OSNUTEK Na osnovi Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni listSRS št. 1/80) delavci v temeljih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni Ijudjg* in občani v krajevnih skupnostih z območja občin mesta Ljubljana — kot uporabniki ter delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, ki izvajajo s tem samoupravnim sporazumom opredeljene naloge, kot — izvajalci organizirani v Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana s k I e p a m o SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA LJUBLJANA ZA OBDOBJE 1981-1985 I. UVOD 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) s tem samoupravnim spora-zumom sprejemamo temeljne skupne razvojne cilje, usmeritve in naloge, ki so osnova za oblikovanje in sprejemanje ter izvajanje nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1981-1985. 2. člen Za uresničitev ciljev, usmeritev in nalog nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva udeleženci samoupravnega sporazuma opredeljujemo s tem samoupravnim sporazumom predvsem: — obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovnj; — prostorske rešitve za gradnjo planiranega števila stanovanj glede na lokacijo in dinamiko gradnje; " — zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanja stanovanjskega sklada; — združevanje in zagotavljanje sredstev; — obseg, vrsto in način solidarnostnega in vzajemnega razreševa-nja stanovanjskih vprašanj; — osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z obstoječtm stanovanjskim skladom; — naloge, ki jih uresničujemo v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana; — naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; — medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov. II. TEMELJNA IZHODIŠČA 3. člen Pri načrtovanju temeljnih ciljev in nalog na področju stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1981—1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali izhodišča za oblikovanje samoupravnega sporazuma, opredeljena v Stališčih, sk'epih in priporočilih Skupščine Sfi Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 35/79) in Smernice za pripravo družbenega piana mesta Ljubljana, za obdobje 1981 — 1985. Udeleženci samoupravnega ;porazuma bomo v skladu s samoupravnim delegatskim sistemum v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana zagotavljali natančno informira-nost delegatov in delegacij ter jim z aktivnim sodelovanjem delovnih Ijudi in občanov omogočali učinkovitejše odločanje. Hkrati bomo prevzemali odgovornost pri aktiviranju hišne samouprave, odločanju o problemih v lastni hiši in širšem krogu (soseska, KS, občina) in skrbeli za odgovornejše delovanje zbora stanovalcev, hišnih svetov, enot SSS občine in same SSS Ljubljana. S tem bomo prevzemali večjo odgovornost pri združevanju in razporejanju sredstev v okviru gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami. 4. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v cilju vsesplošne-ga družbenega razvoja in uveljavljanja družbenoekonomskih samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, pri določa-nju osnov srednjeročnega plana upoštevali predvsem: — cilje in potrebe na stanovanjskem področju v občinah, mestu in v širšem migracijskem območju mesta Ljubljane; — razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize možnosti razvoja mesta Ljubljane za obdobje 1981 — 1985; — temeljne usmeritve poselitve glede na razvoj mesta in naselij v občinah Ljubljane; — varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednosti; — cilje in naloge na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. III. STANOVANJSKA GRADITEV 5. člen Udeleženci sporazuma bomo na področju stanovanjske graditve ob upoštevanju vseh usmeritev, navedenih v akcijskem programu stanovanjskega ^ospodarstva v Ljubljani in ob upoštevanju objektivnih možnosti, zagotavljali predvsem: — uveljavitev sistema družbeno usmerjene stanovanjske gradnje celovitih sosesk; — izboljšanje stanovanjskih pogojev stanovalcev; — kontinuirano, racionalno in kvalitetno stanovanjsko gradnjo. 6. člen V srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotovili za uresničitev stanovanjske graditve naslednje naloge: — v okviru družbene gradnje zgradili 12.410 stanovanj, v individualni gradnji pa 3.300 stanovanj, to je skupaj 15.710 stanovanj; — gradili stanovanja s povprečno površino 65 m2 in s povprečno 7. člen zasedenostjo stanovanja za 2,9 stanovalca na stanovanjsko Dogovorjeni program stanovanjske graditve v obdobju 1981 - enoto; 1985 bomo udeleženci sporazuma uresničevali po naslednjem — povečali odgovornost vseh udeležencev sporazuma. obsegu, vrsti in dinamiki: fTr~jViVs "i "*} ¦ ! 'i\ ¦ ?, s a v. « •; t I - : ¦---. ž - s g s = f, : ! ; .t| 1! !• " * .7: - r"; ; : ; i- iJ 5 * r ? » : I • : ; p 7 % i: -; b s i : . .= ¦ ,-' c x c j 5 c* fii! MN! I I • ff i I i v- - « - c- .. t- ; \O * I ' i j n i* * :i \S \1 c IT> - ! 11 •L I « <- t ri e « c | iS : lj:« ' ^" ~ *: H ! ?- ! I" « ~'g_________•; ^ ______ .•"' _____ _r.' , f^ « j|."iiT i S a' 1 S ? S j | ¦ s :§:_]!l|___ L "___- ri____ ^lj o I ;|f alg ! F j T ; 3 S |) 8 8SE s g 8 I I • i ,t*-----=-j:___-=______=- 1* | . ' s '»i ?;s| » ? s t| 3 s ? I! a s t s 5 | s s ¦ SI w i C.,x I • ~ ~ T <-, „ SJp.IT) Z j \> 2 f- s 2 | b § !t rT" = , | ^! r' S %. l ¦ S 2 I Tr^""""~"" ¦~""'a"i ir š* r . : ji - X : ; U N ^ i M 5 « -. ^?. ^ 5? « i s! a ; 5 ! Is: s I? I 5 Ji a s I ;•L I s •:¦ 1 !T"-;-----~~...... — -, ii " • ¦ ¦¦¦ - -¦ -f- i [¦; i Bs«a s i i ; =i H ¦. V -K/. .' •¦-¦ ..V. ¦ .-..v>--r;- » fl^J1 3 8'SS t 2 s * ? E S ¦ ^-A^&^v::::. :¦ hr-i •-¦;-----------'"1 U Xi • --: ¦ ¦ '¦' ¦ ,'¦-.¦ u. , - S ri a o - t ?. ^ ¦- I" ¦ ¦-¦ -. ' . .. • _ > L • • • • • • • i ¦-''¦ '•¦ ".¦'.¦". •..••¦ z t * •» >c — "> f **• l"> I ... ¦ . , ¦¦• ¦¦:V>V. -.v..a ¦• i L L_5_J______________1 _____ _lj "• -: ¦"^'¦'.¦,/•..;.;;..4¦;•-,; ?i i ¦•• ._ < i"¦ •¦ ¦ , ¦ ¦.¦¦¦'¦'¦¦•.¦¦..... > ¦* ? 3 Z •¦ .¦:-¦¦¦.¦¦ .v--v^:;¦.-•;¦ ¦¦¦ n I i II . I l S !¦ ¦ ¦¦¦¦ --- ^ ¦¦-¦• /.^¦¦¦.•- ' ;= • MHH s ¦• ¦ ¦¦•-,..¦¦ - - • ? L ! - -V - c r 3 ^ r | ¦1" ¦¦':.' '•¦¦'¦ * - ¦ - - L , , C ~ V I > •'¦.¦'. < I ¦ - • I 8. člen V dogovorjenem obsegu stanovanjske gradnje bomo zagotovili: - 22 % enosobnih stanovanj, garsonjer, posebnih sob, - 38 % dvososobnih stanovanj, - 23%trosobnihstanovanj, - 17 % štiri oz. večsobnih stanovanj. Natančenjše število in dinamika izgradnje po posameznih letih je razvidna iz tabele št. 2 v prilogi samoupravnega sporazuma. 9. člen Na območju Ijubljanskih občin bomo zagotavljali predvideno stanovanjsko gradnjo po lastništvu in dinamiki, kot je razvidno iz tabele 3. in po naslednjih lokacijah: - Občina Ljubljana - Bežigrad za 3007 stanovanj: BS-2/1 Linhartova-Vojkova, BS- 7 Ježica, BS-3 Stožice, BS-111/1,2 Črnuče, MS 12/2 Nove Jarše,BS-2/2, BS-4/2, BS-109, BS-111/6 Črnuče, BS-5/2 Stadion (prioritetna soseska, BO-1/2 Boris Ziherl), prioritetna soseska, BS-203/1 Podgorica, BO-2/2; - Občina Ljubljana - Center za 1400 stanovanj: CS-6 Nove Poljane, CO-1-17 Kolodvor, CS-2 Rog, CO-1/2 Stara Plinarna - llirska, Slomškova in Metelkova ulica ter ob Njegoševi; - Občina Ljubljana Moste - Polje za 4660 stanovanj: MS-4/5 -MoSte-Polje, MS-12/2 Nove Jarše, MS-112/1 Stepanjsko naselje, MS-103 - Zadobrava, Sneberje, MS-103/2, MS-103/3, MS-103/4, MS-11 in 105,-Zalog, MS-110 in 110/1 Vizovik, MS-106 in 106/1 Vevče, Kašelj, Zalog; - Občina Ljubljana - Šiška za 2950 stanovanj: ŠS-4/11 Stara cerkev, SS-8/1 Dravlje, ŠS-8/2 Nove Dravlje, SS-10 Draveljska gmaina, ŠS-107 Šentvid, ŠS-111 Vižmarje-Brod, ŠS Podutik, SS-218/3 Vodice, ŠS-202/1c in 202/2a Gameljne, ŠP Celovška cesta - Samski dom, ŠS-201/5 Tacen, MES7A, 2,13, ŠS-11 Stanežiče; - Občina Ijubljana Vič-Rudnik za 3700 stanovanj: VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-4 Bonifacija, VS-6/3 Vič, VS-103 Murglje, VS-Brdo, RS-1,2 Jurčkova pot, VS-236/1 Ig VS-227 Skrlevec, VS-222 Jezero, VS-201/8 Gabrje, VS-210/1 Podolnica, VS-220/1 Radna, VS-220/2 Brezovi-ca, VS-260 Srednja vas, VS-221/3 Vnanje Gorice, VS-213/1 Horjul,VS-225/1 Podpeč. 