Št. 89. V Gorici, v soboto due 9. novenibra 1901. Letnik III. Izhaja vsak torek in soboto v trdnu olj 11. uri prodpolilni» /a nicsto U*r oL A. uri popoldne z;i dožolo. Ako pade nata dnova pra/.nik izid« dan proj <>l> ö. zveeer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na doin pošiljan cdlolotrio 8 K., polletno 4 K. in četrtlotno 2 K. Prodaja s<» v Gorici v toljakania.li Schwarz v Šolskili ulical) in J c I- 1 e ru i t z v Nunskih ulicah po 8 vin. UlilbA (Zjutmnjtt izdanje.) Drctlnišlvo in upravnislvo sc naliajaUi v «N a r o d n i I. i s I; a r n i», ulita VctUirini li. St. 9. Dopise ji1 nasloviti na iirodnišlvo, ofrlaso in naročnino pa na upravnišlvo «Goric«». Oglasi se računijo no potit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin.. 2-krat po 10 vin., 3-kral po 8 vin. Ako so večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušic). Cirkus otvorjen. „Narodno-mipredni" cirkus je torej otvorjen z a predstavo d e ž e 1 n o- z I) o r s k i h volitev. Dolgo so delali za kuiisami, pripravljali in rešetali, predno se je vzdignilo zagrinjalo in zdaj je tu „napredni" tingl-tangl v vsej svoji sme.šni nagoti. Pred šotorom stoji našemljeni tambur, udriha na veliki turski boben in razglaša z vsem aaporom svojih pljuc: „obcinstvu", kaj lepega in zanimivega, pa tudi kaj „koristnega" čaka vsakega, ki hoče na predstavo. In pred šotororn stoje že opravljeni in pripravljeni za „delo" „clowni", ki bodo izvrševali igro tingl-tangla po prograrnu, ki ga je izdalo ravnateljstvo cirkusa..... „Soča" od 5. t. rn. je torej progla- sila kandidate „ narodno - napredne " stranke. Poglavitno glasilo vsih pri- morskih „naprednjakov" brez razlike na- rodnosti in vere, tržaški židovsko-irre-- dentovski list „Piccolo*' je razglasil te kandidate že pred nekaterimi tedni, njega filijalka „Soea" je le potrdila to, kar je „Piccolo" povedal že naprej. In zdaj, ko so ti kandidatje pro- glašeni — proglašeni namreč s to koine- dijaäko premeinbo, da je odpadel Anton Straussgitl v Boveu ter je na njega ine- sto stopil dr. Henrik Tuina za trge, a na tega mesto kot kaudidat za gorižko oko- lico Miha Z e g a — zdaj, drago sloven- sko ljudstvo, oglej si od bliže te kandi- date ; od bliže ogledati pa si je treba tudi volilni oklic, ki ga razglaša v „Soči" od 5. t. m. našemljeni tambur. Kar se tice kandidatov, jih vsakdo lahko na prvi pogled spozna, da so vsi prvoimenovani, nainreč Oskar Gabršček, Andrej Vrtovec, Anton Lokar, Miha Zega in Alojzij Strekelj, le nekaki statists t. j. postranske osebe v „napiednem" cirkusu, p o g 1 a v i t n i osebi pa da sta advokata Tuma in Treo. — Ta dva človeka, kate- rima in zlasti poslednjemu, je naša de- žela, naže ljudstvo in naše potrebe le terra incognita, katero uoznata le po slabih poročilih svojih ožjih pri- stašev, — ta dva človeka hočela poslej voditi usodo našega naroda in biti odgo- vorna za vse posledice, katere bode trpelo naše ljudstvo in njega pozni potomci, ako bi se isto spozabilo in se jima izrocilo na milost in nemilost. Ta dva človeka — jeden Kranjec drugi Štajerc — hočeta izpodriniti od narodnega vodstva može doinačine, ki poznajo do zadnje pičice naše ljudstvo, njega duh, razmere in po- trebe, rnože, katerih vsaki je storil za gmotni in duževni napredek našega na- roda več, kakor ves napredni cirkus sku- paj storiti zarnore, — odriniti od narod- nega vodstva hočeta te može iz osebnega sovraštva in zaradi osebnih koristi. * * * Ponavljamo: zaradi osebnih koristi! Dr. Tuma in dr. Treo sla skupno odprla odvetniško pisarno v hiši „Gori- ške ljudske posojilnice". S to pisarno sta združila tudi neko „pisarno „narodno- napredne" stranke" ali „informacijski biro-' te slranke. Že dejstvo, da je tak „birö" združen z od votniško pi- sarno, je v tern slučaju že dokaj sum- Ijivo za Tsacega, ki zna misliti s svojo glavo. — Že to dejstvo je priča, da je advo- katoma tudi namen potegniti nase vso goriško slovensko klijentelo in tako izri- iiiti druge svoje kolege odvetnike. Ta namera sama na sebi že priča o sa- inopašnosti obeh odvetnikov, ki se mora obsojati. Po tej nameri pa moramo meriti tudi vse drugo delovanje teh dveh mož, — delovanje, ki je po naSem najboljäem prepričanju le sredstvo za dosego g 1 a v n e g a s mötra, ki jo: denarii» bisugn. * * Okoli tega smötra se suce vse drugo. Dr. Treo se je v zadnjem času na več krajih izrazil, da mu gre z advoka- turo slabo — pripomniti je pa treba, da dr. Treo nima morda svoje pisarne. uiarveč da je v istih sobah z dr. Turno vred, da ju ne loči druzcga nego — od- prta vrata —; ako pa gre slabo dr. Treo-tu, gre slabo tudi dr. Tumi. Da bi torej ad- vokaturaTume in Treota ne šla več slabo, zato naj skrbi naše ljudstvo, ki naj se njirna na ljubo tožari, pravda, gre na boben, izgubi dom in rodno zemljo in gre po svetu s trebuhom za kruhom, le da nanosi mnogo novcev v „informacij- ski biro narodno-napredne stranko", ki je zajedno odvetniäka pisarna dr. Turne in Treota; da ta advokatura ne pojde slabo, zato naj skrbi tudi program ..na- rodno-napredne"' slranke, v ta namen naj tudi z m a g a ta stranka z vserni svojimi k a n d i d a t i - p o m a g a č i pri bodočih deželnozborskih volitvah, zmaga naj proti naši narodni duhovščini in proti inožem, ki stoje na straži, da bi nase ljudstvo ne /abredlo v žkode, kakoršne prinaša usodepolno pravdanje, in sploh nesrečni medsebojni prepir. Zares, gospoda advokata sta si stvar prav komodno priredila in mi jima tudi radi verujemo, da hočeta s svojimi „do- brimi nasveti1' statt „na strani" nažemu p redobre mu ljudstv u. Gospodoma gre za bisago. Ona ne kanita nič manjega, nego da postaneta o b a d v a deželna odbornika. Teh mest, kateri bi jima že v prvi vrsli donasali mastno plačico po 4000 svitlih kronic na leto, bi se rada pola- stila; a s tima mestoma bi se hotela po- lastiti tudi vsega našega ljudstva iačočega soveta in pomoči v deželnem odboru. In i'akticno bi imela potem to ljud- stvo na vrvici. Tn bi veljala potem pa- rola: „midva veliko lahko storiva, da, lahko storiva v s e za goriSke Slovence, toda samo ob sebi se umeje, da morajo ti Slovenci iskati tudi — in to kar naj pogosteje — najine odvetniške pomoči. Komanje .,goriSkih Slovencev" od deželno- odborniäke pisarne pa v odvetniško pi- sarno „narodno - napredne eentrale" v go.sposki ulici, postalo bi potem tipiono, zgodovinsko. Kako pa bi izgledalo potem z — ž e p o m našega naroda, to pa je vprašanje, za katero se bore malo brigajo ljudje, ki so požrli narodu naäemu do- hodek od užitnine, ki javno govore, da kmetu ni več pomagati, ki predlagajo v deželnem zboru povišanje doklad na zein- Ijiški davek in ki so pri vsem tern še tako lurbasti in predrzni, da se lažejo ljudstvu v obtaz, da hočejo „skrbeti za njegov blagor!'1 Da bi napredna advokata deželna odbornika narodu vse obljubila, samo da bi ljudje drli trumoma v njihovo pisarno, a ne dala druzega, kar bi si pustila do- bro -- plačati, to danes vsakdo ve, ki ni zabito „napreden". 