisah, ki se zajedajo od listnega roba proti peclju. Zaščita je samo dobro odcedna zemlja, okopavanje, da voda ne zastaja v območju korenin, in obvezen, najmanj petletni kolobar. Rastline krepimo z redno uporabo pripravkov iz morskih alg. Doma pa si lahko naredimo pripravke iz regratovih ali ognjičevih cvetov, lahko pa ob pojavu prvih rumenih lis skuhamo žajbljev ali rmanov čaj. Vse pripravke je seveda treba uporabiti večkrat. Sajenje drobnjaka, kitajskega drobnjaka in kamilic v mešanih posevkih pomaga zmanjšati nevarnost te bolezni. Listnati in brstični ohrovt te težave običajno ne poznata. Bolhači so reden pojav na vseh kapus-. u,cm,™ V) O) arodno ^abavne ^ lasbe Petek, 3. septembra 2021 32. Dobrote slovenskih kmetij bodo septembra Zaradi epidemije bo tudi letos najstarejši festival dobrot izpod pridnih rok kmetic in kmetov s pomladanskega prestavljen na jesenski rok. Namesto od 28. do 30. maja bo torej tradicionalna prireditev na Ptuju potekala od 3. do 5. maja. Po besedah Slavice Strelec, ptujske kmetijske sveto- valke in članice organizacijskega tirna festivala, so ocenjevanja izdelkov z izjemo tistih iz žit zaključena. Kot je znano, se ta izvajajo ločeno za 16 skupin izdelkov, skupaj jih je letos prispelo 980. Kmetije takoj po zaključku ocenjevanja prejmejo ocene svojih izdelkov, da lahko nove znake dobrot že ta- koj uporabijo pri prodaji. Z boljšo kakovostjo izdelkov in znakom dobrot na njih pa jih lahko kmetije tudi bolje prodajo. »Kot je v tem času že običajno, imamo pri vsem, kar se tiče Dobrot, pripravljenih več scenarijev, saj ne vemo vnaprej, kakšna bo epidemiološka slika. Že pri samem ocenjevanju smo marsikaj počeli dvakrat, med drugim tudi na novo oblikovali ocenjevalne komisije. Zdaj je tudi že bolj jasno, a ne še tudi dokončno, ka- ko bo videti prireditev jeseni. Razstave ne bo, saj tudi izdelkov nismo zbirali. Bo pa strokovni program in nekaj kulturnega, tudi podelitev priznanj je predvidena, le da še ne vemo, v kakšni obliki jo bomo izvedli: ali bomo zmagovalce zgolj razglasili ali pa jim bomo priznanja fizično podelili na odru. To bo odvisno od trenutne situacije. Strokovni del bomo najbrž posvetili temi zorjene govedine, v načrtu imamo še kulinariko na dvorišču. Tudi tu imamo pripravlje- nih več scenarijev,« razlaga Strelčeva. In kakšna je letošnja kakovost prispelih izdelkov? »Na splošno primerljiva s prejšnjimi sezonami. Se pa ponekod pozna vpliv lanske letine, ko je bilo veliko dežja, zlasti pri čajih, saj je bilo težko nabrati dobre sestavine. Čaji so sicer videti enako, le da je njihova aromatika slabša. Podobno se je zgodilo pri oljih, zlasti bučnih. Vsake take spremembe oziroma vremenska odstopanja se odražajo na izdelkih.« Kolofon Agronavigator - oglasna priloga Štajerskega tednika 25. maj 2021 Urednik priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Senka Dreu, Natalija Škrlec, Črtomir Goznik, in Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj Grede Tešanovci d.o.o. / Tešanovci lc / 9226 Moravske Toplice m 041942 818 egrede@siol.net www.grede-paradiznik.business.site Festival Dobrote slovenskih kmetij najbrž še ne bo tako kmalu gostil množic obiskovalcev, kot je bil to običaj v preteklosti. Foto: SD 2 AGRONAVIGATOR, oglasna priloga Štajerskega tednika Dopolnilne dejavnosti na kmetijah omogočajo dodatni Živimo v času, ko je vedno bolj iskana hrana, za katero vemo, kdo jo je pridelal in predelal, potrošniki torej vse bolj posegajo po lokalno pridelani hrani. Prav