10. Člen V srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 bomo v Ljubljani zgradili 1700 stanovanj za upravičence do družbene pomoči, od tega 226 za odpravo barakarskih naselij in 456 za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije ter 1018 za ostale upravičence. V tem obdobju bomo odpravili vsa stanovanja VI. in VII. kategorije v občinah Ljubljana Bežigrad, Moste—Polje in Vič— Rudnik, v občinah Ljubljana — Center in ŠiSka pa polovioo teh stanovanj. V ta namen bomo zgradili 1.420 nadomestnih stanovanj, od tega 456 za upravičence do solidarnostnega razreševanja stanovanjskih problemov in 964 za druge prebivalce teh stanovanj. V obdobju 1981 - 1985 bomo odpravili vse barake in barakarska naselja v občinah Ljubljana Moste—Polje, ŠiJka in Vič-Rudnik, v občini Ljubljana Bežigrad pa obseg barakarskih naselij omejili na polovico. V okviru stanovanjske izgradnje bomo v ta namen zagotovili 595 stanovanj, od tega 226 stanovanj za upravičence do družbene pomoči ter 369 za ostale prebivalce barak. Dinamika graditve solidarnostnih stanovanj, stanovanj za odpravo barakarskih naselij in nadomestnih stanovanj za odpravo stanovanj VI. in VII. kategorije na območju Ijubljanskih občin je razvidna iz tabele 3. v prilogi sporazuma. Povprečna površina zgoraj navedenih stanovanj bo znašala 56 m2. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da ne bomo dovoljevali svojim delavcem vseljevanje in bivanje v barakah, upravni organi pa bodo poostreno zagotavljali pravočasno rušenje barak in preprečevali naseljevanje v barake in nastajanje novih barak in barakarskih naselij na območju Ljubljane. IV. PRENOVA STARIH MESTNIH PREDELOV H.člen S prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj, ki pomeniohranjanje in obnavljanje umestnih jeder in zavarovanje kulturne dediSčine mesta, bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotavljali izboljšanje obstoječega stanovanjskega sklada in s tem ustvarili boljše bivalne pogoje tem stanovalcem v občini Šiška in mestu Ljubljana. 12. člen Tabela 5: Planirana prenova na področju mesta Ljubljane v obdobju 1981-1985 O b č i n a P r e n o v a \ndomest .stan . iz pren.. Str - Stro.ški doku- sk':paj spom. ostali stev. povr. stroški ste- povr- stroski varov. objek. stano- šina v 000 vilo iina v 000 objek. van.j m- din v m2 din m^n. v 000 din v 000 din 1 Bezigrad • 2 Center 6 47 Moste-Polje 7 Šiška 9 Vič-Rudnik 30 SKUPAJ: 6 95 22 1.144 19.380 398 20.696 350.590 168 9.408 132.795 80 4.160 70.47O 65 3.380 57.260 71 3.976 56.120 125 6.500 110.110 60 3.360 47.425 ____9_ 10=5+^2 1.550 20.930 29.180 512,565 5.940 76.410 4.950 118.330 9.230 166.765 690 35.880 607.810 299 16.744 236.340 50.850 895.000 Omenjeno število nadomestnih stanovanj je upoštevano v številu družbeno-najemnih stanovanj 13. člen Prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj bomo udeleženci samoupravnega sporazuma izvajali v naslednjih predelih mesta Ljubljane: Obži na ' Predeli, v katerlh se bo Izvajala prenova stan.hiš In stanovanj Bcžigrad Ježica Center Vodmat, Tabor, AjdovŠčina, Center, Vrtača, Šumi, Stara Ljubljana Moste-Polje Zelena Jama - Moste Šiška šentvid, Stara Šlška Vič-Rudnik Krakovo, Rožna dolina, stari Vič 14.člen Za zagotovitev izvajanja prenove v srednjeročnem obdobju na področju mesta Ljubljane bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma zagotovili 895.000 tisoč din sredstev. Potrebna sredstva planirane prenove v obdobju 1981 - 1985 » 000 din Leto 1981 1982 1983 1984 1^85 Sredstva 895.000 173.551 184.435 187.451 170.230 179.330 Sredstva, potrebna za ^zvajanje planirane prenove, bomo Tih,6:, -^^^ '"'"'"^ " ^" 1W1 " 1W6 ™ udeteženci sarnoupravnega sporazuma zagotovili iz naslednjih območju Ljubljanskih občm virov: 000 7OO 69>3OO 72.100 75.000 347.200 dka ^ru p DS Del čistega dohodka OZD in DS 34. 710 36. 887 37. 490 34 .046 30 .567 173 .700 Del (30%) amortizactje 28 .u00 39 .400 48. ,400 52 .600 56 .500 224 .900 Lastna udele-žba občanov 8 .678 9 .221 9 .372 8 .511 9 .125 44 .907 Neporabljena sredstva pre-tekl .obdob[a 38 .063 32 .227 22 .8l>2 2 .973 838 104 .293 Skupaj 173.551 184.435 187.454 170.230 179.330 895.000 16. člen Izhajajoč iz osnovne opredelitve, da je prenova stanovanjskih hiš in stanovanj v stanovanjskem gospodarstvu ohranjanje in obnavljanje dotrajanih mestnih jeder in zavarovanje kulturne dediščine mesta, se udeleženci tega samoupravnega sporazuma zavezujemo, da bomo potrebna sredstva združevali v samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana za potrebe vseh Ijubljanskih občin po enotnem programu prenove. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo določili nosilca, odgovornega za izdelavo letnih programov kot tudi nadzorovanja samega izvajanja prenove v mestu Ljubljana. V. ZMOGLJIVOSTI IZVAJALCEV ZA URESNIČEVANJE PREDVIDENEGA OBSEGA STANOVANJSKE GRADITVE 17. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci — bomo zagotavljali zmogljivost za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove stanovanj in vzdrževanja stanovanj-skega sklada hiš in se zavzemali, da bo graditev stanovanj potekala v smeri intenzivnejšega razvoja produktivnosti dela v gradbeni dejavnosti in sprejemanja ukrepov v smeri racionalizacije in nadaljnjega razvoja tehnologije gradnje. 18. člen Udeleženci sporazuma - izvajalci se zavezujemo, da bomo stanovanja gradili v taki kvaliteti, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja in da bodo upoštevani ukrepi kompleksnega varčevanja z energijo. Z zagotovitvijo kontinuirane, racionalne in kva litetne gradnje bomo udeleženci sporazuma — izvajalci za novo zgrajena stanovanja zagotovili 5-letno garancijo. 19. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske graditve v največji možni meri upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. 20. člen Pri oblikovanju cen stanovanjske graditve bomo udeleženci samoupravnega sporazuma — izvajalci, upoštevali veljavni družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji ter tvorno sodelovali pri snovanju samoupravnih sporazumov o izgradnji stanovanjskih naselij oziroma stanovanjskih objektov v občini. 21.člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo med seboj intudi v drugih obtikah samoupravnega interesnega združevanja določili in uresničevali tako zemijiško politiko, ki bo omogočala načrtovano stanovanjsko izgradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. Predvidena stanovanjska izgradnja bo usmerjena predvsem na površine, ki so neprimeme ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 22. člen Za izvedbo predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in družbene pomoči bomo udeleženci samoupravnega sporazuma v obdobju 1981 - 1985 zagotovili skupno 18.533 miodin. Sredstva, navedena v prvem odstavku tega člena, bomo zagotovili za naslednje namene po posameznih virih, kot je razvidno in priložene tabele št. 7. 23. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo združili 1.242 mio din iz dohodka v višini 0,83% od osnove bruto OD nepovratno v samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana za naslednje namene solidarnosti v Ijubljanskih občinah: 1. reševanje stanovanjskih problemov mladih družin (242 stanovanj), 2. reševanje stanovanjskih vprašanj občanov in družin z nizkimi dohodki, zlasti tistih z večjim številom otrok (970 stanovanj), 3. reševanje stanovanjskih vprašanj starejših občanov, invalidov in za delo nesposobnih občanov (262 stanovanj), 4. reševanje stanovanjskih vprašanj borcev (177 stanovanj), 5. reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposelnih pri zasebnih delodajalcih (35 stanovanj)x, 6. delno nadomestitev stanarine, 7. premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja, upoštevaje ekonomski položaj varčevalcev. Za joblike solidarnostne graditve bomo zagotovili v okviru stanovanjske izgradnje 1700 stanovanj. V tem številu je zajetih 682 nadomestnih stanovanj za odpravo barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije. Za ¦ raziskovalno dejavnost v stanovanjskem gospodarstvu bomo združevali sredstva iz dohodka v višini 17.237 mio din. Struktura in dinamika potrebnih sredstev za financiranje načrtovanega obsega graditve solidarnostnih stanovanj, za odpravo barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije, subvencioni-ranje stanarin, premiranje namenskega stanovanjskega varčevanja. izdvajanje sredstev za solidarnost na nivoju SRS ter raziskovalno dejavnost za obdobje 1981 - 1985, je razvidna iz tabele št. 3 v prilogi sporazuma. 24. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma združujemo sredstva iz dohodka v višini 0,32 % od bruto osebnega dohodka nepovratno v samoupravni stanovanjski skupnosti za naslednje namene solidarno-sti na ravni republike, opredeljenimi s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi vokviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije: — stanovanjske probleme kadrov na nerazvitih ali manj razvitih irr obmejnih območjih, — gradnjo domov za učence in študente, — bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij. 25. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se zavezujemo združeva-ti del čistega dohodka za namene vzajemnosti pri razreševanju stanovanjskih vprašanj v višini 1 % od bruto osebnih dohodkov za naslednje namene: — kreditiranje izgradnje družbeno najemnih stanovanj, —42,5% — kreditiranje nakupa etažnih stanovanj, —35,0 % — kreditiranjegraditve individualnih stanovanjskih hiš. —22,5% 26. člen Udeleženci samoupravnega .sporazuma bomo upravičeni do uporabe združenih sredstev za namene dogovorjene v prejšnjem čieng, v obliki posojil po 4%-ni obrestni meri najdalj do 25 let in po ostalih pogojih, ki jih bomo določili s pravilnikom samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. 27. Člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo razmerje po namenu spoštovali. Če bi nastopile razmere, ki bi pomernbno spremenile razmerja, bomo ponovno ocenili samoupravni sporazum in predlgali ustrezne ukrepe. 28. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo uveljaviliobvezno lastno udeležbo ob pridobitvi družbenega najemnega stanovanja, solidarnostnega stanovanja, za nakup etažnega uanovanja in za graditev stanovanjske hiše. 29. člen Lastna udeležbax za pridobitev družbenega najemnega stanovanja bo znašala od 5 — 20% vrednosti stanovanja, za pridobitev solidarnostnega stanovanja pa od 1 — 4% vrednosti stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in graditev v okviru zadružne gradnje najmanj 25%, za graditev individualne stanovanjske hiše pa najmanj 30 % vrednosti stanovanja. 30. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva, višina lastne udeležbe pa je odvisna predvsem od ekonomskega in sociainega položaja občana in njegove družine. xPrivarčevana sredstva v banki iz namenskega varčevanja, kiediti banke na ta sredstva in lastni prihranki. 31.člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo podrobneje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravilniku samo-upravne stanovanjske skupnosti in v pravilniku o razreševanju stanovanjskih vprašanj temeljnih organizacij združenega dela in deiivTiih skupnosti. 32. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo kriterije za pridobivanje družbenih najemnih stanovanj, za pridobivanje stanovanjskih posojil, za pridobivanje solidarnostnih stanovanj, za delno nadomeščanje stanarin in za premiranje stanovanjskega varčevanja opredelili v pravilnikih samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilnikih temeljnih organizacij združenega deia in delovnih skupnosti. VI. GOSPODARJENJE 33. člen Na področju .gospodarjenja bodo realizirana načela enakih pogojev in možnosti vsem stanovalcem družbenih stanovanj v Ljubljani, kar bomo dosegli s solidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev med hišami v samoupravni skupnosti občin in med občinami. Etažnim lastnikom bo zagotovljen enakopraven položaj pri gospodarjenju s stanovanjsko hišo. Z normativi in standardi pa bo uveljavljena nacionalna in strogo namenska raba sredstev stanarin, najemnin in prispevkov etažnih lastnikov. 34. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo s postopnim prehodom na ekonomske stanarine do leta 1985 uveljavili ekonomske stanarine v višini 3,24% revalozirane vrednosti stanovanjskega slada in tako zagotovili materialno osnovo za samoupravna dogovarjanja in odločanja pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami vdružbeni lastnini. Zastavljene cilje bomo dosegli s povpovprečnim letnim dvigom stanarin za 10,3%. 35. člen Višino najemnin bomo uskladili s stanarino tako, da bo poprečna najemnina v vseh občinah mesta dosegla višino 48,55 din/m^. To bomo dosegli z dvigom najemnin za 317% (varianta s postopnim prehodom, bi bila za celo plansko obdobje letna rast 33,1 %). 36. člen Stanarina bo po letih rasla v % od vrednosti: leta 1981 2,19 %, leta 1982 2,42 %, leta 1983 2,67 %, leta 1984 2,95 % in leta 1985 3,21 %. Najemnino bomo dvignili že v letu 1981 na predvideno višino v skladu s predlogom odloka o določitvi najvišjih najemnin na območju Ijubljanskih občin (varianta: najemnina bo rasla v letu 1981 na 15,47 din/mJ, leta 1982 20,56 din/m2, leta 1983 27,40 din/m2, leta 1984 30,47 din/m2, leta 1985 48,55 din/m2). 37. člen S sredstvi vzdrževanja in upravljanja bodo gospodarili zbori stanovanjskih htš v skladu z normativi. Del sredstev vzdrževanja pa bomo združevali na nivoju samoupravne skupnosti občine za realizacijo skupnih programov v občini in za solidarno pokrivanje primanjkljaja sredstev v občini Ljubljana — Center. 38. člen 65 % sredstev amortizacije bomo združevali na nivoju mesta za realizacijo programov enostavne reprodukcije (35 %) in prenove (30 %) na osnovi enotnih planov v mestu. 