0 tern pričajo tudi legijoni pisem, ki romajo iz napredne centrale po deželi baš zdaj, ko jim tece voda v grlo glede deželnozborskih volitev. V teh pisrnih se obrača „napredna" do svojih poverjenikov in volilcev, naj na- štejejo vse, česarkoli potrebujejo, narodno- napredni poslanci jim bodo vse izpolnili. „Vse pride v program narodno-napredue stranke!'' je stalni zaključek v teh vabah. Ako kdo izmed volilcev potrebuje 15—20.000 Kron denarja ter prosi zanje, se mu bode odgovorilo: „vse, vse ljubi očka, vse dobite — po volilvah. Vaso zahtevo postavimo v program naze stranke kateri bodo do pičice izvrsili naši po- slanci. Samo počakajte in volile z nami, ako zmagamo, dobite zahtevano'1. Ali torej naše ljudstvo ne vidi, kako za norca je ima ta družba, ali ne čuti, kako zaničljivo o njem misli in sodi ta družčad ? Ali ne cita iz teh napreduih vab, za kako ubogo duševno päro ima naše ljudstvo ta brezbožna klika, da pričakuje in se trdno zana^a na to, da jej ljudstvo do besede vse verjame ter da pojde zanjo čez drn in strn, v življenje in smrt pri bodočih volitvah, — a da danes niti ne sluti nase ljudstvo, da mu klika po vo- litvah, naj bo že izid tak ali tak, pokaže ne eno, marveč — tisuč debelih fig za hrblom. Že sleparska pisava v glasilu te klike bi morala ljudstvu do stežaja odpreti oči, kaj še treba, da posluša zoprno vsiljevanje lažnjivih naprednih jogrov, ki mu trkajo na duri v teh dneh na vseh koncih in krajih dornovine. ¦ * Vrhunec komedijaštva pa kaže klika v svojem volilnem oklicu. Tu nasteva našemljeni tambur vse, Cesar sam ne ve- ruje. Govori o 1 e p e rn programu klike — kako „lep" je ta program, o tern priOa najbolj pisava „Soče1' in „Priinorca"; — govori o neodvisnih posestnikih in obrtnikih, ki lahko opravljajo svoje javlie zadeve sami, — o tej „neodvisnosti" smo govorili ravnokar — in pravi da ni proti veri, cerkvi in proti duhovskemu stanu,— vsaka „Soča" nasprotuje tej trditvi odkrito ali ined vrstami —, marveč le proti z 1 o r a b i vere in cerkve v poli- tične narnene — (svaritev duhovščine, da ljudstvo ne zagazi v zanjke naprednih sebičnežev, že ni bila nikdar in ne bode zloraba vere in cerkve v p o 1 i t i č n e LISTEK. Polabski godec. öpisal E. Ziehen. (Dalje.) „Kaj, ja beraäko palico!" ponavlja zasmehljivo. „Saj vendar imate več ti- «ocakov in zaslužite vsak dan kaka dva ali tri tolarje -- pa da bi bil nesrečen in ubožen zaradi par stotakov! Se ve, hudo vam bo — to že vem — skopuh ste prve vrste; ali ravno za to ostanem pri tej zahtevi!" „Ne, ne in ne! Nocem, ne rnorem!" divjal je kolar ter topotal z nogo. „No, jaz se ne bom prepiral dalje z vami", reoe Dobelic niirno pa vstane ter zvije svoje papirje. „Saj imate na izbero! Ali podpišete zdaj to listino, da darujete Hibenovu, kar ste mu bil po- sodil, in daste že njegovi hčeri ob po- roki nevestin dar 100 tolarjev — ali pa raznesem jutri po vsej vasi: da ste bil pred 18 leti pri kolarju Grundu v T. za pomagalca in da ste mu bil ukradel ta- krat precejžnjo vsoto; da ste bil za to šest mesecev — v ječi, in so vas potem sramotno izpodili*). Po vašem odhodu je delal moj bra- Lranec nekaj časa pri istem Grundu, in izvedel je dogodek od njega. In on mi je to pravil, ko je bil tu pred štirimi leti in sern slučajno vas imenoval. T. je daleč, prav dalec od tu; ali vendar se je izvedelo. Dolgo časa ste ravnal prav ošabno in trdo z ljudmi. Ponašal ste se s6 .svojim malopridno pridobljenim dö- narjem, pa stiskal in odiral na vse na- čine ubogega poälenega Ribenova: za to pa morate biti kaznovan! Nu, odgovorite brž: ali aprejmete pogoje, ali ne ? Ne veseli me. da bi se pričkal celo noč s takim človekom!" Skopušni, ošabni pa trdosrčni kolar ni vedel srditosti, kaj naj stori. Ljubezen do denarja in strah, da ga razglasijo kot tatü pred vsemi ljudmi — rse to se je borilo silno v njegovi duäi. Napoiled je *) Vxled »odnijske razsodbe pottane pre- giefiek javeii. Ediao to je vziok, da se ui la- vrgla ta povest kot uemoralna. Sicer pa uuilje- vanje piepoveduje celo dri. itakon. To iiikim cattiruparjeiü y jpremisltk! zmagalo naslednje. „Vražja burja!" je sikal. Ali vendar je zmagal strah. „Nu, dajte sem, podpižem!" siknil je škrtajoč s^ zobmi, pristopil k mizi ter izpulil muzikantu oni papir. „Ali če zi- nete kdaj le besedico o tern, potem,.." „Kar sem prisegel, to bom držal", reče mu Dobelic ponosno, „pa naj bo poöten ali ne ta, komur sem prisegel!" Kolar podpiäe darilno pogodbo. Kar tresel se je jeze: Potem vrže pero in reče srdito: „Za glavo vam pojde, ču prelornile dano besedo!" Dobelic pregleduje zadovoljno pod- pis. „Brez skrbi!" reče, „dosegel sem avoj namen — raäe pogube ne mararn. — Utegne pa vas kdaj obiti morda izkuž- njava, da bi se maščeval nad menoj radi svojega ponižanja in bi me «pravil kar akrivaj s poti. Zato naznanim svo- jeniu bratrancu, kaj se je zgodilo med nama. In vedel bo to naznaniti lodniji, če bi se meni primerilo kaj nopričako- vanega. V vsakem drugem slučaju pa «te gotor, da bo trdo inulčal kakor jazu. Bornejk ne reče nič. Trdo potisne klobuk na glavo ter hoče oditi: Ali Do- belic ga zadrži ter mu reče prijazno: „Za slovo vam hocem dati še dober svet, ljubi Bornejk. Vidite, da se" svojim denarjem niste mogel opraviti ničesar proti „beražkemu" muzikantu: Na svatbi je bila večina na moji strani, ker ste splošno obsovražen in nepriljubljen. — Bodite v bodoče bolj človeški in Ijudo- mil do onih, ki imajo inanj nego vi — to varn obrodi obilno salii. Če ne boste mogel biti srčno prijazen do mene, pa bodite vsaj pred ljudmi, da izgine hudi sum, ki se jih je polastil od najinega zadnjega razpora. Radi mojega vedenja se vam ne bo treba pritoževati od da- nes naprej. — Veselilo me bo, če bom mogel prav veliko dobrega povedati od vas. Zagotovim vas: Če vam je kaj mari za spožtovanje in ljubezen ljudij — tedaj vam ne bo skoda, da ste podaril denar Ribenovu. Zagotovim vas, da ne!" Tako prijaznih besedij Bornejk se nikoli ni slišal od mladega muzikanta. Zavzet ga pogleda, potem mu stisne roko in r«öö: (Dalje pride.) namene, ker je ži d or sk o-napr ed n a propaganda med narodi i z z v a 1 a delo- vanje duhovščine tudi na to stran!). Na- dalje pravi, da je proti ternu, da bi du- hoviščina vodila agitacijo pri volitvah — ali naj jo vodijo napredni krvosčsi ? — ter da bi duhovščina zastopala ljudstvo po svojih privržencih—; ali je boljo, da zastopa ljudstvo nesebičen prijatelj na- roda in pravi poznavalec njdgovih teženj ali pa napredni izkoriščevalec, ki pozna naše ljudstvo le po imenu deždle, — o tern naj sodi ljudstvo samo! * Konečno se zanaša klika v svojem oklicu, da ,.nastopi v deželnem zboru desetorica ljudskih zastopnikov" iz nje- nega tabora, katera odstrani iz dežele p r e p i r in omogoči složno delo. Ta trditev pa je taka, da kliče k nobu za kazen. — Ljudje, ki trdijo v svojem glasilu, da sloga škoduje našemu narodu ler da jo sloga v naSem narodu podobna gnjili mlakuži, ljudje, ki vodijo sami n a j o s t u d- n e j š i o s e b n i b o j, ki sejejo nujgrji prepir med ljudstvom, ki hujskajo stan na stan — taki ljudje se drznejo govo- riti o složnem delu!? Ali si čulo to predrznost, naše ljudstvo ? ! In taki ljudje pričakujejo, da se naše ljudstvo spozabi tako daleč, da kakor en mož iz- voli nje svojirn zastopnikom, ko je tern ljudoin lo predobro znano, da se je v e- 1 i k a v u č i n a našega naroda resnično že obi'uila od njili ter že danes poverila svoje zaupanje pravim svojim prijateljem. Naše ljudstvo bi moralo čez noč postati zrelo za norišnico, ako bi se dalo le ko- liekaj premotiti od teh ljudij, ker inora vodeti, da le od složnega dela p r a v i h prijatoljev naroda je