----^ UREDNIŠTVO I UPRAVA ZAGREB MASARYKOVA ULICA 28a Telefon broj 67-80 UREDNIŠTVO IN UPRAVA za Slovenijo In slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA Erjavčeva cesta 4a _____________________> CUSHO SAVEZA JUGOSLOVENSKIII EMIGRANATA 17 JULIJSKE KRAJINE MUČENJE NAŠIH FANTOV V TRŽAŠKIH ZAPORIH 64 let k^itfifitaeife « Odhod konfinirancev JOSIP TAVČAR USTRELJEN V RIMU Prve posledice militarizacije industrije ŠTEVILNE ARETACIJE V GOZDU Gorica, marca 1936. — (Agis). — pa so tega dejanja takoj obdolžile domačine in so dale aretirati šest oseb, in sicer BOŽIČA ŠTEFANA, sina RUDOL- cesto, kakor je tu pred dvema letoma storil Marijan Čotar. Grozno izdelane so jih na to prepeljali v Koper, kajti izročit) so jih hoteli posebnemu fašističnemu tribunalu, to pa samo radi tega, ker so jih osumili, da so za Božič obdarovili uboge revne slovenske otroke. To nakano pa so vendarle opustili in so aretirance zapet gnali v Trst, da bi o njih odločala konfinacijska komisija. Toda niso bili pozvani, da bi se ustno pred njo zagovarjali. Da, govori se celo, da se komisija kot taka sploh ni sestala, temveč da je prefekt Tiengo, ki se je že v Gorici izkazal kot grozen sovražnik Slovencev, kot predsednik komisije prepustil odločitev tržaškemu kvestorju. In tako je bilo 19 slovenskih fantov in mož obsojenih na skupno na 64 let konfinaciie in deporthanih na otoke. ♦ V zadnjem času smo izvedeli za imena vseh konfinarncev. To so: Ferluga Alojzij, uradnik pri Singeru, 5 let; Vremec Rudolf, dijak, 4 leta; Sosič Zoran, kmet, 4 leta; Dubclj Danilo, uradnik, 4 leta; Šuligoj Danilo, uradnik, 4 leta; Sosič Stanko, urar, 4 leta; Sosič Alojzij, zlatar, 4 leta; Danev Danilo, vojak, mora prej odslužiti vojaški rok; Sosič Franc, kmet, 4 leta; Valič Valter, poduradnik, 3 leta; Dolenc Rado, uradnik, 4 ieta; vsi z Opčin pri Trstu. Z Proseka so konfinirani sledeči: Rupelj Ivan, kmet, 4 leta; Štoka Ladislav, mizar, 4 leta; dr. Sosič S ta n k o, 5 let ; dr. Lado Turina, 5 let; Pahor Roman, 5 let; za trgovca Gregoriča in Benčiča Rada z Kozine se ne ve kaj se je z njima zgodilo. Roman Pahor je odveden na Ponzo, a dr. Sosič Stanko na Ventotenc. Josip Tavčar se je rodil pred 35 leti v Škednju pri Trstu. Bil je poročen z neko Tržačanko italijanske narodnosti, s katero je imel dva otroka, ki v najhujši bedi in zapuščenosti jokata za izgubljenim očetom. V Ljubljani pa žaluje za njim brat. Ne o aretaciji ne o procesu in tudi ne o ustrelitvi niso prine.-sli fašistični listi nobenega poročila. Ustreljen oče petih otrok Reka, marca 1936. — (Agis). -- Neki mož iz bližnjih vasi je šel v prosto luko po nekaj kiligramov moke. Bil je brezposclen in oče petih otrok. Ko se je vračal, ga je ustavil neki »maresciallo«. Toda on je mislil, da mu hoče odvzeti, kar je z veliko muko dobil in je pričel bežati. Organ je za bežečim streljal in ga smrtnonevarno ranil. Tako sili revščina ljudi, da izpostavljajo svoje življenje zato, da bi vsaj borno prehranili svojo družino. AMERIČKA AKCIJA Već nekoliko puta smo donijeli u listu rezolucije koje su izglasali naši iseljenici u Americi u korist našega naroda pod Italijom. Izvjestili smo o tim akcijama, pa su pred malo vremena i neki domaći listovi Pisali o tome. Prateći našu američku iseljeničku štampu opaža se u posljednje vrijeme da se u tim listovima daje sve više mjesta vijestima iz Julijske Krajine. Najveći slovenski dnevnik »Prosveta« u Chicagu donaša redovito sve važnije vijesti iz našega lista, a ponekada ima i izvorne članke. Tako isto je i »Amerikanski Slovenec« u posljednje vrijeme uveo posebnu rubriku pod naslovom: »Iz dežele suženjstva in trpljenja«. U toj rubrici registrira sve važnije dogadjaje iz života našega naroda pod Italijom. I ostali sjeveroameričk! listovi, kao čikaška »Jugoslavia. Jugosloven iz Detroita, Jugoslovenski Obzor iz Milwaukeea, kalifornijski Srpski glasnik, i ostali manji listovi, donašaju razne vijesti o nama. Treba podvući da su svi ti listovi antifašistički usmjereni, a u tome im prednjači najbolje informirana i uredji-vana »Prosveta«. U Južnoj Americi, u Buenos-Aircsu, izlazi »Novi list«, kojega uredjuje dr. Viktor Kinder, bivši član redakcije »Edinosti« u Trstu, pa taj list. sa »Slovenskim tednikom« koji izlazi u Istom gradu, prednjači ostaloj našoj štampi u Južnoj Americi u borbi protiv fašizma, i redovno ispunjavaju velik dio prostora sa vijestima i člancima o Julijskoj Krajini. Pojačana akcija zr naš narod pod Italijom je u vezi sa osnivanjem »Odbora za zaštitu Jugoslovena pod Italijom« u New-Yorku. Taj Odbor je osnovan 20 oktobra prošle godine, pa je sa svog prvog sastanka pozvao sva naša društva u U. S. A. na zajedničku konferencija. Osim toga je u sve naše i engleske listove n Sjevernoj Americi poslao rezolucija koju je izglasao na tom prvom sastanku. Za Rappalski dan je taj Odbor proširio svoje djelovanje i predložio protestnu rezoluciju protiv fašističke Italije svim našim društvima, a 3 januara je u New-Yorku održati zbor »pravilno izabranih delegata hrvatskih, slovenskih i srpskih organizacija i pretstavnika njihovog novinstva«, pa je izabran i Centralni odbor Udruženja za obranu Jugoslovena pod Italijom. (Adresa: Defence Alliance for thè Yugoslavs in Italy, Room 330, 551 Fifth Avenue, New-York City). U rezoluciji koja je izglasana na tom zboru veli se o zadaći Udruženja: »Udruženju je cilj da govori za i n ime Jugoslovena ultaliji, kojima je danas zabranjeno da govore za sebe, da informira američku javnost i čitav ostali svijet o njihovim opravdanim težnjama, da nastoji iz-vojštiti im državljanska prava u Italiji, a jednako i njihovim bjeguncima u susjednim državama, i da im po mogućnosti pruži svu moralnu i materijalnu pomoć«, a u nastavku se tretiraju i eventualna politička rješenja obzirom na Julijsku Krajinu, pa se doslovno veli: »Ako se njihov položaj ne popravi u okviru sadanjih granica i ako bi došlo do Podesne medjunarodne situacije, neka Udruženje misli na to, da je jedino pravo za našu braću, da pristupe u okvir onoga narodnoga tijela, u kojemu živi većina Ju-Soslovena, naravno pod uslovom, da takav Pristup bude posljedica njihovog samo-odredjenja«. Tu rezoluciju je donijela sva naša ise-lienička štampa, a i nekoji engleski listovi su o tome izvjestili. Osim toga je ta rezo-lucija, kako javlja »Amerikanski Slovenec«, bila poslana na razne državne i privatne nstanove, kao i na državni đepartement u JV ashingtonu. Trst, 9 marca 1936. V torek, 27 februarja t. 1. so imeli pasanti pred tržaškimi zapori in še bolj potniki na glavnem kolodvoru priliko prisostvovati prežalostni povorki, kakršno sicer poznamo samo iz povesti carske Rusije. Osamnaest slovenskih mladeničev in mož so vklenjenih v težke verige peljali na daljne otoke južne Italije v kon-finacijo. Po tri in tri so bili zvezani med seboj, le eden, zdravnik dr. Stanko Sosič se je smel bolj prosto kretati, ker mu zdravstveno stanje ni dopuščalo, da bi nosil težke okove. Grozna je pot, katero so morali nastopiti ti nesrečneži. Teden dni ali morda še več se bodo vozili v zaduhlih zaprtih jetniških vozovih do kraja deportacije. Vozili se bodo samo po dnevi, ves čas v teških okovih in pod stalnim nadzorstvom karabinjerjev. Trpeli bodo lakoto in žejo in nihče se jih ne bo smel usmiliti. V vsakem večjem kraju se bodo ustavljali in uklonjeni jih bodo gnali skozo mesto v temne, vlažne in umazane zapore, kjer bodo brez hrane čakali, da se jih toliko nabere, da lahko nadaljujejo žalostno pot. štirje od njih je deportiranih na otok Ventotene, ostali pa na prosluli otok Ponza, kjer je že nad štirideset drugih jugoslovanskih konfinirancev. Devetnajst naših fantov in mož je zopet za dolgo vrsto let obsojenih na grozno življenje v konfinacijskih taborih, devet pa jih čaka še na usodo v Trstu. Med onimi, ki so šli na žalostno pot, so Roman Pahor, ki gre že drugič to pot, saj se je komaj pred poldrugim letom vrnil iz večletne konfinacije. Doma pa bosta za njim v hudi bedi žalovala mlada žena in nežni otročiček. Drugih pet let bo moral okusiti trdi kruh konfiniranca. Med njimi je zdravnik dr. Stanko Sosič, ki ga bodo tako težko pogrešali reveži v Trstu, ka- Trst, 10 marca 1936. — Prejeli smo od strani, ki ne dopušča nobenega dvoma vest, da je bil 4. marca t. L v Rimu ustreljen 35-letni Josip Tavčar, uradnik pri bolniški blagajni v ladjedelnici v Tržiču. Pred dobrim mesecem je bil obenem z kakimi tridesetimi drugimi osebami aretiran pod sumnjo, da so izdali neki velesili tajnosti o gradnji V vasi Gozd, ki leži ob cesti Col-Otlica so pred kratkim aretirali več domačinov. Neko noč so neznanci udrli v vaško šolo, ki ima prostore v neki kmečki hiši. Raztrgali so kraljevo in Mussolinijevo sliko, ki sta viseli v šolskih prostorih ter odšli brez vsakega sledu. Oblasti Ako imamo pred očima akciju Jugoslovena i Cehoslovaka za vrijeme rata u Americi, i kada znamo da je oslobodjenje i ujedinjenje i jednih i drugih u mnogome zavisilo i o toj akciji, uvidjet ćemo svu važnost današnjeg interesa i rada naših iseljenika za naš narod pod Italijom. T. O. Masaryk iznaša u svojoj »Svjetskoj revoluciji« obilan rad iseljenika u Americi i priznaje im neprocjenjive zasluge za oslo-1 odjenje Cehoslovačke i Jugoslavije. Južna Amerika sa legijama, materijalnom pripomoći i propagandom je doprinijela oslobodjenju Jugoslavije, isto toliko, ako ne možda i više* koliko i sjeverna. Živeći daleko od domovine, medju narodom, gdje je demokracija i sloboda ličnosti naj- terim je bil pravi dobrotnik in oče, je mladi dr. Vlado T u r i n a ki je komaj končal univerzo in si je pošteno utiral pot v življenje, in je Anton Ferluga, ki ga je kruta usoda nenadno iztrgala iz srede njegovih svojcev. Prva dva sta obsojena na pet, zadnji na štiri leta. Ostali pa so mladi kmetski fantje z Opčin in Proseka. Tako težke so sedanje prilike v Trstu in v Julijski Krajini, da ne moremo niti dognati njihovih imen. Oblasti pa previdno molčijo o vseh teh krivičnih obsodbah in kaznih. Aretirali so jih kmalu po Božiču. Spravili so jih v zvezo z božičnimi paketi, s katerimi so bili od neznane roke obdarovani revni otroci v tržaški okolici in na bližnjem Krasu. Paketi so vsebovali malenkosti, ki se jih veseli otroško srce: kak kos perila ali obleke ali čeveljčki, nekaj sladkarij in mladinska knjiga s pravljicami. Baje je bilo priloženo tudi povsem otroško pismo, ki jih poživlja k pridnosti in k ljubezni do maternega jezika. Policija je 'radi tega alarmirala ves svoj aparat. Avtomobili in kamijoni z agenti, karabinjerji in miličniki so švigali na sam božični dan in pozneje po vsem Krasu. Ustavljali so vse ljudi na cesti, brskali po vseh hišah in povsod stikali za tajinstvenimi božičnimi paketi in za storilci tega »zločina«. Aretirali so veliko število mladeničev. Sum oblasti se je končno osredotočil na 28 fantov in mož, ki so jih najprej imeli zaprte v Trstu, kjer jih je izpraševala kvestura. Pri tem so zlasti fante iz okolice izmučili do omedlevice. Vlekli so jih v III. nadstropje kvesture, kjer je politični oddelek. Tam so jih pretepali in z najhujšimi grožnjami izsiljevali iz njih priznanje. Dejali so jim celo, naj se vržejo skozi okno na novih vojnih ladij. Aretirance so prepeljali v Rim. Sedaj je prišla od tam vest, da so 4. marca ustrelili Josipa Tavčarja. O usodi ostalih aretirancev nismo mogli ničesar izvedeti. Tudi nam ni znano, ali ga je sodil posebni fašistični tribunal ali vojaško sodišče, pod katero spada sedaj vse osobje tržiške ladjedelnice. FA IN IVANA, med tem ko je sin Štefan ušel, dalje MIKUŽA ANTONA, TRATNIK MARIJO in njenega sina FRANCA, vsi doma iz Gozda. Podrobnosti še niso znane. prije formulirana zakonom i gdje su te tekovine usko sredjene sa stanovništvom, naši iseljenici u U. S. A. mogu da doprinesu mnogo i za naš narod pod fašizmom, i samom propagandom — iznašanjem golih činjenica — oni mogu da zainteresuju američki narod za progone Jugoslovena pod Italijom. A šta znači interes Amerike, najbolje se vidjelo 1918, kada je Vilson nametnuo svijetu svojih 14 točaka i Društvo naroda. Južna Amerika, gdje su naši iseljenici, kao na pr. u Chile, najbolje stojeći ljudi (Petrinović, Mihanović, Moro i drugi) mogla bi, kada bi ju se dovoljno zainteresovalo, da u mnogočemu pomogne tu akciju. Nacionalno kompaktnija i materijalno osiguranija, ta južnoamerička emi- gracija bi bila i spremna i sposobna da se angažira u borbi za naš narod pod fašizmom. Osnivanjem Udruženja u New-Yorku i pisanjem iseljeničke štampe, naši iseljenici u obim Amerikama su pokazali da se interesuju za naše pitanje. Stvar se pokrenula. Mi smo im zahvalni za tu inicijativu, i svi mi, uključivši naš narod u Julijskoj Krajini, očekujemo od te akcije mnogo. Na nama »•uigrantima je sada red da nastojimo kako ta akcija ne bi zamrla. Mi ovdje i oni preko Atlantika, možemo da djelujemo zajednički i ujedinjenim snagama kako bi propagirali čim ispravnije rješenje problema Julijske Krajine, (t. p.) Podržavljenje kreditnih zavodov v Italiji Ženevski dnevnik »Journal des halions« ki posveča od časa do časa ludi našim problemom precej pozornosti — vsaj v obliki krajših informacij o važnejših dogodkih — je objavil 7. t. m. v svojem gospodarskem delu zelo zanimiv članek »reformi bančnega sistema v Italiji«, ki vsebuje polno dragocenih informa-fi 0 pravem gospodarskem stanju Italiji in ki ga zaradi njegove aktualnosti podajamo v izvlečku tudi na šim čitateljem. — Dr. B . V. Radikalna reforma italijanske bančne organizacije, ki jo je pravkar potrdil ministrski svet, obsega celo vrsto ukrepov, katerih namen je po besedilu uradnih dekretov »zaščita štednje in ureditev kreditnega poslovanja«. In zares, vse glavne določbe teže v bistvu po nacionalizaciji (podržavljenje) vseh pomembnejših kreditnih zavodov, po njihovi podreditvi upravni kontroli in po organizaciji od države kontroliranega kredita. Vodstvo in kontrola kreditnega sistema sta poverjeni dvema upravnima organizmima: posebnemu komiteju ministrov in Inšpekcijskemu uradu. Ministrski komite ima po posvetovanju s Centralnim korporacijskim komitejem na-logo, da »podaja splošne direktive glede politike, ki naj se podvzame, da se prikroji in spravi v sklad potrebe državnega in narodnega gospodarstva z organizacijo štednje in s kreditnimi možnostmi, ki se smejo v državi dopustiti«. Temu komiteju predseduje šef vlade, člani pa so finančni minister, minister za korporacije, minister za poljedelstvo in šume ter guverner »Banco d'Italia«. Ko ministrski komite določi splošne smernice, je potem naloga »Urada za nadzorstvo nad zaščito štednje in kreditnega gospodarstva« da skrbi za njih izvedbo. Temu nadzorstvenemu uradu, ki je odvisen od ministrskega komiteja, predseduje guverner »Banco d'Italia*. Njegove funkcije ureja cela vrsta določb, ki. »spopolnjuje-jo v skladu z načeli korporacijske ureditve dosedanjo zakonodajo v pogledu zaščite . štednje. Te določbe nadomeščajo zakon iz leta 1926.« Temu uradu pripada tedaj kontrola nad bankami in kreditom. Pod to kontrolo spada v prvi vrsti »Banco d'Italia« sama, ki je organizirana v obliki anonimne družbe z nalogo, da »izvršuje bančne posle in izdaja v mejah zakona vrednostne papirje« in ki je zdaj podržavljena. Akcije Emisijskega zavoda se vračajo se danjim nkcìnnìstom po določilih trgovskega zakonika, to se pravi n njih sedanji vrednosti, določeni na osnovi vplačanega kapitala in rezervnega kvocijenta ter dividende za leto 1935. Novi kapital, ki bo kakor prej znašal 300 milijonov lir, bo razdeljen nominalivne dele, ki jih bodo podpisale hranilnice, javnopravne institucije in zavarovalne družbe. Vrhovni svet »Banco d'Italia* bo sestavljalo 15 članov, od katerih bodo trije imenovani od kreditne korporacije, 12 pa jih bo volila skupščina udeležnikov. Razen »Banco d'Italia* pa je še polno drugih kreditnih institucij proglašenih za »javnopravne banke«, to se pravi banke, ki so direktno podvržene upravni kontroli. Vse akcije teh zavodov bodo morale biti odslej . samo nominalivne. To velja zlasti: 1. Za vse tiste banke, ki so že bile javno-pravne ustanove: Banco di Napoli, Banca Nacionale del Lavoro, Monte dei Paschi di Siena in Istituto di San Paolo v Turinu. 2. za vse velike banke, kakor so: Banca commerciale italiana. Credito italiano in Banco di Roma, ki tudi postanejo javno-pravne ustanove. 3. za vse ostale banke, ki razvijajo svoje delovanje v najmanj 30 provincah. Država torej direktno kontrolira »Banco d’Italia«, podržavijo precejšnje število kreditnih zavodov, obenem pa s pomočjo Inšpekcijskega urada izvršuje kontrolo nad vsemi drugimi institucijami. Tako se n. pr. kontrola tega Inšpekcijskega urada, v kolikor gre za kratkoročne depozite, izvaja: a) nad kreditnimi zavodi in bankami javno-pravne g a značaja, kakor so navedene zgoraj, b) nad bankami in kreditnimi zavodi na splošno, brez ozira na obliko njih ustanovitve, ki kakorkoli sprejemajo depozite, c) nad podružnicami tujih kreditnih zavodov v kraljevini, ki prav tako sprejemajo kakršnekoli depozite, d) nad vsemi hranilnicami, glede katerih ni prav nič spremenjeno v pogledu njih pravnega položaja, njihovega ustroja in njihovega poslovanja, e) nad vsemi »Monti di pietà’ in končno e) nad vsemi kmetskimi in poljedelskimi posojilnicami. K svrho čim bolj enotnega vodstva vsega kredita se jc reorganiziral ludi takozvani »Mobiliami institut«. Pravice tega instituta so povečane. Med drugim ima pravico, da sme ustanavljati regionalne in pokrajinske podružnice, »da bi tako prišel v čim ožji stik s potrebami organizacij srednje produkcije, ki predstavljajo bistveni del državnega gospodar siva«. In končno — »v svrho enotnosti srednjeročne industrijske kreditne politike — se »Konsorcij za podpore industrijskih vrednosti« spreminja’ v avtonomno sekcijo navedenega Istituto Mobiliare italiano«. Sekcija »Finanziamenti* pa je ukinjena. Predsednik Istituto Mobiliare italiano je spet guverner »Banco d’Italia*. Pod kontrolo Inšpekcijskega urada spadajo Še te-le ustanove: a) vse institucije zemljiškega kredita, b) Consorzio Nazionale per il Credito Agrario di Miglioramento, c) Istituto Mobiliare italiano v svoji novi uredbi, d) Consorzio di Credilo per le Ope- POLITIČNO PREGANJANJE ČRNOVRHČANOV ZAKLJUČENO PO 16-MESEČNI PREISKAVI PedesetHe&iti Pivk Franc obsojen na 26 let « Usoda šestdesetletnega Lampe ta Ivana še ni znana Trst, februarja 1936. — (Agis.) — Kmalu bo minilo poldrugo leto od dogodkov v Črnem vrhu, vendar se bodo čitatelji »Istre« še spominjali večmesečnega fašističnega terorja, ki je divjal po naših obmejnih vaseh in kateremu je bila povod pisana slovenska beseda. Bilo je ravno v prvi polovici septembra leta 1934., ko se je v Črnem vrhu in okolišnih vaseh pričelo politično pre ganjanje, ki. je pa trajalo vse do konca meseca novembra istega leta. V akciji je bila vsa goriška kvestura, pomnožena in izpopolnjena z raznimi funkcionarji iz Idrije in domačimi karabinjerji, ki so dan za dnem skoraj tri mesece stikali po naših domovih. Vsak dan je bilo izvršenih tudi po več aretacij naenkrat, zlasti od začetka, tem je sledilo zasliševanje na domači karabinjerski postaji, nakar so jih pošiljali v Videm. Fašistični krvniki so se posluževali najrazličnejših metod, da so z njimi izsiljevali iz naših, ponajveč popolnoma nedolžnih ljudi razna priznanja. Zadostovalo je, da so dobili v hiši kakšen izvod »Goriške Sraže«, »Edinosti«, »Novic« ali »Malega lista«, že je bil gospodar aretiran in zaslišan ali pa, če je bil v kakršnikoli zvezi z glavnim obdolžencem je moral podajati svoj zagovor pred fašistično policijo. Zlasti bolj zavedni kmetje, poleg voditelja Konsumnega društva in predsednika domače posojilnice so morali sc zagovarjati in prenašati srd in mržnjo fašističnih mogotcev in italijanskih policistov, ki so skušali dokazati našim ljudem vso moč fašizma in poka- zati, da ta ne prizanša nikomur. BiH so to dnevi, ko si v Črnem vrhu in okoliških vaseh, ni upal nihče na cesto. Kot prva sta bila aretirana REJC Anton, 29 let, mlekar pri čmovrhški mlekarni, doma iz Lomov in PIVK FRANC, 49 let star, krojač, doma iz Črnega vrha; oba so po dolgem in vsestranskem zasliševanju odpeljaU v videmske zapore, kamor so jima sledili še trije — njih soobdolženci, in sicer RUDOLF JAKOB, 30 let star, doma iz Črnega vrha, KAVČIČ SIMON in šestdesetletni LAMPE IVAN, ki so s Pivkom skupaj naredili vso dolgo pot iz Črnega vrha do Vidma, od tu v Koper ter v rimske zapore. Nadaljnjih osem aretirancev je bilo poslanih domov že iz videmskih zaporov, med tem ko so biU TRATNIK FRANC, bivši učitelj, takratni voditelj Konsumnega društva in domače hranilnice in posojilnice ter RUDOLF KAREL in ČUK ANTON konfini-rani od goriške konfinacijske komisije vsak na pet let. 20 januarja t. 1. pa se je vršila pred posebnim sodiščem v Rimu razprava. PokUcano je bilo pet naših ljudi, ki so bili pridržani v zaporih od črnovrhških aretacij, in sicer: Pivk Franc, Rejc Franc, Rudolf Jakob, Kavčič Simon in Lampe Ivan. Rejc, Rudolf in Kavčič so se vmiH domov, med tem, ko za usodo šestdesetletnega Lampeta Ivana še nihče ne ve ničesar. PAČ PA JE POSEBNO SODIŠČE OBSODILO PETDESETLETNEGA PIVKA FRANCA NA 26 LET JEČE. Pivk Franc, je bil domačin iz Lomov pri črnem vrhu. Po poklicu je bil krojač in je svoj obrt izvrševal v precej velikem obsegu. Bil je znan kot dober mojster in je ljudem postregel za res majhen denar. Šival je tudi vsem okoliškim uniformirancem in drugim priseljencem. Bil je zaveden ter znan po vsej okolici. Doma ima dve nepreskrbljeni hčerki, siroti bez matere in očeta, ena v starosti 23 let, mlajša pa je slaboumna in gluhonema. Obsodba, ki je zadela Pivka je pretresla vso okolico. Res je, da je vsak domačin vedel že takrat takoj po aretaciji, ko so Pivka pripeljali iz Vidma nazaj v Črni vrh v svrho zasliševanja na licu mesta, da Pivka čaka še dolga in brezupna pot, vendar je obsodba vsakogar pretresla. Poleg njega pa so še drugi štirje presedili celih 16 mesecev po laškhi ječah, popolnoma nedolžni, ki so se vrnili domov vsi strti in uničeni. K žrtvam tega nasilja spada tudi 78 letni PLEŠNAR IVAN, doma iz Zadloga pri Črnem vrhu, ki je bil z drugimi aretiran m odpeljan v videmske zapore, od kjer so ga pa po nekaj dnevih poslali domov. Starčku so ostale posledice tega nasilja. Revež ni od takrat za nobeno rabo več, je nekoliko slaboumen in že ves čas polega. O posledicah teh dogodkov in krivicah, ki so jih narediU fašisti našim ljudem bi se dalo še marsikaj povedati. __ Nečloveška obsodba pa bo naše ljudi v obmejnih vaseh stalno opozarjala nz prestano preganjanje in trpljenje. RAZMERE V KATERIH ŽIVE NASI LJUDJE CENZURA PISEM IN DRUGO Postojna, marca 1936. — (Agis). — Iz pisma, ki smo ga prebeli, posnemamo sledeče: Vsak pozdrav in vsako najmanjšo vest, ki jo kdo sprejme, »pre-tuhtajo« in »prešnofajo« kot kranjsko klobaso. Naše ljudi strašijo z vsem mogočim, da bi jim ubili zadnjo nado______ Pravijo in širijo, da se godi v Jugoslaviji slabše kot v Afriki. Pred kratkim so bili odred j eni večji dopusti vojakov z motivacijo, da bodo sadili in obdelali polje. V resnici pa, kakor pripovedujejo oni, ki so prišli na dopust, jim primanjkuje hrane. Vedno bolj krčijo vojakom pri jedi. Vsako kritiziranje razmer je strogo prepovedano in marsikdo Je to že okusil na svoji koži. Kakor vse kaže, sankcije vedno bolj pritiskajo in razme- re v Italiji se vedno bolj in bolj slabšajo. Vsi, ki so šli na dopust morajo biti vsak čas pripravljeni na vpoklic. »Afri-kanci« le malo pišejo in še to je strogo cenzurirano in črtano, če je pismo količkaj poprano, ne najde svojega pravega naslovljenca. Neko ekspresno pismo z zelo kratko vsebino, ki sem ga pred kratkim odposlal je rabilo v neki bližnji kraj 15 dni. Postalo je neznosno, če nočeš v luknjo moraš postati očiten izdajalec. Ljudje nimajo zaupanja med seboj in se boje eden drugega. Naši se ni so upali, dokler so bili še dovoljeni časopisi iz Jugoslavije, držati jih v prodaji, ker so se bali maščevanj. Zato ni čudno, če jih je na pr. v Sežani prodajal caposquadra milice. USPRKOS AFRIČKIH »POBJEDA«. MLADENIČ IZ SLIVJA KONF1N1RAN NA DVE LETI Postojna, marca 1936. — (Agis). Konec januarja se je neki mladenič iz Slivja pri Materiji peljal s kolesom Iz Trsta. V mraku ga je ustavila cestna milica in dobil je 20.20 lir globe. Ker ni imel dovolj denarja pri sebi, je vzdihnil, da je treba v naši državi plačevati takse, davke in globe. Takoj so ga aretirali in odpeljali v Podgrad. Od tu so ga odpeljali v zapore v Bistrico in nato v Reko, kjer ga je konfinacijska komisija obsodila na dve leti konfinacije. Domači dolgo časa niso vedeli za njegovo usodo in šele, ko je bil odpeljan v konfi-nacijo, so dobili sporočilo o njem. VELIKA EKSPLOZIJA U »ALANU Eksplozije se množe u posljed nje vrijeme. — Antifašistički ate ntat? Milano, 11 marta 1936. — U subotu ie tvornicama isotta-Fraschini, koje izra-djuju avijone i automobile, došlo do strašne eksplozije, u kojoj je zaglavilo, koliko se do sada moglo utvrditi, 15 osoba. Prostorije u kojima je došlo do eksplozije rano u jutro, su se najednom zažarile u plamenu i sa strahovitim praskanjem srušile. Eksplozija se je čula na 15 km u okolici, a i pritisak zraka je bio tolik, da su popucali prozori u okrugu od 5 km. Čudno je. da su tvorničke zgrade, koje se nalaze blizini zgrade, koja je odletila u zrak ostale razmjerno bez veće štete. Do sinoć se još nije točno utvrdilo koliko je radnika bilo na radu, pa postoji bojazan, da će broj mrtvih biti još veći nego se misli, dok je broj ranjenih i tako veoma velik. Sa strane vlasti se izjavljuje, da je uzrok eksplozije nepoznat, ali pošto se u zadnje vrijeme češće dešavaju eksplozije u tvornicama oružja i municije, vjerovatno je, da se radi o organizovanom uništavanju ratne industrije od strane raznih antifašističkih grupa, koje se sve više pojavljuju na čitavom državnom teritoriju. PREDAVANJE U RIJEČKOJ BISKUPSKOJ PALAČI Rijeka, marta 1936. — Direktor lista Italia« u Milanu signor Magi održao je ovih dana na Rijeci predavanje o Renesansi. Predavanje je održano u biskupskoj palači, a prisustvovao je i riječki biskup. Predavač je istakao kako su sve oči upr- te u Rim jer da Rim širi civilizaciiu a naročito sada u Africi, pa je zaključio riječima: »Već sada se nalazimo pred mnogobrojnim srcima koja se otvaraju Kristu, i zato mora ovo vrijeme da bude čisto i puno molitve i razmišljanja. A pobjeda će pripasti još jednom onom vječnom gradu e-đie je i Krist Rimljanin.« Pubbliche, e) Istituto di Credito per le Imprese di Pubblica Utilità, f) Istituto di Credito Navale in g) Istituto di Credito per Tjavoro Italiano all’Estero Izdelana je nadalje reforma sedanjih določb o izredni upravi, o združitvi in likvidaciji kreditnih zavodov Vse te drakonske mere opsega devet poglavij in nad 100 členov. Če bo prišlo v kratkem času do njilt dejanskega izvajanja bodo popolnoma spremenile ves dosedanji kreditni sistem v Italiji in tako pomenile prvo etapo k socializaciji denarništva v Italiji ...»čizma* će naskoro réagirati OKR UŽNICARijeČKOGA BISKUPA SANTINA Riječki biskup Antonio Santi» izdao je pastirsko .pismo na svoje vjernike TI tnm n,Xk°? ?ir *»™« ,v.4S d Italia* i odakle ga citiramo, osvrće se ri- ’&WZ.'V'S; m,!’ “ ” »Djelo koje se svima nameče Iti da leda NnL A9 e3e P°Staie’ hmna Vrotiv ne-cPaduhn l°m?OTWai postaje prava afirma-da tuF Z(,,.lvalmu(i dobroti našega naroda, inteligentnom razumijevanju i plemenitosti onoga koji upravlja (Mussolini) Italija ima veoma veliku misiju u svije-kè da svi postanemo dostojni te veli- Ice misije koju Italija vrši u sviietu T7 nvni .'rfllvmo *Sn,. Ja »adnje zrno žita JzjVoje ku6e_ Zanimiv boj s tihotapci v Baču 3 februari: tai' 8’ marCa 1936’ ** vn tn ln ’z maščevanja opozorit Z Ujeu inike- Mmniki s° obkolili hišo konj Ujet» e9a ,tzmed tihotapcev ter nekaj r>a se i' n tlkotaPca so Pretepli, drugim -lasti odlTref,il,° uitl Pri Pretepanju se je ujetnik^^nR^?-1 hupetan milicije. Na toso lian od. ZW*1' na domando Bil je sprem-uklenien miličnikov ™ kapetana tir t tovariš, VaM S0!0 drUiho iakali ,ri' delile sile f P°,leni Tako so se ras- orožjem r, obek strank: šest oboroženih 2 sredi vn,Prih,