35% amortizacije pa bomo združevali na nivoju samoupravne skupnosti občine za realizacijo lastnih programov. Amortizacijo poslovnih prostorov bomo združevali na nivoju mesta in jo namenjali za nakup poslovnih prostorov v novih soseskah, da bi zagotovili prostore deficitarnim storitvenim dejavipstim. Sredstva za modernizacijo poslovnih prostorov bomo združeva-II na nivoju samoupravne skupnosti občine za realizacijo programa posodabljanja zastarelih in slabo vzdrževanih poslovnih prostorov. 39. člen Sredstva etažnih lastnikov bomo zbirali v hiši in jih uporabljali za realizacijo programov zbora stanovalcev na osnovi sklenjenih pogodb. 40. člen Sredstva za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami po virih in dejavnostih za obdobje 1981 - 1985 - tabela št. 8 in poraba sredstev gospodarjenja s stanovanjskimi hišami po mestu porabe in dejavnostitv za obodbje 1981 - 1985 - tabela št. 9, sta razvidni v prilogi tega sporazuma. 41.člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo združevali 1 % dela dohodka za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu za zagotavljanje študijske in raziskovalne dejavnosti na stanovanjskem področju s ciljem večjega kontinuiranega vključevanja dosežkov znanosti na to področje. V tem planskem obdobju bomo realizirali ca 1 mio m2 stanovanjske površine v skupni vrednosti 10,50 mio din, od tega 677.400 m2 v vrednosti 6.663 mio din za gradnjo družbenih stanovanj. Po popisu Jeta 1971 je znašal nominalni stanovanjski primanjkljaj 13.098 stanovanj. Do konca leta 1980 je bil zmanjšan na ca 6.000 stanovanj. Zaradi močnih priselitvenih gibanj je potekala odprava stanovanjskega primanjkljaja relativno počasi. V Ijubljanskih občinah, največ v občini Center, je ca 1800 stanovanj neprimernih za bivanje. 54,4 % stanovanjskega skladaje v upravljanju SSS, od tega js 30,7 % v etažnem lastništvu. Stanovanjsko graditev v novem planskem obdobju planiramo na naslednjih kriterijih: V Ljubljani se bo število prebivalcev povečalo v obdobju 1981—86 za 31.600, število prebivalcev na stanovanje se bo zmanjšalo s 3,1 na 2,9, poprečna površina stanovanja se bo povečala s 59 na 65 m2. V tem času bomo odpravili 50 % primanjkljaja (3000 stanovanj) in rešili ca 1000 Stanovanj s prenovo oz. nadomestnimi stanovanji za prenovo (299). Tako bomo zgradili 15.710x stanovanj: na 1,20.000m2površine v vrednosti 14.284.217 tisoč din*x. 21 % ali 3300 stanovanj bo zgrajenih v okviru individualne gradnje. Tak delež opravičuje gibanje v vseh preteklih letih kot tudi povečanje odgovornosti delovnih Ijudi, kiso v višjih dohodkovnih kategorijah, za pridobitev lastnih stanovanj. x Število stanovanj oz. lastništvo in dinamika po občinah so razvidni iz tabele št. 3 samoupravnega sporazuma. xx Cena m2 je vzeta v vrednosti 14.115.— din kot poprečna prod. cena koncem I. 1979. V vseh izračunih za prihodnje plan. obdobje je uporabljena ta ocene kot stalna cena I. 1979, ki bo do priprave plan. aktov valorizirana z odgovarjajočim količnikom na stalno ceno 1980. leta. Od 12.410 stanovanj v družbeni gradnji predvidevamo 1.018 solidamostnih stanovanj in 5.150 etažno zasebnih stanovanj. Predvidena dinamika in struktura gfede na preteklo plansko obdobje sta prilagojeni dejanskim potrebam in materialnim možnostim. Predvideno število stanovanj bo možno zgraditi na lokacijah v posameznih občinah, ker je zanje že ali v teku dokumentacija urejena do te mere, da lahko omogoči zaključek gradnje v predvidenem roku. Prednost bomo dajali izgradnji dvo in trosobnih stanovanj na račun štiri in večsobnih ter enosobnih stanovanj (glej čl. 8 samoupravnega sporazuma). V novem planskem obdobju bomo morali poskušati zagotoviti normalno pot mladim družinam, ki bi s povečanjem števi/a družinskih članov prehajali iz dvo v večsobna stanovanja. Nujno bo potrebno voditi organizirano menjavo že zasedenih stanovanj in odkup rabljenih stanovanj ter zato že v letu 1981 organizirati ustrezno službo. Postavlja se vpraSanje ali ev. rie kaže 17 % štiri in večsobnih stanovanj še zmanjšati v korist dvo in trosobnih stanovanj. 3. Družbeni plan mesta Ljubljane 1976—1980 obravnava prenovo v smislu izboljšanja pogojev bivanja ter preprečevanje nadaljnjega propadanja dotrajnih stanovanjskih hiš. Resnejii pristop k prenovizasledimo po sprejetju samoupravnega sporazuma o razporejanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, rekonstmkcijo in prenovo stanovanj na območju Ijubljanskih občin v obdobju 1978 do 1982, sprejetem v letu 1978. Tako je prišlo do prenove le na 25 stanovanjskih objektih oz. 187X stanovanjih z 8.773 m2 površine v skupni vrednosti 70.875.000 din. Za potrebe prenove smo zagotovili 103 nadomestna stanovanja v skupni površini 6.098 m2 — v vrednosti 78.127.000 din, 25 mio dinarjev pa je bilo porabljenih za bazno prenovo. Od skupno predvidenih 278 mio din** za prenovo je bilo porabljeno 173.9 mio din, toje 62,5 % vseh zbranih sredstev. Vzroki za tako stanje so predvsem v neizdelanih programih in tudi v problemih, ki so nastajali zaradi počasnih odločitev med prebivalci hiš, predvidenih za prenovo, ter pravočasnega in zahtevnega detovanja dejavnikov na področju spomeniškega varstva. Vsi ti problemi so vplivali na izredno dolg rok odpredloga za prenovo do pričetka izvajanja del. x število prenovljenih in nadomestnih stanovanj po občinah: Bežigrad 42, Center 193, Moste-Polje 41,Ši5ka 5, Vič-Rudnik 9 xx 75,2 % iz BOO, 5,9% iz kreditov, 9,6 % \z izven proračunskih sredstev in 9,3% iz odpravljenih občinskih skladov. 77 in drugi problemi terjajo učinkoviteljši pristop k prenovi, ki naj bi bila realizirana v obsegu, kot je predvidena v samoupravnem sporazumu po posameznih občinah (čl. 12), vendar le na objektih, ki so v družbeni lasti ter hkrati v upravljanju SSS. Za prenovo je predviden 101 objektoz. 690 stanovanj ter 299 nadomestnih. Zato bo potrebno združiti 895 mio dinarjev * (gtej čl. 15 samoupravnega sporazuma). KljuČna naloga na področju prenove je sprejetje planov in programov njenega uresničevanja. Potrebno je posebej opozoriti, da se bodo sredstva za prenovo združevala v SSS Ljubljana, kjer se bo potrebno dogovoriti o odgovornem nosilcu oz. nosilcih izdelave plana prenove in spremljanje njegove realizacije. Prednost, ki jo bo imela občina Center na tem področju stanovanjskega gospodarstva, bo kompenzirana v drugih občinah s sredstvi za solidarnostna reševanja barakarskih naselij in odprave stanovanj VI. in VII. kategorije. 4. Na področju družbene pomoči so pomembne naslednje ugotovitue in predlogi: a) V obdobju 1975 — 1980 so bili izvedeni trije natečaji za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj v Ljubljani, po katerih je bilo dodefjeno 2.165 družbeno najemnih stanovanj, karje 2,2 % man/kotje bilo načrtovano. Četrti natečaj je v realizaciji. Skupna vrednost dodeljenih stanovanj znaša 1.048.634.000 din. Družinam in občanom z nižjimi dohodki je bilo dodeljeno 1.563 stanovanj, mladim družinam 381, upokojenim občanom, invalidom in drugim 412 stanovan/, udeležencem NOV 245 in posebnim socialnim problemom 14 stanovanj. V obdobju 1981 - 1985 načrtujemo, da bomo v Ljubljani za realizacijo načrtovanih dveh natečajev v letih 1982 in 1984 zgradili v okviru družbene pomoči 1700 najemnih stanovanj, od tega v okviru odprave stanovanj VI. VII. kategorije za 456 upravičencev in za odpravo barakarskih naselij za 226 upravičencev do družbene pomoči na podlagi ocene, da živi v takšnih neprimernih bivalnih pogojih 32 % oz. 38 % upravičencev družbene pomoči. Sredstva za realizacijo tega načrta bomo solidarnostno združevali na ravni samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Za 1.018 sčisto solidarnostnih stanovanj bomo združili 804.669.000 din - iz sredstev družbene pomoči 79J5 %, SPIZ 17,05 %, lastne udeležbe upravičencev 2,5 % ter anuitet posojil udeležencevN0V1fi%- x 58% sredstev OZD, 5% lastna udeležba, 25% iz amortizacije stanarin. 