odvisno uspešno delovanje v deželnem zboru. Ker pa je že v naprej popolnoma izključeno, da si napredna klika pribori vse man- date, nastanejo v bodočem dež. zboru najbrže jednake ali še slabše razmere kakor so bile dosedaj. Ali pa ne vidi naše ljudstvo, kam zabrede, ako se pra- vocasno ne zavč svoje narodue dolžnosti in soglasno ne izvoli svojim zastopnikom kandidatov, katero bo priporoČalo poli- tično društvo „Sloga;i, — mož doina- ciiiov, katerim vtripa rsaka žila za srečo svojega naroda. Mi že danes povemo, ako bi se hujskajoči „napredni" kliki tudi posre- eilo vjeti kak mandat, se bode to zgo- dilo le na isti način, na kateri se jej je posrečilo premotiti volilne mo2e ob dr- žavnozborskih volitvah, namreč s pod- kupovanjem, lažmi, slepenjem in oblju- bami rečij, katerih „naprednjaki" še danes niso izpolnili — z jedno besedo: na skrajno necasten in poštenje našega naroda zasramujoč način. Ali hoče naše ljudstvo, da se pri- peti kaj tacoga? Ali hoee naže ljudstvo, da postani naš deželni zbor zopet le s in e š n a karikatura, ki bi bila v veselje in zasmeh našim nasprotnikom, mesto da je kompaktna in časti- vredna korporacija složnih mož, delujočih za koristi svojih man- datarjev? Ako hočeš torej samo sebi dobro, drago ljudstvo, ne daj se zapeljati po ljudeh, ki mislijo v prvi vrsti le na svojo korist, za te pa le v toliko, kolikor je v zvezi z njihovimi koristmi; ne pro- dajaj svoje možatosti in narodne zve- stobe za kak novec, ali za kapljo vina ali za prazne obljube, marveč pokaži enkrat, da si narod mož, narod z n ačaj e v, potem se vrnejo v naäo domovino zopet lepi časi, kakoränih vsi tako zelo pogrešamo. Nekdaj in zdaj. (Uulje.) Klavžar je bil med ustanovniki prvega slovenskega političnega druätva na Goriškem „Soča" in kot tajnik uprav duša ternu društvu, katero si je 1. 1870 ustanovilo svoje glasilo enacega imena. Takrat bi si pač ne bil sanjal, da bo tista „Soča", katero je pomagal v živ- ljenje poklicati in za katero je s toliko ljubeznijo delal, na stare dni po njem udrihala ter ga urbi el orbi razglašala premetenim sleparjem. Mimogredö bodi povedano, da je bil Klavžar sotrudnik „Slovenskemu Na- rodu" že v dobi, ko je ta list pod Tom- sicevim uredništvom izhajal v Mariboru in da mu je redno poroeal o goriških zadevah do Jurčičeve smrti. Njegovi i'o 1 j - tonisticno sestavljeni dopisi so bili jako zanimivi in priljubljeni; zato pa sta si oba imenovana urednika zagotavljala njegovo sodelovanje s tern, da sta se ohranila ž njim v redni pismeni dotiki. Klavžar hrani v Tomsičevih in Jurčičevih pismih dragocene spomine na ono dobo, ko so se zares nesebični rodoljubi z orožjem resnice in pravice borili za sve- tinje naroda in njegove istinite koristi. * * * Kot deželni uradnik je g. Klavžar po navoUilu in izgledu svojega mojstra, takratnega deželnega odbornika g. Win- klerja, previdno, a ustrajno pospeševal in siril slovensko uradovanje v deželnih uradih ; pisal je čisto, a poljudno sloven- ščino, katero so kmečki župani in drugi obcinski zastopniki lahko razumeli ; in s tern se je najbolje prikupilo in najhi- treje uvedlo slovensko uradovanje tudi v tistih občinah, kjer so se ga staroko- pitni župani in tajniki iz početka na vse kriplje branili. Nikdo ne ve in si ne more misliti, koliko trudapolnega dela je trebalo, da smo dospeli do sedanjih razmer. Še zdaj žive" posamezni možje, kateri so se leta 1890. strastno upirali slovenskemu uradovanju, pa so se tekom časa spokorili in bi se zdaj se strast- nejše upirali, ako bi se hotelo zopet uvesti ilalijansko ali nemško poslovanje. Časi se spreminjajo, to je res; a da se na dobro spreminjajo v narodnem oziru, treba je spretnih, ustrajnih delavcev. Ne da bi morda hoteli trditi, da je razvoj slovenskega uradovanja v naših deželnih in obcinskih uradib po vsem ali tudi le po večjem delu Klavžarjeva zaslugu ; ni- kakor ne ! V to so pripomogli mnogi, za narodno stvar na Goriškem zaslužni možje, med njimi v prvi vrsti sedanji g. baron Winkler, potem vitez dr. Tonkli, dr. Lavrič. dr. Abram in že drugi ; a Klavžar je znal njihove pridobitve izko- riseati in izvajati v deželnem uradu, in ker je bil v neprestani dotiki z župani in z drugimi občinskimi zastopniki, vpli- val jo tudi z velikim uspehom na obcin- ske urade, da so se polagoma poprijeli vsi, tudi najtrdovratnejši, slovenskega uradovanja. Da stvar se bolj pospeši, izdal je Klavžar leta 1876. „Priročno izdavo deželnih postav" — in leta 1891. „Priročni zakonik za pokneženo grolijo Goriško in Gradiško", leta 1892. „Občin- sko gospodarstvo na Goriskem", poduk s potrebnimi obrazei za občinske račune, proraeune, inventarje itd., — leta 1894. „Gestni zakonik-1 s primernimi pojasnili, leta 1896. „Pregled zemljarinskega ka- tastra". Prav mnogo poukov o upravnih, deželnih in obcinskih zadevah pa je te- kom svojega službovanja priobčil v „Soči1' in v najnovejšem času v „Gorici" tako, da lahko rečemo, da nimamo na Gori- škem nobenega javnega iunkcijonarja, kateri bi se bil na tern polju tako mar- ljivo trudil za probujo in poduk sloven- skega ljudstva kakor Klavžar. ¦ ¦ ¦ Klavžar je prehodil celo deželo od enega konca do druzega, se zanimal za vse njene razmere in potrebe, katere je torej bolje poznal, kakor eden po enern vsi, kar jih je poslovalo v deželni hiši. To svoje znanje je službovaje izkoriščal zlasti v prid slovenskim okrajem in ob- činam, katere so se zaupno do njega obračale v svojih zadevah in potrebah. To, kar se mu najraje porogljivo očita, da seje namreč mnogo bavil z izvanurad- nimi delije okrajem in občinam največhas- nilo. Njegove prošnje so bile dobro ute- meljene in prepričevalne in so rodile prosilcem bogato žetev. Znano nam je, da je leta 1882. o priliki cesarjevega poseta v Gorici; po visokodušnem po- spežitelju vsega dobrega, ranjkem grofu Francu Coroniniju podalkabinetni kancliji za občine in zasebnike 14 prošenj, ka- tere so bile vse uslišant. Med njimi sta bili prosnji za most čez Sočo v Pla- veh in za braniško cesto : vsaka.je do- nesla po 1000 gld. cesarske podpore, s katerim denarjem se je tako rekoč temelj postavil dotičnima podjetjema. In ker že o tern govorimo, naj povemo tudi to, da je Klavžar s svetom in peresom in priprošnjo leta in leta podpiral g. An- dreja Konjedica v Plaveh, kolikor v to, da se je po dolgem obotavljanju dotič- nih činiteljev slednjič rendar-le zgradila cesta čez Gradec in da se je postavil most v Plaveh, kakor je leta in leta na enak način pospeševal prizadevanjo r. Janeza Ličena v Hihembergu, da je mo- gel še doživeti prieetek zgradbe toli za- željene braniske ceste. Z enakim uspe- hom je Klavžar sestavil Bog ve koliko prošenj cestnim odborom in občinam. — Naj omenjamo samo prošnjo, za ka- tero jo skrbuo nabiral gradiva v tolmin- skem in kanalskem okraju, da je doka- zal potrebo priležne cestne zveze po levem bregu Soce od Kobarida do Ka- nala. Ta prožnja, katero sta na Dunaju in v deželnem zboru z vso vnemo pod- pirala zlasti poslanca grol' Alfred Coro- nini in Gregorčič, je že do zdaj obro- dila 65.000 gld. podpore, a bode imela svoje ugodne posledice še potem, kadar se raztegne podjetje na tolminski okraj. Drugo temeljito prošnjo, ki je bila enako prvej tiskana v GabrsOekovi tiskarni, je sestavil Klavžar v korist zapužčenim ob- mejnim občinam kanalskega okraja. Za- slomba