zato imajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah (DDK) velike možnosti razvoja. S tem ko jih predelajo v visokokako-vostne, namreč kmetje dajo dodano vrednost svojim pridelkom in živalim, nato pa jih prodajo ter s tem ustvarijo pogoje za novo delovno mesto in izboljšajo dohodkovni položaj kmetije. Po podatkih ptujskega kmetij-sko-gozdarskega zavoda, ki s svetovalno službo pokriva območje Ptuja, Ormoža, Lenarta in Slovenske Bistrice, je imelo konec lanskega leta 473 kmetij registrirane dopolnilne dejavnosti, in sicer na območju Ptuja 199, Ormoža 81, Lenarta 92, Slovenske Bistrice pa 101. Če podrobneje pogledamo številke za ptujski del, ugotovimo, da je največ kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi v občini Kidričevo, in sicer 35, precej zadaj pa ji sledijo občine Videm (28), Ptuj (20) in Gorišnica (19). Vse skupaj imajo prijavljenih kar 829 različnih dopolnilnih dejavnosti, torej več kot štiri na kmetijo, kar močno presega slovensko povprečje, ki pravi, da se na posamezni kmetiji ukvarjajo z dvema do tremi dopolnilnimi dejavnostmi hkrati. Po besedah Sla-vice Strelec, ptujske kmetijske svetovalke ter koordinatorke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, je na Ptujskem med rekorderkami po številu registriranih dopolnilnih dejavnosti kmetija, ki jih ima na seznamu kar 18. Deset skupin z različnimi pogoji Pod DDK sodi širok spekter dejavnosti. Že posameznih sklopov skupin je deset, znotraj teh skupin pa je še veliko podskupin s posebnimi pogoji, ki jih mora kmet upoštevati. Ena od skupin je predelava primarnih kmetijskih pridelkov, vanjo pa spadajo vse vrste predelav, od živil rastlinskega do živil živalskega izvora. Kmetje morajo pridelati najmanj 50 odstotkov količin lastnih surovin, do 50 odstotkov količin surovin pa lahko dokupijo z drugih kmetij. Pri predelavi gozdnih lesnih sor-timentov gre za izdelavo lesnih briketov in peletov, lesene embalaže, enostavnih izdelkov iz lesa, žaganega in skobljanega lesa ter izdelavo drv ali lesnih sekancev iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov. Nosilci morajo zagotavljati najmanj 20 odstotkov količine potrebnih surovin, do 80 odstotkov lahko odkupijo od drugih lastnikov gozdov na lokalnem trgu. Pod prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij spada domača proizvodnja in predelava, ki jo lahko kmet prodaja na kmetiji, od vrat do vrat, na tržnicah, sejmih in prireditvah ter po pošti preko interneta. Prodaja lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov mora znašati najmanj 30 od- Brigita Hergan nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Šikole 39, 2331 Pragersko 030 390 344, 040 510 814 Bučna in sončnična olja, semena bučnic različnih okusov, semena sončnic, bučni namazi in olja za telo iz sivke. Nudimo tudi usluge hladnega stiskanja olj. Vina Zavec Lancova vas 14a www.vina-zavec.si Prodaja vin: sortna bela in rdeča vina ter penine. V butičnih pekarnah Presta Premium na Ptuju in Vidmu, na vas čakajo slastne sladke kreacije ustvarjene iz biskvitov, sadja in čokolade iz Slaščičarne Samanta. V pekarnah ne pozabite na preostale dobrote iz Pekarne Blanka. Za sladke razvade in torto po naročilu, za vse priložnosti | in dogodke, pokličite 031-572 062 Slaščicama Samanta Tresla DARNESS GROUP d.o.o. Slatina 40a 2282 Cirkulane Zaslužek omejen na tri oziroma pet povprečnih plač Opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je omejeno z višino zaslužka. To pomeni, da letni dohodek