12% drugiviri (neporabljena sredstva iz preteklega obdobja). 47. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v primeru odstopanja od dogovorjenih obveznosti ravnali skladno z določili Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Urad. listSRSšt. 1/80). Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sporazumno sprejeli potrebne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev in zmogljivosti izvajalcev, potrebnih za izvedbo minimalnega progra-ma stanovanjske graditve, opredeljenega tudi v družbenem planu občine. Udeleženci sarnoupravnega sporazuma soglašamo, da je za morebitne spore med udeleženci, izvirajoče iz tega sporazuma pristojno sodišče združenega deta. 48. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo obveznosti in naloge, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, uveljavili v svojih srednjeročnih in letnih planih in drugih samoupravnih splošnih aktih. 49. člen Ta samoupravni sporazum velja, ko ga podpSe 2/3 vseh udeležencev, objavi pa se v Datum: VIII. DRUGE IN IZVEDBENE NALOGE Udeleženci: 42. čten Podpisniki samoupravnega sporazuma se obvezujemo, da bomo zagotovili vse potrebne ukrepe za izdelavo strokovnih in drugih planskih podlag za izdelavo plana stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1986-1990. 43. člen Udeleženci sporazuma bomo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, PTT, komunalne dejavnosti in drugih, zagotovili izgradnjo celovitih sosesk. * 44. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področjih graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali tudi potebe splošne Ijudske obrambe in družbene samozašLite. 45. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samo-upravno stanovanjsko skupnost za družbenega investitorja nalog in opravil pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi, ki lahko za strokovne posle v zvezi z investitorstvom pooblasti ustrezne organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti. 46. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo samo-upravno stanovanjsko skupnost za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno obveščanje udeležencev samoupravne-ga sporazuma. BELE2KE: TABRLA 2. PBFr.tJ-nNA TABELA. GRADITVE PO OBČINAH, LASTNlSTVU IN DINAMIKI 2A LJUBLJANO lonClNA La»tnlStVo 1981 - 198S 1981 1982 • 1983 1984 1985 - družbenaI\ AMIKA IOTUI MMII SRI U-ll V V.i\ H\A( IRAN IK dMAUi I V I l •! U > \ i; M > •, I \ III ,|,\\OV \\J, \ \1 > ' • I: -1 \;j | S1.\NOV \\ I /A OIJIHAV l> IIAHA h:\USI\lll \ \ JKLIJ IN Sl \NO\ »NJ VI. IN \ II .1» I ¦ .. •¦( IH | N< :|o\||i,\\ IK .-jl A\ \«i . , jl:.- ||-HANJK N AMh\SKLi-.A SIANOV ANJSkl'( .A V AHCKVA.M.I A IN l/UVAJANM. MIIDSILV /\ iol.fDAIINO-7 N A \JVOlr -M *\ < <\ i.NJ \L 7.,\ OllDOlUK 1)8: -DtCi ZA ULIII.IANA - MISTO lo.l.iiki v (.1)0 iiii , L«..o K.11eWijJ -tev.k) clo|riolKKJkas..w1slva 35% .i.nor- I., .1.,., . ,r,.,ls.v.. diu.,;. *J .sullil.tr. O/l) iu ll/jc.it. inli.-livii.i sii/ viri" jkMAI % DSSS 1/ fouda ii|>r.«vu . ,________________________________________________________________risl.iloh.________________________ S..||(."> - - :a,!.H(> DSJ1 nadurn.bjrjk.n-.s. 136 3').551 52.041 - 7. 7«-> - 5.2Or) IO-I.0H2 subvt-nc. stan.irin 425 1.218 - - - 1.2IR priMii.n.-im.sian.varč. 353 4.-1H0 - * - - ¦). H0 sDliiJ.iiii nlv.SRS -¦ 88.766 - - . 88.7d6 razlskoval.daj.ivnost_______' 3.184________-_______- __ _j__________-_______ -_______T_. 18J ___ solhfarn.suhovanja 216 135.427 - ' - ^,2't) ^H.flS^ 1.701 170.31» nadc>m.st.VI.,VU.k. 301 77.395 <)0.775 55.550 18.110 - - 211.800 naclom.stan.barak 125 36.484 43.001 - 6.721 - 4.800 96. W) 1982 ¦ubveiic.atanarin 553 1.553 - - - - i.'r,l pjemir.nam.st.var. 405 . 5.633 - - - 5.i;'>3 solid.na niv. SRS - 92.316 - - - V2.316 raziskovjl.dejavnost -_______3.307________^_ ____.__z___________T____________1.'__. __Z-____1/ "12___________ .Skupaj 352.135 118.77') 55.550 2'i. 120 28.1)59 6.503 611.016 20,8 solidnrn.st.inovanja 22» 139.1.17 - - 4.i?5 29.753 1.730 17"".. 01 j •'nadoin.sA.Yl.,VU.k. 308 7'».3U> '13.26» 57.072 ¦ 18.M5 - - 21H.1H7 1983 ruKlom.stan.barak. 131 37.483 l').120 - 6.105 -. 4.9.12 '*i<.610 suIjvpih: .stanarin v 719 1.931 - - - l.Ml [)rumir.ac>;u.st.vare. 467 7.169 - - - 7.1h'» solid.na lavoju SRS - 96.009 - - - - 9U.009 rarlakovai .dejavnost -______3.443_________-______Z______'-_____Z__________Z________I_________h:il\________ ŠVtupaJ •-..'"" 364.638 . 142.584 .57.072 ^9.915 2J.753 6.682 i,:\Q.M\ 21,4 «an»acxxxa *raa=aw»s« annssaaf« aaa aUMW9^Wf Pm*a^ t*aa »a »aa»* «• aao »«aa«a^Masw«--:--«««aM«s;B=»:jja«jariB« ai.»sa»» = = = w:=^us3s - X.*? sofiOflrn.stanovanja ,188 118.346 - - 3.722 25.107 1.489 llH.inl ' naiiorv' st.Vl ,Vll.k. /263' 67.634 79.327 48.514 15.852 - - 211.j37 natlom. rak. . 110 31.882 41.950 - 5.873 - 4.195 81.000 .984 subvrnc.su i, "' ^32 2.403 - .- - - - 2.1M premir.nam.i varč. 537 9.069 - - - - 9.06-J soUdfir.naniv.5RS - - 99.849 - - - - - 99.841 razignoval.dftjavnogt_______3.580 ____- ___________-______ - \_______-_________1. "S3J__ _ __ SkupaJ 332.763 121.277 48.544 25.447 25.307 5.684 55!y.O22 13,9 solidarn.stanovanja 15*» 2 r - 178.r>67 n.idom.stan.harak. . 93 26.936 35.112 - 4.961 ' r 3.545 70.8*1 98, sunveni .stan.irln 1213 2.991 ¦ - - - (¦ l.^l ~~ preinir .nam.stan.v. 617 11.162 . - - *• - 11. 4C2 solid.na niv. SRS - 103.844 - - - - . _ 103.8*4 raziskoval.dejavnost_____-_______3.723________-________-__________-_________^______-________3.723________^_ Skupaj a»l-a.]2Z ^ai^a ,. Ji*^.«« solidarnostua stanov. 1018 639.710 - - 20.118 n6;79» 8.017 804.o6'J 27,3 ." riadom.sl.Vl.VII.kto M'_10XX 36>.i'>0 428.794 262.399 85.6H3 - - 1.142.4« 38,8 iiAi \ytjt 1<)8J nadt)m-slan-bari>ll«» 5<)5 172.316 226.757 - 31.715 -i 22.677 .51.51') 15,4 »ulivcnr.sianarin 3842 10.126 - - - ¦ - -10.126 0,3 <0 pn.-nar.norn.st.var?. 2379 17.«13 - - -t 37.BJJ 1,3 .^olid.n.i niv^RS - 430.784 - - - ' * .130.784 16.3 razi-ikovBl.dfiavnost_______17.217__________-_________-_______ -__________-'______-_________17.237 0^6 Skupai 1.723.616 655.5f.l 262.39') 117.517 116.7'*« 10.72» 2.94fi.6)l 100 * deleŽ. 1 . 58,3* 22,3% 8,9* 4,7* 4,6«; 1,0* 100* x riiacsas. tLim3^9>>al »¦ aajafat«af»*al*a»ai^aia»a^ai*»ai»»«a>a»aii»aB«iafarai ¦»«¦•*¦¦*"¦-¦*» tiaai«as»a»ai»t«::»t«»*»»*B^»B»«r. :-K xii; Vfgtlia4>lt i>"l|iistuki Jrii/.lion»'ri« iloi)nvori» o pnstof*u>ni ix)|>r.ivl|.injii h.ir.ik.nasoll| |u si.nvv.mi VI. In Vll.kii) v LjulilJ.ini, srf.<;oi-i»in NOV XX/ajrio jo luili )ri(> slnnovnn| 21 >ipriivir«-nrt'dn c1rii?!H-no («>mio je tuilt 226 stanovanj 7.a uprnvir<.-n(ro do drnzl>ene jvimo^l 8 " ¦-/}-¦ ¦ . ¦'¦-,'-.•¦ • ¦/"¦•¦;¦¦ --*¦/; ; ¦..-¦ O;-' ;v;':-'&;-. v-, " "' ¦ ¦ .-¦-..-' ' ' ¦ - ¦ < '. ¦ ¦ ¦-•.-'. .-¦¦... ' •¦ I)S.u:tEHO fOMOC IH BPUCG POFHBO FO VIFIH FIIihNilfnMjA ""¦'.¦ ¦ . : . V OEBOBJU 1581-1983 V OBClHfiM LJUBLJhl«L > ...? " ¦ \.-" i? • '-. ICL T>>JHOl>r.H DEL Cl$TE5 14.264.il7 :. 1.1 teurCENH OmDITEV • V^ l.l.l SOl Il.«iPuO=THft fTMOVmi.m' , Zy>.?\0 - - Š3>.rii' :'O.ltS - - 144.841 Je4.čt9 .