mogočnih pokrovitoljov je tudi tej prošnji zagotovila nepričakovan uspeh: 90 odstotni prispevek na približen po- trošek 220.000 gld., torej ogromno svoto 198.000 gld. — Klavžar ni samo sestav- ljal prošenj, ampak se je tudi brigal za nje, jih priporočal znanim mogočnim pokroviteljem in v prvi vrsti nepozab- nemu r. deželnemu glavarju, kateri je vedno radovoljno in navadno z uspehom podpiral obče koristne težnje občin in okrajev. — Gospodje župani, kar jih je bilo po smrti r. Pagliaruzzi-ja v rojslni občini onega Gabrščeka, ki se zdaj tako sovražno zaganja proti Klavžarju, bi o tern lahko marsikaj povedali, zlasti pa o prošnji za izbris znamenite predplače, katero je bila prejela kobariška občina iz državnega zaloga za izinoövirenje do- Jino mod Kobaridom in Staroselom. Ta [irosnja, katero je na merodajnem mestu podpiral r. grol' Coronini in menda tudi naš dr. Gregorčič, je razbremenila koba- riške posestnike za zelo občutljive pri- spevke, za kojih izterjatev jo bila že na- povedana eksekucija. — In za bolniš- nične stroške da bi bil opeharil Klavžar razne občine? Mi si upamo dokazati na- sprotno, da je Klavžar se svojim svetom in podukom odvrnil na tisoče škode od občin, ki jim je pretila zaradi bolnišnič- nih stroškov. Pražajte zastopnike otaležke občine na Cerkljanskem, kdo jim je po- magal, da se jim je pred leti povrnilo nad 1000 gld. prehranitnin, katere so bili iz nevednosti plačali za blaznega Zajca ! Pražajte može iz Storij na Krasu, kdo jih je podučil in jim pomagal, da so do- segli povračilo nad 800 gld. za blazno beračico Kariž ! Prašajte sedanjega koba- riškega župana, po kakem potu in s kaksno pomocjo je prisla tamkajšnja ob- čina do povračila nad 300 gld. za blazno Smrekar ! In če bi äe živel pok. župan šebreljski, Andr. Rejeo, bi vam tudi lahko povedal, kako je znal Klavžar pomagati njegovi občini, kakor je vedno rad ustrezal vsem bröz razločka. * Klavžar se je prav posebno zani- mal in z vso gorecnostjo potezal za raz- delitev občinskih zemljišO na Goriškem. Zagovarjal jo je na shodih kmetijskega društva in koderkoli se mu je v to po- nudila prilika. Tudi razne poduke je objavil o tem v „Gospodarskem listu" in v raznih časnikih. Najbolj pa je pospe- ševal razdelitev s tem, da je obeinam sestavljal dotiena pravila, oziroma na- ' črte zakonov, na podlagi katerih so se izvršile razdelitve. Več kakor 60 takih načrtov je sestavil Klavžar v dobi svo- jega službovanja ; velika večina njih je že davno potrjena in izvršena ; v neka- terih občinah se niti ne pozna več, kje so bila nekdaj občinska zemljišča; vse je že izčiščeno, pogozdeno ali pa spre- menjeno v travnik in oranje. Razdelitve so povsod mogoeno vplivale na zbolj- Sanje dotičnih zeinljišč, a ob enem tudi na povzdigo ljudskega blagostanja. Še v zadnjih letih je poslal dež. odbor po predlogu jdr. Turne Klavžarja na Cer- kljansko. da j(^ tarn na licu mesta dogo- vorno s strankami vravnal načrt zakona zastran razdelitve obsežnih občinskih zemljišč otaležke občine. Stvar je bila sporna nad 24 let; razni veščaki so na njej krpali, a strank le niso mogli po- ravnati. Klavžar je dovršil svojo nalogo v 14 dneh popolnoma in je ob enem se- stavil še tri druge načrte : za orehovsko, jeseniško in bukovžko občino ter jih predložil v nadaljno uradno obravnavo. Otaležki in orehovski načrt sta že na najvišjem mestu potrjena in godna za izvršitev. Vpokojeni Klavžar se zdaj lahko s ponosom obrača na svoje tozadevno delovanje. * * * V osrednjem odboru c. kr. kmetij- skoga društva v Gorici je g. Klavžar dolgo let zastopal gorske okraje in seje z velikim uspehom potozal za kmetijske interese ne samo svojih zastopancev, ampak cele slovenske strani naäe dežele. Za ustanovitev mlekarskih zadrug, sad- jarskih in vinarskih drušlov skupil si je neprecenljivih zaslug. Sklicaval je shode ter v družbi drugih prijateljev kmotijstva oznanjal evangelij umne živinoreje, pra- vilnega mlekarstva, naprednega sadjar- stva in vinarstra ; in seme, koje je do- brohotno sejal mod naže ljudslvo, padlo je marsikje na rodovitna tla in obrodilo dokaj sadu. V osrednjem odboru pa je s svojimi tovariSi posebno skrbel za to, da so se navedonim drustvom in zadru- gam naklanjdle izdatne državne podpore za ustanovne, upravne in obratne stroške, kar je seveda zelo pospeševalo njihovo delovanje. Na deželni kmetijski razstavi 1. 1891. in na lanski jubilejski razstavi se je Klavžar na vso rnoč prizadeval, da je bila naša stran častno zastopana, da so prižli pridolki nasih kmetovalcev do prave veljave in da so bili naši razstavljavci po vrednosti odlikovani in obdarovani. — Mi vemo tudi, da se je vsa leta po- sebno prizadeval pospeSevati govedorejo v naših okrajih s tem, da je predlagal, zagovarjal in dosegel uvažanje ne samo čistokrvnih sameev, ampak tudi junic Oistih pasein, da bi se pri nas polagoma vdomačila čista plemena in s tem po- vekšala vrednost naäe živine. V ta namen je po izgledu drugih živinorejskih dežel sestavil načrt zakona zastran pospeže- vanja govedoroje, katerega je po pred- logu kmetijskoga društva v preteklem zasedanju sprejel deželui zbor. Ker so vsi slov. udje osrednjegaodbora složno in previdno postopali ter se očitno potezali samo za prav«, spoznane po- trebe in koristi svoje strani, dosegli so s pomočjo vsikdar pravičnega predsed- nika, preblagega spomina, skoro vse to, kar so predlagali v prilog svojim zasto- pancem. Zagovornik predlogov pa jö bil navadno Klavžar, o kalerem smelo tr- diino, da je ves čas svojega poslovanja kot odbornik z vestno marljivostjo delo- val za prospeh vsestranskih kmetijskih koristi naže deželne strani. * ¦ Klavžar je imel in ima pokrovitelje in prijatelje med najveljavnejäimi možmi v deželi. Na dan Coroninijeve smrti je prejel pismo v Gerkno, v katerem ga je uradnik kmetijskega društva obvestil, da je bilo prevzvišenemu gospodu zelo žal, ko je slišal, da je on (Klavžar) v Tol- minu pri volitvi za osrednji odbor pro- padel. Rekel je, da je to občutljiva iz- guba za društvo, a da se je že poakrbelo (üalje glej v prilogi.) I'rilog-n „Ciorici" st. Hi). / «lnc !>. nov. za to, da stojii zopot v odbor, „kor ga tune moremo in ne niarumo pogrešati". — Prav prijatoljsko vdana sta tmi bila dežolna poslanca, ooe in sin Franco in Rajmund Mahorčič. Vselej, kadar «la pri- hajala v Gorico, sta ga poseeala in so ž njim razgovarjala o resnifi in nerosnih zadevah. Klavža»" jo l>il skoro vsako leto po teden dni njuni gosl poprej v Mata- vunu, potern v Sežani in je zlasti r. Hajtnundu naredil marsikalero va/.no delo v korist obeini in okraju. Kl. inn je bil zvest do groba. Na dan njogovega po- greba se je prvikrat soznanil z njegovim zetorn, gosp. dr. Karlom T r e o in, kale- remu jo sožaluje segnil v roko, — v ono roko, katero jo ta zdaj ponudil svo- jemu tovarišu dr. Tumi v plemenili na- mon, da mil oba se združonimi inouni — če l)Odela rnogla — zavijeta v r a t. Še drugega prijateljskega znanca je irnel Klavžar nied bivšimi poslanci v osebi znanega veljaka (V) iz bližnje go- riško okolice. Temu je sestavil vse re- Cerate, kolikor jib je v dobi svojega po- slančevanja „buhstabiral'' v deželni zbor- nici — ter ga vscga skupaj več kot 2b let se svetoin in peresom podpiral v premnogib njegovih zasebnih in javnili opravilib. Zdaj igra la mož srainotno vlogo —Judeža Iskarjota. * V svoji St. 123. je razglasila „Soča*', da je bilo leta 1874., ko je bil g. Klavžar tajnik in denarničar ceslnega odbora za goriško okolico, 2000 in loliko goldinar- jev premanjkljeja in da se je on obve- zal, to svoto povrniti. — Mi pa vemo, daje cesLni odbor na podlagi p o j a H n i 1, k i s o j i b d a 1 i s t a r e j i o d b o rn i k i, v svoji s ej i d n e 20. in a j a 1887. t a d o 1 g p o p o I n o m a izbrisal. Za danes toliko; o svojem času več. (Konec pride.) Tuma in abstinenca. Znano je, da je 1. 