vseh dopolnilnih dejavnosti, s katerimi se ukvarja kmetija, ne sme preseči treh, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu. Pristojnost preverjanja ima upravna enota, ki ji mora nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji podatke o letnem dohodku za minulo leto sporočiti najkasneje do 30. junija. PETEK GORAZD nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Gajevci 37A, 2272 Gorišnica gorazdpetek@gmail.com Za dostavo domače mlade govedine pokličite 041 240 105. stotkov celotne prodaje, do 70 odstotkov količine pa je lahko z drugih kmetij. Od peke kruha do predelave rastlinskih odpadkov Posebno skupino DDK predstavljajo vzreje in predelave vodnih organizmov, ena najbolj prepoznavnih oblik dopolnilnih dejavnosti pa je gotovo turizem na kmetiji, kjer sta ločena turizem kot gostinska in negostin-ska dejavnost. V primeru prve mora kmetija zagotavljati najmanj 50 odstotkov vrednosti lastnih surovin, do 25 odstotkov vrednosti surovin lahko kupi na drugih kmetijah in do 25 odstotkov vrednosti surovin v prosti prodaji. Negostinska dejavnost pa pomeni oddajanje površin za piknike, prevoz potnikov, ježo živali, muzeje in tematske zbirke, apiturizem ... Tu so še dejavnosti, ki so povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki, s katerimi lahko veliko znanj, ki že tonejo v pozabo, ohranimo in tudi obudimo. V uredbi je naštetih kar 51 različnih dejavnosti, ki spadajo v to skupino: od peke kruha in potic v krušni peči, ki je kurjena na drva, do proizvodnje testenin na tradicionalni način. Dopolnilne dejavnosti pa so lahko usmerjene tudi v predelavo rastlinskih odpadkov ter proizvodnjo in prodajo energije iz obnovljivih virov. Tu imamo v mislih zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi ter proizvodnjo in prodajo energije iz lesne biomase, gnoja, gnojevke ter sončnega, vodnega ali vetrnega vira. Prevladujejo strojne storitve Posebno poglavje DDK predstavljajo storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, omeniti je treba še kmetijsko svetovanje in usposabljanje, za katerega je lahko zahtevana tudi ustrezna izobrazba, kot nova dopolnilna dejavnost na kmetiji pa je predvideno tudi socialno varstvo. Tega so si snovalci zamislil kot dnevno obliko bivanja ali celodnevno bivanje na kmetiji za odrasle in starejše osebe, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil. »Podobno kot to velja za celotno Slovenijo, je tudi na območju ptujske upravne enote daleč največ prijavljenih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah iz naslova strojnih storitev s kmetijsko mehanizacijo, kamor spadajo tudi pluženje snega in urejanje zelenic,« razlaga Slavica Strelec. »Z njimi se je v lanskem letu ukvarjalo 98 kmetij. Na 37 kmetijah so predelovali olje, na 32 proizvajali električno energijo, na 30 opravljali gozdarske storitve, na 24 so izobraževali, na 23 prodajali pridelke in izdelke ...« Kmetija Vogrinec - Novak Danijel Novak Skorba 56b, Hajdina 02 782 96 71 SVEŽA JAJCA talne reje BUČNO OLJE štajersko domače VZREJA NESNIC TIBAOT Slavica Strelec: »Dopolnilne dejavnosti na kmetiji omogočajo dodatni zaslužek.« Vina Kotolenko Goričak 34 2283 Zavrč 040 314 929 Prodaja vina in žganih pijač. Zdi se zapleteno, a v resnici ni Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je treba upoštevati zakonske predpise in seveda izpolniti zahtevane pogoje. Nekaj je tudi osnovnih, med katerimi je ta, da mora imeti kmetija v uporabi najmanj hektar primerljivih kmetijskih površin, razen če se odloča za predelavo medu in čebeljih izdelkov, za kar pa potrebuje najmanj deset čebeljih družin, ki so vpisane v register čebelnjakov. »Začetki dopolnilnih dejavno- sti segajo že v konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je začelo s turističnimi kmetijami. Toplakova v Juršincih je bila takrat ena prvih. Včasih zakonodaja ni bila dovolj jasna in je bilo stanje sprva precej kaotično, stvari so se tudi tedensko spreminjale, da so bili ljudje že čisto zmešani. Spomnim se, kako je bil v devetdesetih letih cel cirkus, ko je bilo treba na kmetiji urediti ustrezne prostore za opravljanje DDK, danes pa lahko rečem, da so stvari jasne in dorečene. Seveda je vsakogar malce strah in ga dajejo po- tviummurmumiimiuju Brezplačna dostava na dom! Babinci 49, 9240 Ljutomer Tel: (02) 582 14 01 AGRONAVIGATOR, oglasna priloga Štajerskega tednika 3 zaslužek, registriranih lahko imajo več dejavnosti Pri Lenartovih na Mestnem Vrhu se je dopolnilna dejavnost - prodaja mleka v lastnem mlekomatu - odlično obnesla, zato so se lani odločili za novo DDK, in sicer sirarno, razmišljajo pa tudi o zorilnici sirov. Dominik Lenart nosilec dopol nilne dejavnosti na kmetiji Mestni vrh 12, Ptuj 070-700-414 Jogurti različnih okusov, mehki sir, skuta, skutne kroglice v sončničnem olju z zelišči ali čilijem, ter ostali mlečni izdelki. Na kmetiji imajo tudi Mlekomat. misleki, ko se odloča za novo dejavnost na kmetiji. Treba je zadostiti pogojem, ti se precej razlikujejo glede na dejavnost, če gre za hrano, upoštevati dokaj stroge HACCP-standarde, voditi je treba evidence, poravnati obveznosti do davkarije V začetku se zdi zapleteno, a v resnici ni, kar dokazuje tudi dej- stvo, da se zanimanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah v zadnjih letih povečuje,« pravi Strelčeva. Manj papirologije, če je nosilec en Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko bodisi nosilec kmetije ali njen član. Na upravni enoti si mora pridobiti dovoljenje za opravljanje, ta Herbersteinova klet Juršinci 24 2256 Juršinci 031 614 802 Degustacije, prodaja vina - buteljčna vina in zvrst. odhodkov ali pa za obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Od tega je nato odvisno še, ali bo potreboval redne računovodske storitve ali pa bo servis najel samo za bilance in zaključni račun, sicer pa bo papirje vodil sam. Za poslovanje z gotovino potrebuje davčno blagajno, saj mora izdajati davčno potrjene račune. Lahko uporablja tudi vezano knjigo računov, ki pa jih mora nato še davčno potrditi.« V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji lahko poleg nosilca delajo družinski člani in tudi druge osebe, a s slednjimi le, če ima z njimi urejene delovne odnose. Strelčeva dodaja, da se kmetiji najbolj splača, če je nosilec vseh dopolnilnih dejavnosti ena oseba, ne glede na to, ali jo tudi dejansko opravlja. »Tako je najmanj dela s papirologijo, saj bi bilo v primeru več nosilcev posameznih DDK treba ločeno voditi evidence.« irtTrrf nato podatke vpiše v Register kmetijskih gospodarstev in v register za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Potem se mora nosilec oglasiti še na finančni upravi in se odločiti, na kakšen način bo ugotavljal davčno osnovo. »Tako kot samostojni podjetnik ima tudi on dve možnosti, in sicer se lahko odloči za obdavčitev na osnovi dejanskih prihodkov in normiranih kmetija munda KONTAKTIRAJTE NAS NA 031 836 880, 041 972 402 - SOLATA - MLADI KROMPIR - MLADO ZELJE