-•¦•". i.i.: nm^ohe;tna stm4. > oofnivo 6w«w*' 172.336 i33.9«-7 43.7ee r-a.o^s ?i.?4^ - - 21.t?? 453.^.13 •» I.J.3 MmD. STNIl. r« y5PFftV0 VltVII HC. *¦ Jot,.5>fl 34o.840 L.?. T54 T>4. ^^4 iZ.iZl Z€2.j^ - - l.:4J.4e8 -. - j- 1.1.4 MKKinESTHA STftNOv.i*» - ^7.340 l'.v. 40 ' :' l.l.T. WUC«i IifrUCEENO N«JEn»tM STMJiOVfiJ* - t.b&4.e77 ^ir.4i»4 2.ill.T71 4?t..':;? - 7ro.C80 41J.437 3.tc4.\,*j3 -¦''.¦ i f«J W«rKO ZftiEeM« LTAKOVAi4JM - 1.044.6d3 377.L43 2.4.12.Č-4« ].0-c'.%73 - 370.350 8^3.42» 4.724.*?9 **U*nJ bHJZtem W*»ntV 1.269.320 4.<3?4.936 1.240.783 «.t4M.«3» 1.76:.«01 321.768 1.U.-.033 1.471.971 11.^36.349 1.2 IHDIVl»um.Hft CAMOITCV -. 1.309.22« 410.«»8 1.719.300 93C.301 - 114.343 261.32* 3.027.668 2. PtENOV« ''¦¦ . ,-.¦"¦¦ 233.316 103.162 24.669 363.347 33.049 163.311 . - 76.733 o'S3.660 3. IiPUC* DftlCBEHR POnOC ' ' ... « -•¦ - • ;• .. .:~y "-'¦-¦ ¦'- ' 3.1 I-ELMO HflPOflEJCftHJE STAMmOIM 10.126 '- ' ; , - 10.12« - 16.126 t, j.2 PREDSPhNJE HftflEHSkECH STftM.VftRCcV. 37.633 ' ' - : - 27.633 - - - - 37.^i3 3.3 «,0L 1 i'f**OST V 5RS '80.7P4 '. - - . :; V - 460.764 - - - 460.784 3.4 MC1SK.0VAU«! MJBVNOST V ST«M.tOSI» 17.2J? • - ' ,- - '" - 17.237 - . . - - - 17.237 SKUPfU 3. 343.908 _/ -• ; i.- 343. *8« - 343.980 4.DI tlC A POMM. 4.1 «BWTftCIJE ST«t«Ov«HJ - 384.836 168.236 W?.0?2 372.631 - 210.836 103.346 1.242.103 4.2 »OmjlMiLMfl IZCRBDMJ« V STAM.SOSESKAH -" 1.002.930 - 1.8U2.9:O - ¦ - - 1.602.930 :tl#-aj4. - 2.167.786 It8.236 2.?rč.022 :72.č3l - 210.63'š 1M.346 3.{*4-i.0?5 »•'P«J PORftB« f|«2»3»4) 2.e?e.8»6 7.6?r.lO4 ».:-»:.t,68 1 l.«,L'*.ti'8 :.t"U".7š; *i-?.Z-i- 1.472.40? L947.7-.i4 Ii2.'-J3.3«2 " * VP. !:¦• irfnj f^EMOvi* •¦' •'¦'¦'¦ 347.20« 140.131 -:.'-l* b:0. *><(< -SJ.-o" 2Z4.^oO lO4.j--, i-l..)Oa 4 " . .. .iu*xj ^u:itt« khoc. i.72-..eio. 3_?.e;7 i.(,/.n i. ;r>. i«- i;r.r.4i 2b;..^^ scr.^iš 2.->4t.v:2 ; - Odplačila posojil delavcev OZD, sproščena sredstva iz vezave > . »• .Sredstva delavcev prizasebnih delodajalcih, ._sr^dstva JLA , sredsjva SPIZ ,neporabljena sredstva^konec 1.1980, . rvinlačila posojil pobcanov (razen odplačil pod op.3.) i \nri a 8 _______________ ^ / ZA SSS HESTO LJUBLJAHA L>B.JAV*iO±T) "^^. ------------------------------ _,.-... -2........ ...._„.. ,J . _...... I...... Lre«'-— .___128.692-.7Ab.___[ .27.76_j_____93~254.~9l4 __o,7^ i ...35.4377^26 - 4JL.3S?________ I____._ f .... . ." ...«.....-I66.837.787.._.;.31a6oj.. 131.399.961._o,9o. ___35>37.826___>1,3» .. . ^ .. . . _' AHC»r,zAC,jA 96---------19L.2Uj?*263___L_32j}6_j____lfil.3cA*W.___L,qo_5-. 35*W^826 _- m%3^ _ 9* 21o.717.2M* j 3o,37 jj____17^.279^18 iltoo 1 ._ 35_.*37.826_;J»l^j^___________ ' .. ... j_____ -11-------223-31o^7—'..2S^-Ji___lfia^7?.^?l l..oo..L. 35.t»37>826.._I_i»l,34_______-" —- -i."-. ---------- ___L3*"*7 ..926,200.081__^OuoS.iL^^.Jlo.^l^ _ 2 I77.l89.i3,? ^ljt _ _ _ ._«'_____219.56*1.51^____»J7'>'*'l j l46.356~.4e3' i,lo*~Y~ lol"989>36""*^"Y2t82j; 62~.3i8.676" ~ ¦ 1,00 v*aa&u*A*j* l—22_____239:32o.3H7 ' ^5.»2 j I63T789.083 1,12 « 11.32«*:588____13,228 6~U.2o6.676 I 0.9? f-^l-------?R3.1??^^fi-----L_J»L^7o_4------20^.258^313___1^27..! . . 12.965.065 ..... 15,li____ 6%899.l62 . " o,97 —•*_____352.626.68^ . 50.81 i .. 269.oU9.213_l15'* I6.ol6.7o5 lS.7o 67.560.966 0,96 __8s:_____*»31.328.9-2___l 5j»,57 J" _3J»2.979T?17 1.82" ' ~19.'2U.7V2 22,47^---------69.10^.573"" : o 95 -----------... f*«"«'., U526^263^ls----i fa9,^ j 'iazCtiž^.??^^^^ .7p^o,536_...l,6^7ll____329*.29o*.o53-_^. * % I *f .27.153.45o , 5.8B ____16.454.770 ..o,12 4.210,871 4,92 6.487.8o9 : o.lo 'ohhcjoasa*. ! " .. 3o.9l6.693 __u_ 5,67. . 19.951.896 _o,14 . 4.21o.871 4,9^ 6.753.926 o,lo oe/*^o»rr J—'*_____.35.616.422 j 5.87 J . 24.349.982 _ 0,15 4.21o.871 4,93 7.o55.569 o.lo .-..«*.. 4o.797.238 ..!_..5,3?. ). 29.241.954_ 0,17 4.2lo.871 4,9? 7.344.413 o.lo **. ... 46.51o.oq8 _.: ..5.8? \____34.666.133 otl8 .. . 4.21o.871 4,32 _ 7.633.oo4 ^o.lo ------- -----15**^ .~a8P*993.8il_,i.^«8? __124,664.735 __ 21.o54.355 _ 4,92 35.274.721 j. »' - .55.717.818 _ 12,o2 4 36.262.423 _ o,27 "" 2.769.4o8 = "3,23 ""'16.685.987™ '" o,27 ! - ^......57.835.646 . r lo,98 ;. .38.286.552 . o,26 2.698.851 3.15^ 16.850.243" 0,26 umvuuve j—1»- - 6o.3*5.6l9_r_^^-l____4o,786.8lo_^25_____^-663,571 '.i l^.lil"" ;i6.895.238 "o,25 h"-------fJ.A78.7o2. .-—9.oo.+.._ 42.688.231—o,24 ____2.593.ol2. _ 3,oJ 17.197.459 0.2* |_lf--------64.396,152 i 8^15 T___4_4.532.o27. ..e,24_ ...... 2.522.454 2,95 ' ' 17.3*1-671 "" o 2Z -------------------L^5^___J*o.773-?57_i_!i76T. 2o2.556.o45 „ 2k? 296 ~ , ^ž--------Ji ' '.------ * •-^_^L________%o8l.o99.658^r~-1-^r'2:2o3.364.356 ""----------kMUŠfc---*^-------&%V%1~~'\-' ' ^-T^Lif7?«.. 1 6l6Til9.93i~7____J__ J*O_.672.871~"""~ 1" g":«^^«?^-----~1--------sV^lllk" ...... —IL.1------32»232,445_. ^..6,95 "" ~ - - - - • -¦ - _¦-- .....-— Ktri. /a *^ __j^—-------31-367*850----------6.,o7- 1 ____31.947 8«k> 17 ^^ - "•*- »-- !»i!i"«3 ¦ ¦ \ž • -—27.381.572--.».97: TADELA 9 • PORABA SREDSTKV GOSPODARJENJA S STAN. HiŠAMI PO MESTU PORABE IN DEJAVNOSTI ZA PLANSKO OnDOBJE 1981 - 1985 Foraba Poraba po nlvojth 7hnr clannvalrpv Sam. st. Satn. St. I*J»v"osti_______________Zbor stanovalcev skupnosl občine skupnost mesta SkuPaJ Knost. reprodukctja 262.398.833 28,31 439.581.963 47,42 701.986.796 73,73 ^6™"* . 224.913.285 24,27 224.913.285 2-1,27 Skupai -amortizaciia_________________ 262.398.833 28,31 664.501.248 71.69 926.900.081 100 Večja popravila 790.966.617 790.966.617 3.216 10U rivilna zaščita 53.50^.730 29,56 53.509.730 2'>,56 7-aklomšče 52.631.287 29,08 • . 52.631.287 29,08 /.-ivnrnvanje 65.601..186 36,25 65.601.386 .l«,-, S.roškiSDK 9.251.408 5,11 9.251.408 5,11 Sknpaj - funk.stroški____________________________180.993.811 100__________________________180.993.811 100 Strnkovna opravila 335.189.565 78,19 235.189.565 7H V) Uelctiatski sistem 65.584.372 21,81 65.584.372 21 89 l'|.rnvl|mi|'- sktipnj________300.773.9,17 100____________________________________________300.773.937 1()() Mot»t'rniy.arija posl.p. _______________________146.168.613 100________________________ 146.lbH.ftl3 li>0 SKUI'A.1: 1,574.158.674 51,09 842.439.736 27,31 664.riOl.248 21,57 3,08l.OV9.<>5« 100 ORRA7I O7ITF\/ odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani in UDnMLLv^l I C- V drugih doslej sprejetih dokumentih. Tako bomo postavljajoč vprvi ~n-n.., .-„. ... r,r,^ ..-.^..» ri-r.nAP«. plan pravice in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov, vkliučenih v "* °C« TJSS A«tNmZ°ITa SKSfrSf delegatski sistem in odnos, reševali vprašanje stanovanjske graditve ¦ RAZVOJA P0 PODROČJIH STANOVANJSKEGA GOSPODAR- kof ypomembnega dela družbene rep?odukcije in v skladu ssvojimi * ., , ,. ., j ^. •*.•#«.*•__., možnostmi prispevali sredstva za pridobitev svojega lastnega 1 Na področju stanovanjskega gospodarstva je bila ^orienav . L Združevali sredstva v OZD in SIS za reševanje :.. tetočem P'^skem obdobju vrsta organ.zacnsko-vsebmsk.h odgovorno skrbeli za ukrepov za bol,šeuvel,aVlan,e družbenoekonomsk.h samouprajmh ^ Lstanovanjskega fonda in okolja, vkaterem živimo. ¦•:-; Zpn^.obVnabinrneLdetuJefsLUu^e-^ 2^^^= ^ta™tfflZo L% upombmkov m zborom jzvajacev. Kl,ub bol,e ^avl^em prioriteto uživale tiste Ijubljanske občine, kjerso samoupravm orgamziranosti delovanja SSS občin m mesta „»,/-_;„.