1897 Tuma upri- zoril izstop nasih poslancev iz deželnega zbora. Ko pa je pričelo gibanje proti abstinenci in ko ni hnela abstinenčna politika kaj uspehov, začel je dr. Tuma odklanjati odgovornost za njo ter valiti krivdo na druge. Lela 1899 piše: „Iz- stopa iz deželnega zbora nisem upri- zoril j ar/, ampak soglasno vseb 10 poslancov. Kar sem stoiil, sem storil so- lidarno z gg. državnima poslancnma". Tej Tumovi trditvi nasprotuje direktno Tumov pobratim A. Gabršček, ki pise: „Eksodus 1. 1897. je v zbornici res u p r i z o r i 1 dr. Tuma, toda v razporazumljenju z grofom Goroninijem". Tudi Tumovo gla- silo je imenovalo abstinenco iz I. 1897 kar naravnost Tumovo abstinenco. Da citatelji sami razvidijo, kje je resnica, navesti hočerno Tumov članek o absli- nenci iz 1. 1899. Tuma piše: „Zagotavljal sem grofa Coroninija, da so slovenski poslanci pripravljeni storiti Ludi najskraj- nejši korak, če gre zato, da izkažejo zaupanje njemu — grosu. Gros je o tern dvornil; no, rekel sem mu, da mu doka- žem trditev, naj mi pusti 24 ur premi- sleka, da si napravim nacrt, in da drugi dan pridem k njemu. Nacrt sem preudar- jal čez noč; skušal sem dobiti sredstvo, da se izvinemo deželneinu zboru, tako, da bo kriva italijanska stranka. PriSel sem na potrebo gospodarskega odseka. Racunal sem z neko gotovostjo, da so moj povseni nedolžen predlog radi go- spodarskega odseka odkloni in narn da tako povod, da se odstranimo in da naše ljudslvo la korak tudi odobri. Drugi dan sem povedal groi'u G. svoj načrt. Grosje moj predlog sprejel; zagotovil sem mu tudi, da n i k o m u r ne povem, da ta predlog v klubu stavim; .in sicer zato, da grofa prepričam, da ni treba nikake agitacije rned soposlanci, kedar gre za to, da njegov predlog sprejme. V istini so se mojemu predlogu nekaj upirali dr. Gregorčič, prof. Berbuč, zemljemerec Lapanja in dr. Abram; ko pa je nastopil gros, je utiluiil vsak prigovor in bilo je enoglasno sklonjeno, da se slavi predlog glede upravnega odseka, in eo se ne sprejme, da izstopimo". Kaj je iz tega razvidno? Da je dr. Tuma za brbtorn dr. Gregorčiea v lernni noči izlublal abstinenco edino le radi tega, da bi dokazal, da so slovenski po- slanci pripravljeni storiti tudi mijskraj- nojši korak, če ^vo zato, da izkažejo zaupanje grosu C. Nikomur ni povedal, da je mislil predlagati v klubovi seji abslineiico. Tako je s tein predlogom prebvapil poslance, ki so se predlogu upirali, a ga konecno iz spoštovanja do grofa vendar sprejeli. To imenuje Tuma solidarno poslopanje vseh 10 poslancev ter se drzne trditi, da je izvedel absti- nenco v sporaznmljenju z gg. drža.vnima poslanooiiia! * * Slovenski poslanci so izstopili 3. januvarja 1. 1897 iz deželnega zbora Še ni prešlo leto, že je silil Tuma zopet nazaj v deželni zbor, čeravno niso bili slov. poslanci z abstinenco še ničesai dosegli. Meseca Jan. 1. 1898 je predlagal v klubovi seji, da se opi-sti abstinenčno politiko. Vseh drugib 9 poslancev je bilo proti temu predlogu in zabtevali so vecjih garancij za vstop. Glavne zableve slov. poslancev so bile te-le: Popolna ravnopravnosl deželnib jezikov v dežol- ncm zboru, v deželnib uradih in zavo- dih; podpora okrajnim šolskim zalogom s sredstvi deželnega zaloga v znesku 80 odstotkov učitoljskih plač v povišanje uciteljem ljudskih šol, brezobreslna po- sojila vinorejeem, 100 Lisoč gld. za vi- pavsko železnico in slovenska ljudska sola v Gorici. Med slovensko in ilalijan- sko stranko so potem pričela dolgo- trajna pogajanja, ki bi se bila za nas gotovo sreeno iztekla, ko bi bila takiat edinost med slovenskimi poslanci. Toda edinost je rušil — dr. Tuma. To je priznal v zadnji številki „Ueit.Tovariša" sam z besedarni: „Havno m o j e s t a I i š č e, kutero sem z a v- z e in a 1 g I (id e abstinence in uči t e 1 j s t v a, j e p r i v e d 1 o do r a z- p o r a z v e č i n o d e ž e I n o z b o r- s k i h poslancev". (Dalje pride.) D o p i s i. Iz Šempasa. — General „narodno- napredne" stranke je jel zadnje dni raz- poi5iljati svoja pisma na vse vetrove in kraje ter nadlogovati ž njimi ljudi na tako nosramen nač-in, da bi se ga moral sramovati vsak drugi šarlatan. Ta pisma so nakopicena slepil, zvijač, obljub ter se v njih ne opusti nobenega sredstva, ki bi bilo v stanu le količkaj zavesti ljudstvo ter je pridobiti za njegove na- mene. Jeden tak eksemplar stavim na raz- polago cenj. uredništvu „Gorice", da ga v svojern listu objavi z mojimi opazkami vred, ki se nabajajo v oklepajih. Pismo se tako-le gla.n : Gorica, 2. nov. 1901. Velecenjeni go s pod! Zaupni shod v nedeljo dne 27. ok- tobra 1. 1. se nam ni posrečil tako, kakor smo želeli; vendar je ta shod pokazal, da stvar narodno - napredne stranke v sempaski občini ne stoji tako slabo. Pr- vi<5 ni za 1. in 11. razred veliko volilcev; drugic pa so taki interesi posameznih delov občine, katore more zastopati je- diuo le narodno-napredna stranka ne pa nasprolna. (Moj Bog! Dr. Tuma pač vedno eno več ve, nego drugi. Kako je äem- paske interese zastopal, ko je predlagal povisati dež. naklado na zemljiški davek? Kako je interese posameznih delov ob- čine zagovarjal, ko je hotel utibotapiti lijaško cesto po načrtu Hövvel-a predno smo se med seboj zjedinili? Ali ni ravao nasprotna stranka zastopala naše interese, ko je po nasvetu posl. Grče preprečila povi^anje zemljižkega davka in uprašanje radi cesle odložila!). Naša atranka je za to, da se šem- paska občina razdoli v Osek, Ozeljan- Sv. Mihel in Sempas-Vitovlje. (Kaj pa je storil dr. Tuma, deželni odbornik, za razdelitev? Kedaj neki pride listi cas, da se pouei o tem U|)rasanju; je-l.i kedaj prebral različne ulog(i o tem V) Naša stranka bode lahko izvedla cesto črez Ii(izovljak na korist Šempas- cev in Osečanov ter ohrani tudi cesto po lijaski dolini na Vogersko. (Oho! ke- daj ste pa zvedeli za načrt cez Bezov- Ijak, saj ste trdili, da ta načrt je obležal ]>ri županstvu in na odbor še došel ni. Da Vašemu spominu pomagamo, povemo, da deželnega odbora št.34S6zdne 2G.junija 1901 dokazuje, da načrt ceste črez Be- zovljak, je imel ilež. odbor v i'okab.) Potegovala se both; tudi za solo na Vitovljah, kar lahko stori, ker iina večino v okrajuem solskern svetu. (To si bomo dobro zapomnili.) Vspeh volitev bode gotovo ugoden, ako se vsi naši zaupniki lotite dela in vak v svoji okolici pridobi volilce I. in 11. razreda. (Ta je pa resnična, le tisli presneti „ako11 bi znal kaj škodovati.) Vsak zaupnik naj pelje pridobljene vo- lilce na dan volitve s seboj, ter naj pazi, da glasove oddajo za volilne može naäe stranke. Zjedinili pa se je treba že po- prej za volilne može, katerih boste irneli najbrže žest. Predlagal bi Vain gg. J. Podgornika in V. Lebana iz Šempasa. Anton Beleta učitelja iz Oseka. G. Samo- keca iz Ozeljaua. Fr. Marinčiča iz Vito- vel.j in