•*„/;*„,*/ Ljubljane je še vedno prešibka družbenoekonomska povezanost z problemi na/boij Zgoči. bazo. Delegacije vse premalo preverjajo stališča v svojem x yn /, 5^5 gt 35/79 delegatskem okolju, ki je le redko deležno tudi povratnih Xx Ur. I. SRS št. 1/80 Informacij o delovanju in realizaciji sklepov SSS. Zato se s samoupra vnim sporazumom obvezujemo, da bomo na 2 Qb tocu /etg 1980 bo znaša/ stanovanjski sklad Ijubljanskih področju samoupravne organiziranosti mnogo bolje orgamzirano Qbčjn 103809 stanovanjr ob katerih smo cca 70 % zgradili po delovali na informiranju in usposabljanju delegatov m delegacij ter -n- njihovem odločanju kot tudi učinkovitejšem delovanju obeh v tekočem p/anskem obdob/u bomo zgmdili 14.680 stanovanj, zborov - uporabnikov in izvajalcev. ' t kar pomeni od 15.000 planiranih 98 % realizacijo. Izjemno dober .'.''. ¦¦¦'.- dosežek moti le podatek, da je individualna gradnja presežena za I. UVOD -.- -,. . v ,; - : - , ., ^ - .. 169% (1382 stanovanj več kot predvidenih 2000), družbena pa ¦ .'.*¦¦ ¦ ii ¦'¦¦'* ' ' " zaostajajo za 13% (3800 stanovanj). Kljub temu bo razmerjemed Na območju občln in mesta Ljubljane srfio družbene funkcije družbeno in individualno gradnjo 46,1 % : 53,9 %, kar pomeni ca stanovanjskega gospodarstva že doslej, še bolj pa predvidevamo v 10% zmanjšanja stanovanj v lasti občanov v primerjavi z letom bodoče, reševali v skladu z mislijo tov. Kardelja, da je ,,ustrezno 1971. . '/, . rešeno stanovanjsko vprašanje pomemben pogoj za počutje delovnega človeka, za njegovo delovno storilnost in socialno b) V obdobju 1976— 1980 je bilo V Ljubljani z izgradnjo varnost ter za njegov donos do okolja, v katerem živi in ustvarja". nadomestnih stanovanj razreieno stanovanjsko vprašanje 226 Zato tudi osnutek samoupravnega sporazuma o temetjih plana družin, kisoživele vstanovanjih VI. in VII. kategorije. stanovanjskega gospodarstva Ljubljane za obdobje 1981 - 1985 Danes obstaja v Ljubljaniše 2.525 takih stanovanj. gradimo na stališčih, sklepih in priporočilih Skupščine SR Z zavzeto družbeno akcijo bomo v obdobju 1981 — 1985 Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih zgradili 1420 nadomestnih stanovanj za odpravo takinih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SRSX, na Zakonu 0 neprimernih bivalnih prostorov, od tega 456 stanovanj v okviru sistemu družbenega planiranja in družbenem planuxx, Akcijskem družbene pomoči. S tem bomo vceloti odpravili ta prbblem v vseh programu za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih Ijubljanskih občinah, razen vobčini Ljubljana Center inšiška,kjer > ,;¦¦¦-. ¦¦- ¦¦" • ¦ .;: i- ¦ •• ¦¦ . r.\ ¦ i ga bomo omejili na polovico. Potrebna sredstva v višini 1.142.467.000 din bomo oblikovali v naslednjem razmerju: 32 % iz sredstev solidarnosti iz dohodka, 23 % iz 35 % amortizacije stanovanjskega fonda, ki se bo združevala pri SSS Lj., 37„5 % sredstva OZD in DSSS iz čistega dohodka ter 7,5 % lastna udeležba stanovalcev. c) V obdobju 1976 — 1980 je bilo v Ljubljani razrešeno stanovanjsko vprašanje 514 družin, ki so živele v barakah. Položaj se je znatno izboljšal v občinah Ljubljana Bežigrad in Moste Polje, manj je bilo storjeno v občinah Šiška in Vič-Rudnik. Po zadnji oceni je v Ljubljani ca 286 barak, v katerih živi 843 gospodinjstev oz. skupno 2.530prebivalcev. Ta problem je prisoten v vseh Ijubljanskih občinah, razen v občini Center, najtežji pa je v občini Bežigrad. V občini Šiška se že gradi 120, v občini Vič—Rudnik pa 43 stanovanj za odpravo barak, katera bodo vseljiva vletu 1981. V srednjeročnem obdobju 1981 — /955 bomo odpravili v Ljubljani barakanka naselja v vseh občinah, razen v občini Bežigrad, kjer jih bomo omejili na polovico. V ta namen bomo zgradili 595 nadomestnih stanovanj, od tega 226 v okviru družbene pomoči. Potrebna sredstva v višini 453.515.000 din bomo združevalipri SSS Ljubljana, in sicer iz: sredstev solidarnosti iz dohodka 38 %, sredstev OZD in DSSS iz čistega dohodka 50 %, lastne udeležbe stanovalcev v barakah 7 % in drugih virov %. Poprečna načrtovana kvadratura teh stanovanj je 56 m2, karje za ca 10 % več kot vobdobju 1976 - 1980. Pri velikosti stanovanj je upoštevana ocena finančne možnostipotencialnih pričakovalcev takšnlh stanovanj. d) V obdobju 1976 - 1980 je bilo v Ljubljani dodeljeno 311 premij v skupni višini 3,5 milijona din. Pri tem je bilo 57 % premij dodeljenih varčevalcem za nakup etažnih stanovanj in 43% za gradnjo zasebnih stahovanjskih hiš. V obdob/u 1981 - 1985 bo v Ljubljani na podlagi ocene Ljubljanske banke - Stanovanjsko-komunalne banke dodeljenih 2.379 premij v skupni višini 15,9 milijona din. V ta namen bomo združevalisredstva solidarnosti iz dohodka. e) V obdobju 1976 - 1980 je prejemalo subvencije na stanarine 578 upravičencev v skupnem znesku ca 1,4 milijone din. Ocenjujemo, da bo spričo prehoda na ekonomske stanarine v obdobju 1981 — 1985 potreba po subvencioniranju bistveno narasla. V ta namen bomo združevali sredstva iz dohodka v višini 10,1 milijona din. f) V obdobju 1976 — 1980 smo na ravni republike združevali sredstva za graditev kadrovskih stanovanj na manj razvitih in obmejnih območjih in za graditev študentskih in dijaških domov. V obdobju 1981 — 1985 bomo za potrebe solidarnosti na ravni SR Slovenije poleg že omenjenih zadev reševali tudi vprašanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij. V te namene bomo v obdobju 1981 - 1985 v okviru SSS zdmževali sredstva iz dohodka v skupni višini 480.784 tisoč din, t j. 0,32 % iz bruto osebnega dohodka. 5. Za pretečeno plansko obdobje je bilo značilno, da je gospodarjenje s stanovanji v družbenem upravljanju doživelo v organizadjskem smislu bistvene spremembe. Z razvojem hišne samouprave in s spremembo zakonodaje, kije ta gibanja spremljala, so namesto dotedanjih stanovanjskih podjetij stanovalci postali tisti, ki so prevzeli celotno odgovornost za razvoj in delo te veje stanovanjskega gospodarstva mesta. Če je bil na področju upravljanja storjen velik korak naprej, pa je značilno za gospodarjenje samo, da se je materialna baza stalno sJabšala. Kljub porastu stanarin za 140 % v pretečenem obdobju 1976 — 1980 dohodki niso rasli vzporedno z rastjo cen stanovanjske graditve in obrtnih storitev, kjer je bila dinamika bistveno hitrejša. Še veliko slabša pa so razmerja na področju najemnin, ki so v tem času padle celo za 2JB %. Razmerja so med posameznimi samoupravnimi skupnostmi sicer različna kot tudi pogoji gospodarjenja, ki so v mnogočem odvisni od kvalitetne in starostne strukture stanovanj, zato so se tudi problemi zaostrovali najbolj tam, kjer so ti pogoji najslabši. V pretečenem planskem obdobju izkazujemo izrazit primanj-kljaj na amortizaciji, ki smo jo dosegli le 33 % od minimalno predpisane, pri vzdrževanju pa so rezultati v primerjavi z normativi doseženi z 91 %, phspevkietažnih lastnikov pa z 76 % ob oceni, da bo v letu 1980 realizacija programov dosežena 100 %. V naslednjem planskem obdobju bomo uveljavili določila samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine z istočasno uveljavitvijo načel vzajemnega združevanja sredstev amortizacije in vzdrževanja v občinah in med občinami, s čimer želimo zagotoviti enake pogoje vsem stanovalcem družbenih stanovanj v Ljubljani. Cilj bomo dosegli s poprečnim letnim zvišanjem stanarine za 10,3 % ob stalnih cenah stanovanjske graditve. Etažni lastniki bodo v skladu z normativi prispevali ustrezen delež k vzdrževanju in upravljanju hiše, odnosipa