Alojzija Kijavec iz Sv. Mihela. Te osebe so gotovo zanesljive in vživajo dovolj ugleda vsak v svojem kraju. line- no vani gospodje naj se snidejo pred vo- litvijo ter se skupuo pogovore, da bodo složno postopali. (In ta stranka naj bode svobodomiselna! No, še volilnih mož nam ne dovoli svobodno izbirati ; kar dekn^tira jib. Oemu smo pa mi volilci tu V Vrh tega ste dekretirali t r i n e - v o I i I c e.) Še enkral povdarjamo, da z zmago narodno - napredpe slranke odstranimo tudi prepir iz dežele (ko bi pa nasprotna zmagala, li potem so ne bodete ustavili prepir, ki ste ga zauesli v deželo?) ter stranka prične z organiziranjem gospo- darskega dela v prid posestnika in obrt nika. (Lepo priznanje: „pricne z organi- ziranjem", zakaj niste še pristavili: in podre vse, kar je ustanovila drugasLranka.) Pod torn znamenjem nastopijo naäi zaupniki lahko z najlepšim vspehom, in pričakujemo (le dolgo pričakujte), da si priborimo to važno občino ter s to zmago tudi odstranimo za občino jako neugodni upliv župnika Gi-če tudi na ko- rist cerkve in vere. (Kako pobožnoin res- nično ! Ko odpravite upliv župnika, potem bo preskrbljeno za korist cerkve in vere.) S pozdravom D r. H. Tuma 1. r. Iz Kanala, 6. nov. Blagovoli ce- njena „Gorica" sprejeti v svoje predale sledeče vrstice, ki naj služijo v izgled in dokaz, kolika je kanalskemu županu g- M. Zegi in njemu podrejenim podžu- panom skrb za obeno korist ljudstva, katero jim je dalo glas svojega zaupanja. Znano je, da je vsako leto v pondeljek pred sv. Martinom javni trg ali semenj v Kanalu. Pred pol lelom je c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici opomnilo tuk. žu- panstvo na polrebo, da si občina izbere in določi primeren prostor za preäiöji trg omenjeni semanji dan in da ta pro- stor ograditi; v slučaju pa, da se ta na- log ne izvrši, bode c. kr. okr. glavarstvo primorano prodajo prcšičev prepovedati. V tozadevni občinski seji se je zares določilo po nalogu okr. glavarstva in se jednemu starašinu tudi naročilo ograjo napraviti, a potem se ni nikdo več za to brigal, kakor da jib stvar več ne zanima. Ali pride dan pred sejmom Tu pa nas je iznenadil ukaz c. kr. okrajnega glavarstva goriäkega, izdan po posebnem ukazu c. kr. namestništva v Trstu, da v dan 4. nov. t. 1. jr prodaja prešičev v Kanalu prepovedana, to pa ne morda zaradi kake prašičje bolezni, s katero so se nekateri opraviöevali in katere ni, — marveč jedino za to, ker županstvo ni izvrsilo omenjenega naloga goriškega okrajnega glavarslva. In zdaj si oglejmo te nase „prija- lelje ljudskih korisli", na čelu jim gosp. župana Zego! Za tisto nepotrebno novo uro so imeli denarja dovolj na razpolago, dasi je stara še vedno ilobra, — za ograjo prasicjega trga pa ni bilo novca, da so tako onemogočili prasičji semenj in provzročili ninogo žkode in neprijet- nosli Ijudein. Ti ubogi trpinčeni kmet, zdaj sprevidiš, ali sine 3e tako napr(jjV Zdaj imaš pred očini črni dokaz, koliko se zanimajo za tvojo pravo korist gg. župan, podžupani in starašine, kateri se ob volilvah tako silijo in ženejo, da jim das svoj glas zaupanja. V.se ti obečajo, ko pa so izvoljeni, pa se ti smejejo v obraz in si mislijo: zdaj smo mi, ki za- povedujemo. — Koliko jim je za korist kmeta, kaže dovolj oni slučaj s preSičjim trgom, koliko žkode je zadelo vsled tega ljudstvo celega kanalskega okraja in še zunaj istega, pa tudi občino kanalsko, trgovce in kremarje itd. Ali so to morda le sale ? Zato je pa tudi v zavesti le krivice nek vesten možak in starešina dejal na dan trga: „Pri prihodnjih občinskih vo- litvah obrnite eel občinski zastop, inene pa prvega vrzite iz njega, ker vsi skupaj ne veljamo mnogo". Torej pozor volilci! Prva beseda je padla, glejte, da pri prihodnjih obč. vo- lilvah izvolite inože vredne Vašega zaupanja, ne pa takih, ki prevzamejo nase več dolžnosti kakor so jib zmožni izpolniti in ki se Vain smejejo v obraz, mesto, da bi skrbeli poleg svojib ludi za V^ase gmotne koristi ! Več obči narj e v. Uovec, 7. nov. 1901. ¦- V nedeljo 3. nov. imelo je „kat. politic-no drustvo" v Bovcu zopet shod in sicer takrat na Koritnici-Kalu. Govorili so čč. gg. vikar Abram, kaplan Šorli in g. Šuler preds. društva. Shod ni bil tain ravno nujno potreben, ker so vsi volilci, skoraj brez izjeme verui pristasi kat oli sk o-n a- r o d n e stranke, vendar je društvo pri- redilo shod, da bi vrle volilce iz Korit- nice-Kala še bolj utrdilo in navdužilo. Živeli! Politični pregled. Državnl zbor. V pondeljkovi seji je poslanska zbornica dokončala razpravo o državnem proračunu, kateri je bil izročen prora- cunskemu odseku v posvelovanje. V če- trlkovi seji je vlada odgovorila na ninogo interpelacij. Naučni minister 11 a r t e 1 je odgo- voril na interpelacijo barona M a I f a t- t i j a glede dogodkov v Inomostu in glede ustanovitve laške uni- v e r z e. Na koncu svojega govora je dejal Hartel: Nade, ki so se gojile v la- ska predavanja v Inomostu. se niso izpol- n le. Sedaj bode dolžnost države, da najde drug način poinoči, da bode laskim dijakom omogoceno nadaljevati študijc; v materinem jeziku, in ne bo se vlada strašila, v tem oziru obrniti se do par- lamenta, da odobri njene predloge. S temjeLahom obljubljenola- ško vseučilišče v Trstu. Berger je predlagal, naj se o tem odgovoru ot- vori debata. Ta predlog je padel. Itali- jani so glasovali proti predlogu. Jugo- s I o v a n i so z odgovorom llartlovim skrajno nezadovoljni, ker je Lahoin ob- Ijubil ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu, a te vlada popoJnoma prezira, akoravno imajo do svojega vseučilišča večje pravice. Jugoslovanski poslanci bodo podali nujni predlog za ustanovitev vseučilišča za Jugoslovane. V tem predlogu bode označeno, daje Lahov mnogo manj, nego Jugoslovanov, da imajo Labi 300 vseuci- liščnikov, Jugoslovani GOO in da vlada v Trstu Slovencem noče ustanoviti niti ljudgke sole. V gospodarskem odseku je poslanec P o r š e povodom debate o lermino- kupčiji, omenil. da je minister priznal, da se da grajati umetno določevanje cen v terminokupčiji, vsled česar je neum- Ijivo, zakaj minister ne stori korakov, ki bi odgovarjali željam vseh avstrijskih po- ljedelcev, in prepove terminokupcijo. V tej seji je zbornica sprejela za- konski načrt glede državnih podpor za po ujmah poškodovane kraje. Prihodnja seja v torek. Ll-Hung-Čang umrl. Kitajski podkralj in posredovalec mej velevlastmi in kitajskim dvorom Li- Ilung-Čang jo urnrl dne 7. t. m. Li-IIuii^- Čang je bil drugi najbogatejši človek n;i svelu; premogel je za 1G00 milijonov gld. premoženja. Francozko-turškl spor. Francozka vlada je poslala svoje brodovje v turške vode. Admiral Caillard se je zasidral pred otokom Mitilene, na katerem otoku je koniisciral dobodke turške cariue. Francija je razun toga še slavila mnogo diuzih zahtev, v katere je Turčija privolila, da se izogne neprijet- nostim. H kratu s Francijo pa sta tudi Rusija in Anglija jeli misliti na to, da si utrdita stališče v Turčiji in sicer na- merava Rusija zasesti otok Deotropolis, Anglija pa otok Lemmes. Tako vsaj Nemčija ne bo osarnljena s svojimi ope- raeijam v turških zornljah. Na spomlad pa utegnemo slišati še kaj več od tarn doli. Domače in razne novice. Yolivceui! --- Prihodnji teden začnejo v kmečkib občinah prvotne volitve za deželni zbor goriški. Od izida teh volitev bo odvisna usbda prihodnjega deželnega zbora, zalo je svela narodna in vestna dolžnosl vsakega, ki iina volilno pravico, da jo vi'si in da voli po svoji vesti. Boj se bije mcd krščansko res- nico j11 židovskim lažiliberalizniom, kalerega so zasejali naši naprednjaki v dežoli, med stranko mini in rodn tor sl.ranko zdivjanosti in slrahova- nja, mod javniini Ijudskimi kuriyttni in koristrni par slavoblepnib in go- spodovalnih izsesevalcov Ijudslva. Kdor si je ohranil vero otroskih let, kdor se čuti Slovenca in rodoljuba, kdur je poriosen na svojo goriško domovino, v kaleri je bil rojen ali prerojen, kdor stavi korist naroda nad korist pqjedincev, vč, kje mu jo stati in kako voliti. »Slogini« povcTJeniki in zaup- jiiki, krajni volilni odbori, pojedini veljaki in rodoljnbi imajo zdaj važno luilugo, da vodijo Ijudstvo, da mu Hvol.uje.jo, da je varujejo zapeljivcov in družijo v nepremagljive čete. Rojaki, za volilne može volito najboljše izmed sebe, neodvisne in zanosljivo niu/e, ki se ne dajo pre- nmlili ne obljnbain, ne strahovanju, ne donaru. Kdor ve, da je kakor koli odvisen od naprednjakov in njih oblasti, ali so boji njih napadov, naj se ne da voli I za volivnega moza. Kdor bo izvoljen, naj ostane zvest kakor ska la. RodolJLibi po deželi naj ne pre- menjuje.josamooblastnokandidatovza dezelni zbor. To naj prepuslijo usred- njemii volivnenm odboru, ki ima vso niti v rukah in upošleva, kolikor inogočo, želje, katoro izražajo volivci. Ali kadar ye želje, izražene iz raznih krajev, ne ujemajo, je naravno, da odbor ne more vsem ustreči. V tern s'ucaju je potrebna disciplina, brez katere ni zmage nikjer. A najslabše bi bilo, ako bi si lioteli odločevati kandidale in volivno gibanjo po tern, kar nasprotniki pišejo. Ali ni znaiio, da kar nam hasni, nasprotnik graja, a kar nam škoduje, pa hvali? Kateri vojskovodja si bo dal po sovražnikili bojne načrte izdolavali ? Kandidati, katere ,,Sloga" pri- poroča, so večinom že znani; sicer pa se v kratkem objavijo, ko se po- polnijo še nekatere poizvedbe. Glavna stvar pa niso kandidati, ampak so načela, katerirn se kandidati poko- rijo, dasi treba priznati, da ni vsak kandidat enako pripraven zagovarjati načelo in l)ili mu nositelj. Treba upo- števati različne okolisčine ter izbrati srednjo pot, če tudi morebiti ni no- beriemu popolnoma všeč. Vsak se mora nekoliko udati, drugače je skupno delovanje neinogoče in ne- mogoča zmaga. Rojaki, postiljate si za dolgib šest let; nikdo naj ne bo neinaren; vsi na krov pod zastavo: za vero, doni, cesarja! Promakneni v Vll.rinovni razred so profesorji in sicer: gg. Ivan Berbuč, Josip Ivančič. Ivan Krainz in Henrik Ma- jonica; prvi na c. kr. realki in zadnji trije na c. k. ghnnaziji v Gorici, potem Karol Compare na c. kr. gimnaziji v Trstu in Ivan Bisiach na c. kr. gimnaziji v Kopru. Za „Šolski dom" došlo denarni- earju: Gg. N. N. 3 K; trgovec Ivan Dru- sovka 3 K; gostilniear Josip Gorjanc 10 K; trgovec Ant. Kuštrin 2 K; krojaški mojster Anton Krusič 10 K; trgovec Ant. Pečenko 6 K; dr. M. KerSevani 20 K; Anton Jakončič 5 K; S. Gazafura 2 K; Ivan Sinišič 2 K; France Gabršcik 5 K; Nekdo 2 K; Ferd. Sfiligoj 2 K; Ana Cigoj 5 K; pek. mojster Karol Drasček 5 K; M. KopaO 6 K; Fani Gregorič I K; krojaški txiojster M. Poveraj 2 K; Fr. OreSec 5 K;' dr. A. Pavlica 10 K; kro- jaški mo.j.ster Fr. Cul'er 5 K. Za prihodnje šolsko leto bodo do- našali sledeči p. n. gospodjo niesečne doneske: Prof. V. Bežek ä 2 K; župan L. [Jolko i\2K; prof. J. Čebular ä 2 K; sodni tajnik I. Fon ä 2 K; Ant. Gerbec ä 4 K; lotograf Ant. Jerkic ä 2 K; prof. 1. Jvancič ä 10 K; okr. š. nadzornik Fr. Fin/gar ä 4 K; svečar J. Kopač k 10 K; katebet A. Kovačič ä 2 K; trgovec Ant. Koren ä 2 K; dr. Fr. Kos, prof., ä 5 K; notar J. Kavčič ä 2 K; kaplan I. Ličan ä 3 K; vadn. učitelj I. Mercina u 2 K; prof. S. Novak ä 2 K; Krojaska zadruga ä 20 K; Premrov, uradnik pri Gentralni posojilnici, a 2 K; dr. Papež ä 2 K; sve- tovalec J. Pirjevec ä 2 K, dr. Jos. Pav- lica a 2 K; Fr. Setniöar ä 2 K; vadn. ucitel.i Fr. Sivec ä 2 K; prof. A. Šantl ä 5 K; svetnik M. Rutar a 2 K; not. kand. Ferd. Terkuč a 2 K; katebet A. Tabaj a 2 K; Albin Znidarcic a 1 K in prof. Fr. Znidarčic ä 2 K; g. Ant. Fon, posestnik, ä 2 K. Gosp. prof. Ki-agelj plača v teku leta 200 K; Denarničarju je nadalje došlo: G. Val. Kumar, okr. šolski nadzornik v p., za ,.&olski dom" 24 K, za božičnico ii K. Došjo upravništvu: Drustvo v žup- ni^ču v Sempasu zbralo za „Solski Dom" K 9 (za Alojzijevišče K 7). Lepa hvala! Nova niaša. — V nedeljo je Nj. Eminenca knez-nadškof posvetil v maš- nika č. g. Antona C a rar a, bogoslovca \V. tečaju in č. g. Ignacija Stuukl y-a, salezijanca. V pondeljek, na praznik sv. Karola, patrona seineniške cerkve, je e. g. Carara obhajal prvo sv. mašo. Česti- tarno ! Za slovensko vseučiliščo v Lju- bljani. — Ker je vlada obljubila Ital- janom italijansUo vseučilišče v Trstu, so se včeraj zbrali jugoslovanski vseučiliš- čniki ter odposlali deputacijo na Dunaj k rektorju, da jim dovoli jedno dvorano na univerzi, v kateri bi se posvetovaii o spomenici na vlado, na rektorje vseli avstr. vseučilišč in na državni zbor za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani. Rektor jim je dvorano dovolil, ko jia so m) zbrali v dvorani in so boteli citali spomenico, so udrli v dvorano nemsko-nacijonalni dijaki ter boteli pre- prečiti to čitauje, na kar jk%. G«'"-y<" pi™*' dvonii xaloziiik i\j. Sv<;- tosti papoža Lcon.-i. XIII. v Ljubljani. Podpisanec si usoja naznaniti Vašeinu Hla- gorodju, dajc doposlana tinktura za želudec ra- Lila z dobriin vs])«diom pri žolodčiioin ter ßrc- vi'snem kutaru kakor tudi v buh-znili na jolrah in ohislih. üraduc, due 2. iVbruvarja lSi)7. ltolnibiiica usmiljonih bra luv. Provincial: F. Emanuel Leltner, višji /.dravnik. Ulag. gosp. Gabrijel Picroli, Ljubljana. Ži; rniio^o cSasa svctujoni vsem, katori Irpijo na boiočinah v žclodcu in noreduostih v črovcsih, (la uporahljajo Yaso i/vrslno Že- lodčno tinkturo, kojo sem jaz satn uporaljljal s prav i/.vrslnim vspehum. Z odl. spošLovaiijem iMoinjan (lstra), 6. oktobra 190Ü. Don Peter Fraiueschini, II. župaik. Za iesensko in zimsko sezono Razno modno in drugo jesensko kakor tudi zimsko blago, za dame in gospode, toplo priporoca svojim rojakomv mestu in na deželi, nova tvrdka : T 7oVTiiT<" Prva 'n ie(*'na slovenska trgovina te o. zjui iiiiv. stroke v Goricj 6osposka ufica št 7 tik „Krojaške zadruge", v hiši „Goriške ljudske posojilniceu. Najceneja, najbolja in najlepša izber vsakovrstnih okraskov za obleke, zimskih svilnenih in volnenih rut, šerp, predpasnikov, nogavic, rokavic, otroških oblek, dežnikov, blusen, perila za gospode, krasnih kravat, Jaeger podoblek, svile za lisp in bluse, žameta, pliš, čepic za otroke, domačih čevljev za dame, gospode in otroke, cerkvenih čipk, modercev i. 1. d. — Najceneje skladižče vsih potrebščin zagosp. šivilje in gospode krojače. Naročila iz dežele izvršujejo se točno proti pošt- nemu povzetju. - Y^ 1 1 l ¦ IV Brez vsakc konkurencc! Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v tiorici. fcnton ja yukna vhcIi yrnt za vsak letni can. Izdelke iz lastnega blaga jamči. ! Dsliia Wa Mi wm i Žalcn in IÄm tip i Ljijai j Prospekt. t Zvesta svojim v lanskej okrožnici navedenim načelom, pričenja „Ljubljanska k red i til a banka" po svojem enoletnem obstanku, > v katerem jov prav dobro uspevala, svoju prvo akcijo v večjem obsegu, namrcč ustunovitev „I>e1uiške družbe zdrnžeiiih pivo- * varen v Zalcu in Laskcm trgu v JJiifoljaiir*. ! Posrečilo se nam je, skleniti s posestnikom obeh imenovanih pivovaren pogodbo, ki nam ornogocuje spremeniti obe podjetji, > katerili izdelki so na Južnem Štajerskein in — zadnji čas tudi na Kranjskem splošno priljiibljerii, v delniško družbo. * V to svrho ukrenemo potrebne korake, du dosežemo od vlade dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod imenom: l „Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljana", > kalere nainen bi bil, obe pivovarni od sedanjega posestnika gospoda Simona Kukeca v Žalcu kupiti in nadalje voditi. > Pivovarna v Žalcu je izdeiala po uradnein zapisniku v času pivovarna v Laškem trgu pa v istem času od 1. oktobra 1898 do 30. septembra 1899 hi 8.935.— hi 10.780.— \ « 1. « 1899 « 30. « 1900 « G.590.— « 11.970.— > « 1. « 1900 « 30. « 1901 « G.396.— « 11.270.— torej v obeh pivovarnah v zadnjih treh letih povprečno na lelo 1S.4J53 hektolitrov piva. \ Skupna mera obeli objektov znaSa > 0 ha 20 ar 17 w2, od katerih pripadu na Žalec 1 « 15 « 10 « , in na Laški trg > 5 « 11 « 1 « . > Na tern povrsju zavzamejo poslopja v Žalcu 33 ar in 14 ///*, v Laškem Irgu pa 47 ar in 50 ttr. («lode cenitve obeli objektov obrnili smu sc do gospoda liohliniila Stanka, pivovarnika in predsednika velike delniške pivovame > v Nusljah pri Pragi, nadalje do gospoda Jaiia Novak-a, družabnika Ivrdke Novak & Jahn, tovarno za opravo pivovaren v Pragi liubna, > knlera oba uživata najboljsi sloves v čeških pivovarniških krogih. Oba gospoda odzvala sta se radovoljno našemu povabilu ter se inudila meseca junija poleg dveh nasih zaupnikov v Žnlcu in v > Laskcm trgu, ogleduje" si natnnko obe pivovarni. Iz njunega slrokovnega poročila posneniaino sledeče: > Pivovarna v Žalcu je urejena za letno izdelavo &00O hi piva. Varnica, je napravljena jsa 40 /// litja in zelo praktično izvedena; potrebno vodo daje vodlljak v jn*alnic-i in je kakovost Le > vode za izdelavo piva izvrstna. ¦ * Vr kvasilllici je dvajset sodov za kvašenje a 20 ///; klefci za zalogo imajo pa proslura za 2800 hi. Sladarilice so tri manjše podzeineljske in jedna vecja nadzenieljska. > Po nazoru izvedencev se letna produkcija piva v Žalcu z inal'iini invcstijskiini slruski laliko zvisa na 15.OOO ///. V la uanien > morala bi se na že reservovaneni prostoru sezid;ili nova sladarnica in populniti klel za ualogo po načrtu, ki j<» že izgolovljen. Pivovai'iia v siaškciu tr^u iina varnico za 70 hi litja, in novo dosti dobro izpeljano kvasilnico s 24 sodi za kvašenje. > Kleti za zalogo imajo prostora za 4500 hi, so v dobrem sLanju in opremljene s primerninii ledenicami. > Sladarnica je na levem bregu reke Savinje v liiši, v katerej je tudi pivovariiiška rcHtavracija. Potrebno vodo dajö trije stlldenci, katerih dva sta na lastnem svetu, trolji glavni in najvisje ležeči pa na tujeni svetu ; vendar > je vporaba istega zeinljeknjižiK» zavarovana. > Pri sedanji uredbi kvasilnice in kletij za zalogo se lahko sklepa na lctno najvisju prudukcijo 14.OOO //// vendar bi bilo po nazoru gospodov izvedencev mogoče s primernim zvekšanjeni kletij in z napravo nove sladarnice v neposredni bližini glavnih objektov \ zvišati produkcijo do 25.000 hi. > Glede plodonosnosti obeh pivovaren si dovoljujemo na kratko sledeče navesli: Cena izdelovanja piva v obeli pivovarnah pride povprečno na K 15.^O za 1 /// (v tej ceni so obseženi vsi strožki za režijo in > amortizaeijo), prodajna cena je pa 1 !>.&«">: tedaj ostane pri vsakem hektolitru 14 4.15 dobička, pri čemer se uiti ne računa, da je za > pivo v steklenicah cena veliko večja. Kakor spiodaj navedenu, znaša letna poprečna produkcija obeli pivovaren 18.O53 hi. Ako se vposteva 12% tno osušenje, ostaja \ za prodajo 1O.4ÜS5 /// piva in to množino je računati pri sestavljanju kalkula za plodonosnost podjelja. > Na podlagi predidočih številk in nameravanega delniško»a kapitala v neobhodno potrebnem znesku OOO.OOO bi se že pri ncizprenicnjcni produkciji obrestoval delniski kapital z 11.3'1,, ter sia naša izvedenca trdno preprieana, da poslovni uspehi > obeh pivovaren s spredaj navedeno izpremembo in spretllilil vodstvom postanejo Še lllliogo ugodliejsi. > (ios|)oda izvedenca cenita obe pivovariu s posestvoin vred, nadalje vštevši vso opravo, sode za zalogo in prevažanje, vendai' brez fuildusa instructusa na 5OO.OOO. Fundus instructus, pivo, slad in hmelj bilo hi posebej vpoštevati. > Gospod Simon Kukec, posestnik tvrdke S. Kuketz, se nam nasproti zavezuje, da prepusti novi delniški družbi obe svoji pivovarni > v Žalcu in v Laškcm trgu z vso opravo, kakor spredaj navedeno, nadalje z vsem fundusom glasoin dveh inventarijev, katera imamo v ' rokah, nkupiio svoio ML 550.000 in se izjavlja pripravljenim udeiežiti se z jedno tretjino delniskega kapitala pri novi '> deiniski družbi. > Z ozirom na to, da- se bode monilo prevzeti tudi pivo in zaloga drugega blaga se posebej, zvišal se je delnfSki kapital na ' Ii OOO.OOO, razdeljen v 30O0 popolnoma vjjlačanih se na iniejitelja glasečih delnic po Iv 200, od katerih prevzame JA, to je IOOO > delnic a K 200 tedaj za K 2OO.OCIO, gospod Kukec kol plačilu, tako da ostane za subskripcijo samo 2OOO delnic a K ÄOO. > Priglasila za delnice podjetja pod tvrdko: ¦ „Delniška druzba zdruzenih pivovaren v Žalcu in v Laškem trgu v Ljubljani" > sprejema ; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ; Mr od 20. oktobra do vštevši 15. novembra t. 1. *W& > in veljajo za subskripcijo naslednji pogoji: 1. Vsak Subskribent dobi glasom svoje prijave pripadajoče delnice v nominalni vrednosti, to je a K 200. 2. Pri subskripciji se mora vložiti za vsako podpisano delnico K 4O kavcije, katera se obrestuje od dne vplačila do > 31. marca 1902 po 4%; ostalih K JOO je plaeati po prejeniu oblastvene^a dovoljenja za ustanovitev te delniške družbe v obrokih, katere bode določila «Ljubljanska kreditna banka». Ako bi se ostali znesek vplačal po 31. inarcu 1902, je zavezan vsak Subskribent * plačali ob enem 5% tekočih obresti od tega dneva naprej. ; 3. Ilelnice so utleiežene uže pri powlovanji Ü 1. marca 19O^ nadalje. 4. V slučaju, da bi kak Subskribent, v določenem roku ostalih K lb'0 z odpadajočimi obrestmi pri blagajni «Ljubljans.ke kreditne > banke» ne plačal, konča njegova pravica do subskribiranih delnic, ter je «Ljubljanska kreditna banka> opravičena razglasiti, da je vplačana > kavcija zapadla. 5. Po dovršenem uplačilu subskribovanih delnic bodejo se isle izročile gospodom delničarjem s tekočim dividendnim kuponom > opremljene in na imejitelja se glaseče delnice. > 6. Po preteku za subskripcijo določenega roka in po dovršenej razdelitvi bode «Ljubljanska kreditna banka» obvestila subskribente. koliko delnic je odpadlo na njihove prijave. I 7. Ako bi se nameravana delniška družba iz katerega vzroka koli najdalje do 1. oktobra 1902 ne ustanovila, je «Ljubljanska > kredilna banka» zavezana pri njej vplačane kavcije * 4% obreutini ud dn« vplačila p. n. subskribentom vrniti, s čeiner se pravica do ' izročitve delnic in zaveza k prejeinu taistih konča. ; Ljubljana, dne 19. oktobra 1901 Ljubljanska kreditna banka.