se bodo regulirali na osnovi pogodbe, sklenjene s hišnim svetom. Na področju najemnin bomo v skladu s sprejetim odlokom o najvišjih najemninah najemnine dvignili od 11,62 din/m2 na 48,55 din/m2 v poprečju, kar nam bo zagotovilo potrebna sredstva za amortizacijo, obnovo ter vzdrževanje obstoječih poslovnih prostorov. S predvidenimi rešitvami bo zagotovljena osnovna materialna baza ~za uspešno gospodarjenje in upravljanje v hišah družbene lastnine za naslednje plansko obdob/e. 6. Združevanje sredstev in financiranje stanovanjskega gospo-darstva V srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 /e bilo (oz. bo do konca I. 1980) za graditev, prenovo, družbeno pomoč in druge namene x na območju občin Ljubljane zagotovljenih skupaj 16.356 mio din. 49 % vseh sredstev so prispevale delovne organizacije s 6 %-nim obveznim stanovanjskim prispevkom in 1,2 %-nim (v povprečju) izločanjem čistega dohodka po zaključnem računu v sklad skupne porabe za namene stanovanjske izgradnje. Druga sredstva OZD, toje odplačila posojil delavcev, sproščena sredstva iz vezave pri banki, udeležba delavcev pri nakupu stanovanja ter amortizacija od družbenih stanovanj, so znašala 8 % vseh stanovanjskih sredstev. 36 % sredstev so zagotovili občani z namenskim in drugim varčevanjem preko banke in z odplačili kreditov, dobljenih iz bivših občinskih stanovanjskih skladov in iz namensko združenih sredstev, ostalih 7% pa so zagotovili SPIZ, JLA s sredstvi za nakup stanovanj za svoje potrebe in delavci pri zasebnih delodajalcih. V začetku tega planskega obdobja je bilo neporabljenih 606 mio din, ki se bodo do konca I. 1980 skoraj podvojila, saj bodo znašala po oceni LB — Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana ca 1.100 mio din. Vzroki so zlasti v kasnitvi pri pridobivanju in opremljanju zemljišč, ki jlh pogojujejo nepravočasni pričetki priprav urbanistične in druge dokumentacije, nedorečen sistem financiranja, zamudno in zapleteno pridobivanje soglasij in gradbenih dovoljenj itd. x za sofinanciranje izgradnje dijaških in študentskih domov, za adaptacije stanovanj ter za komunalno izgradnjo v stanovanjskih soseskah Združevanje sredstev je potekalo dovolj ugodno 1n ni bilo zaviralen faktor pri izvajanju planskih nalog stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1976 - 1980. V srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 bo za planirani obseg graditve, prenove in družbene pomoči ter druge namene po cenah koncem leta 1979 potrebnih 18.534 mio din, od tega za stanovanjsko graditev 77 %, za prenovo (brez nadomestnih stanovanj) 3,5 %, za drugo družbeno pomoč (poleg solidarnostnih in nadomestnih stanovanj) 3 % ter za drugo porabo* 16J5 %. Za reševan/e stanovanjskih vprašanj delavcev izven Ijubljanskih občin, kiso zaposleni v Ljubljani, bo potrebna še ca 1.853 mio din, skupaj torej 20.387 mio din, t j. za cca 24 % več, kot vpreteklem srednjeročnem obdobju. x Adaptacije stanovanj v višini 8,7 % od vrednosti novozgrajenih stanovanj (ocena po dosedanjih anketah LB — SKB) ter sredstva za komunalno izgradnjo v stanovanjskih soseskah. Glede na vsebinsko povezanost stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter glede na nedoročen sistem financiranja še nadalje predvidevamo izločanje dela stanovanjskih sredstev OZD za komunalno izgradnjo (preračunano na bruto OD 1,2%). Ta sredstva, ki so namenjena pripravi in urejanju zemljišč za novogradnje, se bodo morala prelh/ati v tiste občine, kjer se največ gradi. Dopolnilnih bančnih sredstev za kreditiranje komunalne graditve pa ta sporazum ne vključuje. Predpostavke oblikovanja sredstev so sledeče: 1. Lastna ~ udeležba občanov, v skladu z ekonomskinji možnostmi občanov, in sicer 5 — 20%, v povprečju 12J5 % vrednosti stanovanja pri pridobitvi družbenega stanovanja, 25 % pri nakupu etažnega stanovanja, 30 % pri individualni gradnji, lastna udeležba pri prenovi, pri pridobitvi solidarnostnega stanovanja in pri adaptacijah. Skupaj bo lastna udeležba občanov znašala 3.016 mio din, oz. 16,3 % vseh stanovanjskih sredstev in se bo oblikovala pretežno iz privarčevanih sredstev občanov pri banki. 2. Sredstva iz dohodka OZD v skupni višini 2.070 mio din oz. 1,38 % bruto OD. Ta sredstva se bodo združevala v Ljubljani, del pa na nivoju SRS. 3. Del čistega dohodka OZD v skupni višini 7.695 mio din, od tega predvidevamo 1.502 mio din za vzajemnost. S tem bomo zagotovili reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev tudi v OZD, ki same tega ne bodo zmogle. Ta sredstva bomo zbrali z obveznim izločanjem v višini 1 % od bruto OD ter jih združevali v Ljubljani. Mesto združevanja, roke vplačil in drugo bo potrebno določiti tekom javne razprave in bo opredeljeno vpredlogu samoupravnega sporazuma. Z ostalimi sredstvi iz čistega dohodka v višini 6.193 mio din, kar pomeni 63 % vseh izločenih sredstev OZD za stanovanjsko sfero, bodo razpolagale OZD in jih uporabljale v skladu s svojimi potrebami. Skupaj bodo OZD izločile iz dohodka in čistega dohodka za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev iz Ijubljanskih občin 9.765 mio din (oz. preračunano na bruto OD 6,5%), za svoje delavce izven Ijubljanskih občin pa še za 0,7 % BOD. To pomeni skupno približno enako obremenjenost OZD kot v tekočem srednjeročnem obdobju. 4. Ostali viri financiranja stanovanjskega gospodarstva bodo: — druga sredstva OZD, ki vključujejo tudi anuitete posojil danih de/avcem (1.843 mio dinj — sredstva delavcevpri zasebnih deiodajalcih (161 mio din) — sredstva SPIZ za nakup stanovanj za upokojence (137 mio din) — del amortizacije iz stanarin (478 mio din) — neporabljena sredstva tekočega srednjeročnega obdobja (1.100 miodin) — sredstva za nakup 500 stanovanj JLA v občini Ljubljana Bežigrad (459 mio din) 5. Razlika med zgornjimi sredstvi (tč. 1, 2, 3. in 4.) ter potrebnimi sredstvi skupaj, ki znaša 1.472 mio din, to je 8 % vseh stanovanjskih sredstev, pa naj bi financirale banke z dodatnimi sredstvi OZD-om. Skupaj bomo v obdobju 1981 — 1985 za predvideni program izgradnje stanovanj v višini 14.284 mio din porabili 5,4 % družbenega proizvoda skupaj z ostalo porabo stanovanjskih sredstev paJ,2%. III. ZAKLJUČEK Samoupravni sporazum, o katerem se bomo odločali, je v mnogih določilih prepodroben in presega sicer potrebni obseg. Določila v njem so natančno opredeljene tako glede načel in politike ravnanja kot tudi glede fizičnih in materialnih količin. Določeni členi so razdelani v tabelah, ki so sestavni del sporazuma. Tak pristop je nujen, ker smo zaradi izredno tesnih rokov združili delo na samoupravnem sporazumu, upoštevajoč hkrati tri planske faze (analiza dosedanjega razvoja, analiza razvojnih možnosti in elementi za pripravo samoupravnega sporazuma). Pri tem niso mogli aktivno sodelovati vsi nosilci planiranja. S takim pristopom pa bomo imeli vsi delegati in nosilci planov v TOZD, KS in DPS na razpo/ago obsežnejši vpogled v vse možne odločitve ter v procesu usklajevanja samoupravnih sporazumov med vsemi nosilci planira-nja razčistiti in dodelati vsa odprta vprašanja, dileme ter predlagati tudi možne rešitve. Posebno mesto dajemo področjem, ki jih občine Ljubljane združeno oz. solidarnostno rešujejo, zato so tudi v sporazumu obsežno obdelane. Graditev pa je v neposredni domeni delavcev in so njihove odločitve o njej v veliki meri stvar njihovih OZD in DSSS. BELE2KE: