Katolišk cerkven list. Tečaj XI. V Ljubljani 25. listopada 1858. |Asi 24. Nro. 2178. ANTON1US ALOTSIUS WOLF Miseratione divina et apostolicae sedis gratia Kpis-copus Labacensis, Princeps. Imperialiuui atistria-corum Ordinutn Leopoldi Magnae Crucis Kcjues, Ferreae Coronae 1. classis Kques, Francisci-.Jo-sephi Coinmendator et sac. caes. reg. apost. Ma-jestatis Consiliarius intimus acittalis etc. Dilectis \obis in Christo, venerabili Capitulo tum ecclesiae catliedralis Labacensis, tlim eeclesiae collegiatae \eostadiensis, nec iioii M. R. D. I)e-caiiis, Parochis, Vicariis, Capelianis localibus, Provisoribus, Curatis et Beneficiatis toticjue Clero Nostrae Dioeceseos Salutem et paternam Xostram benedictioiiein. ( um onus ministerii episcopalis maximi sit momenti. Nos autem viribus jam pene frač t is nun tantum optime per-spicientes. occupationum molem in Dioecesi adeo auipla uni soli vix esse supportabilcm, sed etiam pro pastorali \ostra solicitudine praecavere volentes, ne quid culpa Nostra re-gimini Dioecesis Labacensis desit, simulque desiderantes. ut omni cx parte adimpleantur omnia. quae pertineut ad oflfici-uui. dignitatem, ordinem et jurisdictiouem Nos t ram episeo-palein. ideo in administratione Episcopatus Labacensis. queni JSanctissimus Dominiis Noster Leo l*apa XII. die 12. .lulii 1824 Nostrae imbecillitati siiperiuiposuerat, Vicarium ido-neum advocare decreviinus. qui pa rte m sollicitudinis Nostrae in se assumendo, pondus. quo ultra vires preiiiiiiiur, alleviet. Hinc aciem Nostrae mentis in Admodum Hevcrendum Do-ininum Antonium Koss 1'raeposituin Capituli eeclesiae ca-thedralis Labacensis dircximus, Eumquc et lidelitatc. probi-tate. prudentia. scientia et experientia. aliisque quibus polici virtutibus plene confisi Nostrum iu Spiritualibus Vicarium generalem et Officialem ad beneplacitum Nostrum in dieto Nostro Episcopatu Labacensi feciim,«, constituimus et depu-taviinus. dantes et concedentes Eidem potestatem et man-(iatum speciale: Ecclesias et Altaria aedificata et acdifican-da. et divino cultui deputata beiicdicendi, eaque polluta ( iioii tamen eonsecrata) reconciliandi; a casibus quibuscuu-que Nobis reseivatis absolveudi, et aliis Confessariis, ut ab iisdem absolvere possiut, fucultateiii delegandi; litteras commendatitias et testimoniales concedciidi. dimissorias ad quoscumque Ordines danili et super interstitiis dispetisaudi, Nobis tamen impeditis vel a Dioecesi absentibus; Causas iiiatrimoniales ad norinani Instructionis pro Judiciis ecclesi-asticis Imperii austriaci novissime praeseriptae traetandi. re-signationes beneficiorum recipiendi, ad curata vacantia con-carsum iudicendi, ad beneficia praesentatos instituendi, pro-visores tempore vacationis aut subsidiarios reetoribus paro- chiarum impeditis et infirmis dandi; gravamina et causas coutra decanos. paroehos. aliosijue aniiiiarum curatorcs et presbvteros productas cognoscendi et dccidendi, in trans-g res s o res ordiiiaiionum terrae principis. aut sacroruni Ca-nonum et Xostrarom coiistitutioiium etiam usque ad priva-tioiiem beneficii aiiimadvertendi: Edicta Nostra cxeqiicudi. Ecclesias, loca pia ac Monasteria Monialium t praevio tamen scitu Nostro) visitandi; confessarios tum saeculares tum re-gulares (nun autem monialium j examinaiidi et ad tempus approbandi et facultatem eis concessam ex causa revocandi; voluntateiii puellarum babitum religionis suscipcre. sive pro-fiteri volentium, duinmodo hac in re servanda praevic ser-vata fucrint (Nobis impeditis et absentibus) e.vplorandi, eas-que habitu sacro indueudi; Licentias pro ingressu in clau-surarn Monialium pro rebus tantum necessariis. officialibus. artificibus et Colonis concedendi; Sacram suppel ledi leni aliaijue iiidumenta cccloiastica . in quibus tamen saera unetio nun adhibetur (quantum ad Nos speetat) beiicdicendi, eaiu-<|ue facultatem etiam aliis subdclcgandi ac cetera eiercendi, »juac ad olficium Vicariatus generalis de jure et coiisuetu-dine noscuntur pertinere. Vol umu j autem et mandamus ijuibuscuiujuc, ad ijuos speetat. ut praefatum per Nos deputatum in Spiritualibus Vicarium et Officialem Nostrum generalem recognoscant. re-cipiant et admittant, ac Eidem in liis, quae ad Nos, et ju-risdictionem Nostram ordinariam, qualitcrcunque spectaut vel spectarc poterunt, pareant. assistant atque, ut par est. obediant. rt autem regimen Nostrum. Nostraeque dispositiones Deo placeant. ac omnia ad cjusdcm majorem gloriam ani-marumque salutem. ac eeclesiae utilitatcm i'leriquc Nostrae Dioeceseos decorem fiant. omiies et singulos in Domino re-quirimus ac hortamur. ut suis ad Dcum precibus his No-stris conatibus atque desideriis obsccundare pro viribus ad-laboreut. Ex Residcntia Nostra episcopali Labaci die II. Novembri* 1858. Antoniu* Alovsius Kpiscopue. Šota in fiont. Z združeno močjo!!! Ta pomenljiva prislovica našiga ljubljenima deželnima očeta in cesarja velja povsod. kjer jc treba kaj dobriga. koristnima in veliciga storiti, in (oliko bolj. ako sluzi v občinski prid. kaj pa je imenitnišiga in koristnišiga, kaj bolje tekne občinstvu, kot izreja in omika mladine za ude cerkve in deržave? Od tod ne izhaja le sreča in nesreča posameznih ljudi, ampak tudi blagor in gorje cclih deržin, blagor in gorje vsiga prihodnjiga človeštva, kdo more (o tajiti? — Prašajino zgodovino, iu nam bo z ravno toliko veselimi kot žalostnimi zgledi to resnico spričala. Clo naša lastna skušnja nam jo poterdi. S čim so bili Spartanci tako zderžni v svojim življenji in tako pogumni v vojski? Ali ue h pametno, primerjeno izrejo svoje mladine? Zakaj pa najdeno dan današnji ecle narode še vse srove iu divje? Od-g jitve (izreje) nimajo. Ali nismo vidili clo pred svojimi »črni marsikteriga blaziga človeka odrasti — v srečo in ponos dostikrat revne deržine, in v blagor celi deželi? Ako pa v njegovo življenje bistrejši pogledamo, najdemo, de je njegova izrcja naj več v to pripomogla. Nasproti pa nam spričujejo sodnijske preiskave in spisave po ječah in druzih kaznovavnicah z brezštevilnimi zgledi, koliko jih je v občinsko nesrečo hudodeluikov bilo le zato. ker jim je v mladosti prave izreje manjkalo. — Odgojitev ali izreja je torej, kakor Rimani pravi, človeku ravno tako potrebna, kakor vsakdanja jed in pijača. Koga pa veže dolžnost, de naj tolikanj potrebno izrejo mladosti daje? Božja modrost in previdnost je to preimenituo opravilo, izrejo mladosti, staršem izročila, cerkev in deržava pa ste zraven roditclov šole v to odmenile. Cerkev in deržava imate do tega pravico, ker ima od roditclov izrejena Božja stvai ud cerkve iu derzave bili. Domača hiša je torej posebno od nalore in od Boga v izrejo odmenjeno svetiše;pa tudi šole — desiravno bolj v poduk odločene — so bile, so in ostanejo tudi naprave za odgojitev (izrejo), kar velja še zlasti od šol na kmetih. To ste cerkev iu deržava vsak čas terdile. Obadva. dom iu šola. si morata tedaj za pravo izrejo mladine vse prizadevati; ker domu iu šoli je od tega Bogu. cerkvi in deržavi odgovor dajati. Ali se smeta pri tolikanj imenitni reči, ki združeue moči potrebuje, dom iu sola eno druzimu odtegniti, ali si clo zoperno nasprotovali? Ali more eno, ako se za drugo nič ne zmeni, mladino prav in vestno izrediti? Ali sme eno, na drugo se zanašaje, svojo dolžnost v ncinar pustiti? Meni tega izreja mladosti, sploh za tolikanj imenitno spoznana, tudi še toliko opraviti daje. de imata dom in šola. dobro združena, obilno dela in truda, ako hočeta svoj namen, svojo dolžnost prav doveršiti. — Kar je za izrejo mladine naj pervo storiti, namreč vestno in bogoljubno čutilo buditi in goditi ( brez česar si je za omiko mladosti malo prida obetati), je Bog sicer do-macimu. druzinskimu življenju izročil. Keviiiši družine so v tem po odgojivnicah za male otroke dobrotno podpirane. Tedaj se morajo otroci zlasti za nebesa odgojevati, ktere so jim po Jezusovi nezmotljivi besedi odmenjetic. Starši imajo torej pred vsimi dolžnost, svoje otroke na pot v nebesa pripraviti. Starši, ko pervi reduiki, morajo v otrocih vestno iu bogoljubno čutilo najpred zbuditi iu ga vedno poživljati. To naj se zgodi naj pervo po materi, potem po očetu. po njunim uku. vaji in zgledu. Iz domače hiše se otročiči s sedmim ali že s sestim letam za njih daljejno odrejo v šolo sprejemajo. Verno in bogoljubno čutilo, ktero se mora naj pervo doma po starših buditi, je v šoli dalje oživljati in obdelovati. Ako se je bujenje verniga iu bogoljubniga čutila pri domači izreji zanemarilo. bo šoli. če ne nemogoče, saj prav težko, to škodo in zamudo popraviti. Ako sc otrok ni ze v zgodnji mla-dosti od pobožne matere ueil čutiti, kaj je molitev, je šolsko priucevaujc potem po navadi mertvo znanje. Ako jc otrok doma malo spošiovanja vidil do Božje besede, kako jo more v šoli z verno ponižnostjo in vdano dušo v šoli sprejemati in v sercu ohraniti? Ako seje otrok doma že vadil, bratam in sestram, hlapcaui in deklam ukazovati in nad njimi gospodariti. kako bo neki v šoli svojo voljo rad postavam uklonil? Ako vender kaj stori, se bo hlinil. Ako se otroku doma vse dovoli, kar poželi, vse obveljati pusti, kar se mu zljubi: kako težko se bo privadil. v šoli si odreči. kar si odreči mora! Ali mar taka privaja ni v življenji potrebna? In ali se more v šoli kaj paznosti. prizadevni sti in sterplji-vosti dočakovati od otroka, ki je doma razvajen, omehku-žen in razmišljenosti vajen? Kako potrebno je torej, de starši in njih namestovavci 1) šoli pot nadeljujejo, to je, de svoje otroke s sker-buo, pridno izrejo že doma za šolo pripravljajo! S tem pa za odgojenje otrok starši še niso vsiga storili: starši in njih namestovavci morajo 2) šoli ved ni p r i j a 11 i in p omaga v c i biti, morajo učenikam vedno na roko iti, z njimi zedinjeni za pravo izrcjcuje mladosti si prizadevati. Dom in šola morata vedno z združeno močjo delati in truditi se. ako se hoče izreja prav pospešiti, in s pridani dognati, de bo za gojence in družine, za cerkev in deržavo in za nebesa zaželeni sad obrodila. Sola, delavšuica svetiga Duha in učenica pobožniga življenja, ima sicer zraven podučevanja še marsikteri krepek pripomoček k bogoljubni izreji mladine. Koliko pomaga združena delavnost in pobožen zglctl učenikov! koliko se stori z združenim resnim prizadevanjem iu privajanjem mladosti! koliko moč ima ojster pregled, zvesta čuječuost in prav moder strah v šoli! koliko opravi pridobljena sprotna zaupljivost, dober svet in opomin z Ijubeznjivo besedo! Pa kakor koli ti pripomočki k dobriinu teknejo, vender le niso zadostni, de bi odvernili od mladine vse nevarnosti, ki jih napravlja vetrenost in lahkovoljnost otrok v šoli. njih po-čutnost in vtnišljija, ter slab zgled krog njih, in spremišlje-tio zapeljevanje zunej šole, zlasti ko so otroci le manjši del dneva pred očmi učenikov v šoli. Sola torej potrebuje krepke drugotne podpore. In od kod hoče to podporo imeti, če ne ravno od tod, od kodar je sprejela otroke, iz družin-skiga življenja, kteriga uamestuje? Tam mora šola iskati in najti potrebne pomoči v izreji mladine, ako noče le na pol delati. Zakaj desiravno starši ali njih namestniki svoje otroke šoli izroče, in ji po zapovedi cerkve in deržave nekoliko — pa le nekoliko — svojih pravic in dolžnost oddajo, jih vender večidel dom obderži; otroci, desiravno šolci. vender le z dumam in starši kot naj d rajši zastava v vedui in tesni zvezi ostanejo. Zatorej ima domača hiša proti šoli po svoji pravici in oblasti toliko veči moč čez otroka, dc oče ali mati z eno besedo ali zgledam v dobro ali hudo pri njem več opravi, kot pa učenik z vsimi svojimi izrejiv-niini pripomočki pri njem zboljšati zamore. Ali smejo tedaj roditeli ali njih namestniki od skerbne čuječnosti odjenjati, akoravno je bil otrok doma lepo in pobožao odrejen ter nedolžen šoli izročen? Ali sinejo starši otroke, potem ko v šolo hodijo, v tiemar pustiti? Nikakor ne! Starši ali njih namestniki morajo z učeniki vred za dobro izrejo otrok truditi se, z njimi združeni za to skerbeti. Razdvojeni (vsak zase) bodo malo ali težko kaj opravili, ali clo vse poka-zili iu zaželeniga namena nikoli ne bodo dosegli. To resnico nam skušnja nar očitniši spričuje. Ali ne vidimo, kako skerbno marsikteri starši svoje otroke izrejajo. dokler jih ua domu imajo, in kako se tudi v šoli dostikrat vse stori, kar je mladini v prid? Iu pri vsi ti skerbnosti doma in v šoli se izreja le vender vselej prav ne obnese. — Pa kratko in malo ne, de bi tukej hotel šole brez razločka hvaliti ali reči, de so vse brez graje! Ze moja lastna skušnja bi me na laž postavila. Le to pa za terdno vem in spoznam, de je en poglaviten vzrok neugodne izreje otrok ravno ta, ker dom in šola le razdružena (vsak zase J otroke izrejata; dom se ne peča za svojiga učenca ali učenko v šoli. šola pa sc ne zmeni za sina ali hčer dotna. Roditeli in redniki ne spoznajo dobrih in slabih strani, ki se v šoli nad učeu-cam kažejo, učiteli pa ne spoznajo nagnjenj iu navad, ki se nad sinani ali hčerjo doma razodevajo. Kako morejo potem starši, redniki in učiteli pregreške, nerodno nagnjenje in hude navade otrok zatirati? Kako njih dobre lastnije krepčati in zviksevati, ko jih ne poznajo? In vender je poglavitna reč otročje izreje ravno v tem, de se pregreški zavračujejo, nerodni nagibi in hude navade zatirajo, dobre lastnije otrok pa zvikšujejo. Kako pa morejo starši, redniki iu učeniki otroke hitreji, bolji in gotovši spoznati, kakor če se šola in dom med sabo živo pečata? Sola in doni, obariva sta poklicana in dolžna, kakor pri družini oče in mati, v izreji mladine se med sabo podpirati. Zato šola in dom ne smeta nikoli razdružena ali clo razperta biti in si nasprotovati v izrejevanji mladosti; morata se drug druzimu bližati; de se doseže pravi namen izreje, morata med sabo v tesno zavezo stopiti, in se v svojim prizadevanji ne le vzajemno podpirati, temuč tudi drug druziga nadopoluovati. V to podpiranje in dopolnovanje pa je potrebno. de 3 t šola in dom. kar je mogoče, tudi še potem združeno delata. ko je otrok šoli že odrastel, dokler njegova izreja terpi. Kakor mora dom šoli pot pripravljati in ji lepo roko podati, de se bo izreja otrok po godu obnašala; ravno tako potrebno iu koristno je še, de učeniki tudi do mladine, ki je že šoli odrastla, z učenjem, opominovanjem in svar-jenjem namen izreje zveršujejo. Ta namen ravno imajo tudi po vikšim ukazu zapovedane pouavljavne ali nedeljske šole zraven poduka. Ako se tedaj to želi doseči, ne sme dom šoli ptuj biti, kakor hitro so ji otroci odrastli; učenik se o letnim poslovljevanji ne sme za vselej od otrok iz šole stopivših posloviti, de hi se za mladino, ko je njegovi šoli odrastla. potlej nič več ne zmenil; on mora velikovcč veselje in žalost staršev zavolj otrok z njimi deliti, prava sreča mladine mu mora vseskozi pri sercu biti. Ako si je učenik zaupanje mladosti v resnici pridobil, bo pri nji. ko tudi njegovo šolo zapusti, v njeno daljno omiko in pravo srečo še veliko pripomogel in opravil. kar se pa še misliti ne da, ako si dom in šola — starši in učeniki — vedno prijazni in med sabo združeni ne ostanejo. — Po tem takim si v izrejo in omiko mladosti šola in dom morata na to vižo na roko biti: de dom šoli pot na-deljuje, ali de starši otroke na šolo pripravljajo. —de učeniki v izrejo in orniko potrebne pomoči pri starših in njih namestnikih išejo in najdejo, — in de si starši v nadaljno izrejo mladine, ko je žc šoli odrastla. pomoči učenikov žele in jo tudi dosežejo. Kako potrebno je tako združeno prizadevanje. de se namen izrejevanja doseže, se že iz tega razvidi, kar je bilo dozdaj rečeno. Naj k temu še pristavim. de tako združeno odgojevanje mladine tudi visoka vlada potrebno spozna iu veleva. — Kako pa jc vender, de je pri vsiin tem slabo in pomanjkljivo združenje dorna in šole ena nar hujših napak našiga šolstva? Xi sicer tajiti, de si dom in šola. vsako zase, zlasti pa šola naše dni v izrejo mladine veliko prizadeva; tode njuno prizadevanje, kakor žalostna skušnja uči. ostane le prcpogostama brez zaželcniga sadii; zakaj šibke sadike prihodnjiga zaroda se večidel le malo opomorejo, iu še večkrat se popolnama zveržejo. Kako to? šola in dom se trudita posamezi. vsako zase. drugi od druziga ločena, ali pa še clo drugi druzimu nasproti. Kdo pa je tega kriv? (K. si.) £«n &€*hurke, tiev sein P nlerfami nicht tiebtl Pred malo leti se je s tega sveta preselil mož iz stare iu imenitne poljske rodovine. Ta mož. z visokimi darovi uma in serca obdarovan, nam eniga nar imenitniših trenutkov svojiga življenja tako-Ie popisuje. Zobražeu na nemških vscučiliših sim dobro poznal novo modrijanstvo. *) pri ktenm sim sicer vero v sercu ohranil, ki sim jo. bi djal, podedoval za svojo materjo; tode moje djanje in ne-hanje ni bilo za Kristusa, za sv. Cerkev in za vero. Moje serce je gorelo le za domovino. Xa višji stopinji, ki mi jo je bila Previdnost odločila, sim imel priložnost, marsikaj storiti za svojo drago domovino, in še od svojiga premoženja sim veliko za njo daroval. Desiravno sim po zunanjim živel, češ de, kakor pošten človek, bi bil vender •) Ti>to laznjivo modrijanstvo mende. ki s svojimi zmotami zem-Ijopise. naravstvo. zgodovino in vse verste znanstev in učenosti napoinuje, ter iše bravce ob vero. ob Boga, mir in zveličanje pripraviti. Tako modrijanstvo naj gre škrateljnam žvižgat: špicparkelj uaj ž njim žgance kuha! utegnil tudi sam na-se oberniti, kar neki visokoumen pi-savec sam od sebe pravi: „La vic d" u n c o tj u in. je ne 1 a c o u n a i s pas; m a i s c e ij u* on a p p e 11 c I a v i e d' uu ho unč te h o in m e, c" est quelque chose d* abo-minable". To je: ^Življenja malopridneža ne poznam; pa tudi to, kar imeuujejo, češ de. življenje pošteniga človeka, je ostudna reč".«) — Precej v letih sini že bil ko se mi enkrat sanje pritaknejo. Zdelo se mi je, de sini povzdignjen v visoko, prečudno lepo, čisto neznano okrajno. Tam gori sim vgledal veliko število nebeških bitij, ki je bilo viditi, de vsi z veliko naglico nekaj pišejo. Približam se enimu tih posebnih mož, iu ga vprašani, kaj koli tukaj tako skerbno zapisujejo. Z veliko prijaznostjo mi odgovori: Angeli Božji smo in zapisujemo tukaj v bukve življenja dobre dela ljudi na zemlji. Ta odgovor mi vname radovednost, kako je kaj z mojim zaslu-ženjcin v večnosti; rečem torej angelu natihaina: Bi li mogel viditi, kaj je na mojim listu zapisano? Zakaj ne? reče angel, ter zmed množili listov mojiga izbere in mi ga poda. Ali kako sim ostermei. — se prestrašil, de bolj piav rečeni, ko sim razun nekterih verstic ves list praziu našel, .le li mogoče, sim rekel, de dosihmal nič zasluženja za večno življenje nimam? Sej sim vender toliko delal, zlasti za svojo domovino, in sini še veliko za njo daroval! — ti moj pri-jatel, reče angel, v te liste tukaj, ki so bukve življenja, se nič druziga ne zapisuje, razun kar ljudje za Boga in iz ljubezni do Njega store. Prebudim se; ali sanje so mi bile dušo kakor meč presunile. Čutil sim veliko resnico tih sanj. Kaj pomaga človeku ves svet, ako na svoji duši škodo terpi? Ta zemlja ni naša prava domačija. K nekaj vikšimu smo rojeui. Naše življenje se mora posvečevati z djanskim keršanstvam. potem se le za večnost velja. — Te sanje, ki sim jih spoznal ko klic Božje milosti, so bile za me trenutek mojiga spreoheriijeiija. Od tega časa sicer nisim nehal ljubiti svoje domovine na zemlji; imel sim pa pred vsim drugim večno domovino človeka preti očmi: odineuil sini se. s pravim keršanstvam in s skazovaiijcin čednosti v svojim poklicu sc vredniga storiti, de si prislužim pravo domovino tam gori, zveličanje. nebesa, kadar bo nekdaj moj pozcmcljski tek dokončan. Tako je uni bistri mož govoril, ki upamo, de je zdaj že v domovini, za ktero je preti vsim drugim skerbel. potem ko se je bil te visoke dolžnosti bolj rezno zavedil. Po-zemeljska domovina ni naša lastina. ni naša obljubljena dežela, uaj si jo tudi še tolikanj ljubimo. rPride noč*', govori Gospod, ..ko nihče ne more več delati". Smert popelje naše telo v merzlo, neobčutno zemljo, dušo pa v drugo kraljestvo. — „,0 vi kralji, poglavarji, veliki iu bogati na zemlji**, kliče sv. Avguštin. ..zale dvorane, berhke poslopja iu lepe posestva tega sveta — niso vaša lastina. Le gostujete v njih iu morate dalje iti. Le ptujci ste v hiši, ki jo svojo lastiuo imenujete. Moj oče. praviš, moj stari oče so mi hišo zapustili, moja je po pravici, tih. žc vem, kaj hočeš reči4*, govori sv. Avguštin nadalje. „tvoji spredniki so v ti hiši prenočevali; šli so dalje. Tako boš tudi ti po kratki pomtidi dalje šel, in tvoje tako imenovano posestvo boš svojim iiaslednikam zapustil: grob je tukaj na zemlji tvoja prava stanovitna hiša"' (v njim boš ostal morebiti več tavžeut let — do Vstajenja od mertvih). »tvoja prava domovina je unkraj. v nebesih4*.**) Ce je pa temu tako. je zares malopridnež vsak, kdor koli ne ljubi svoje prave, nebeške domovine, in za njo ne skerbi. Kili Schurke. der das hirnmlische Vatcrland nicht liebt! •) Znano je namreč, kako se nar zaničljivši možak večkrat b»ha: .Jest živim pošteno: kdo mi more kaj s pričati?" In pri tem se košato na svoje persi pole tka. ki po enake po-b o I j e n i m u grobo. **) Primeri: llie Himmelskrone v. J. V Sloge r S. J. Kegensburg 1S58. — Te bukviee imajo veliko lepiga od nebes, priporocuje pa jih ime c-pisavcovo. %r. C Mlako *i#io dolžni sreto pismo spoštovali. Večkrat se nameri, de tudi priprosti ljudje slišijo od h v. pisma govorili, /lasti v pridigah in naukih, v kterih ne verski in djanski nauki prav pogosto iz sv. pisma ska-zujejo, in pa po pravici, zakaj sveto pismo je beseda Božja. To nam sveti Janez Zlatoust prav lepo razlaga, ker pravi (ho m. 2. in Gen.): „Stvarnik človeškiga rodu je v začetku sam z ljudmi govoril, iu tako, kakor je le bilo človeku moč Boga poslušati iu razumeti. Tako je Bog k Adamu v raj prišel, tako je Kajnu morijo očital, tako je govoril z Noetam očakatn, tako si je dal od Abrahama po-Htrcči. Ko je bila pa človeška natora v toliko hudobijo zašla, se vender ui popolnama od verni I od človeškiga zaroda. temuč de Id prijaznost z njim se po nekaj ohrauil, je ljudem lakorekoc pisma pisal, in pisemno z njimi govoril: to pa. kakor sv. Pavel t llebr. 1.1 govori, pervič po prerokih, potem pa posvojim edinorojenim Sinu. kteri seje tudi včlovečil, de bi človeka z Bogam spravil. rVelikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog govoril »čakam po prerokih, poslednjič te dni nam je govoril po svojim Sinu~. Tako piše sv. Pavel llebrejcam. In tega velik del. kar je Bog govoril ljudem po prerokih iu po svojim lastnim Sinu. je ohranjeno v svetim pismu. Zakaj se imenujejo te svete bukve p i s m o? Zato. pravi sv. Gregor veliki (ad Theod. medic.), ker niso druziga. kakor v resnici pisanje vsigamogočuiga Stvarnika do njegovih stvari. Imenuje se sveto pismo, ker kakor pravi sv. Avguštin (con. 2. iu Ps. *.H»|, je to pisanje z nebes prišlo. Imenuje se Božje pismo, ker kakor prav pristavi llugon Viktorinski, je to pisanje od Boga sv. Ihtha navdano, in od tacih spisano. ki so bili s sv. Duham napolnjeni. Imenuje se beseda Božja, ker po njem Bog z nami govori, po nauku sv. Pavla. Imenuje se tudi postava, ker obsega novo in staro postavo, postavo Mozesovo iu postavo milosti. Imenuje se svetost vsiga kcršanstva, torej pravi llugon a S. Vietore: Muidijuid docctur. vcritas; ijuidijuid praccipitur, bonitas; «|uid«|ui;I promittitur. felicitas est. To je: Kar koli se (v sv. pismu | uči. je resnica: kar koli se zapoveduje, je dobro.a; kar koli se obeta, je blaženost. Bes je. de so v sv. pismu tudi reči, ki utegnejo škodovati . kdor jih ne razume. ali jih napak razlaga, kakordelajo krivoverci: de so reči. ki niso za vsaciga. ker sv. pismo je orožje, s kterim se tudi rani. kdor ga ne zna prav rabili: de so nektere reči v jutrodeželskim duhu povedane, kar čcrko tiče. kakor se sploh zdaj ne piše. Pa ravno zato ima sveta katoliška cerkev posebno previdnost s sv. pismam, iu ni zadovoljna, de bi ga sleherni brai po svoji volji, ali pa ludi od krivovercov popačeno, kar se velikrat zgodi. Sveta mati katoliška Cerkev ima sveto pismo in besedno izročilo, kakor naj drajsi zaklada, v svoji oblasti, iu ona razločuje, kako in kteri njenih otrok so zmožni za branje sv. pisma. Samo sv. pismo brez dobre razlage ni kaj za neduhovue, ker ga le malo razumejo; lorej tudi sveta Cerkev ne vidi rada. de bi taki po svoji volji samo prestavo sv. pisma brali. Sploh naj slehern neduhoveu svojiga dušuiga pastirja /.a svet in napotovanje prosi, ako bi imel namen sveto pismo brati. -— Ker ima sveta katoliška Cerkev tako lepo previdnost iu skerb z branjem sv. pisma v prid svojih otrok, torej ji očitajo krivoverci. ki znajo vsako reč po hinavsko zviti, de »»na sv. pisma ne spoštuje, češ, de še celo njegovo branje vernim prepoveduje. To pa ni res! Le krivoverci, zlasti luteraui in kalvini ga ue spoštujejo, ker tisto iz sv. pisma poterdijo , kar je po njih zmešani glavi, tisto pa svo-joglavuo zaveržejo, kar se njih napuhu in mesenosti ne prilcže. Sv. kal. Cerkev pa iuia celo neskaljeno sv.pismo; nikoli se ne prederzne tudi ne pike tega brisati ali prena-rejati. kar je sv. Duh navdal. Ker je sv. pismo beseda iz Božjih ust, torej ga nihče na svetu bolj ne spoštuje, kakor ravno sv. katoliška Cerkev. Katoliški nauki se neprenehama iu povsod spričujejo iz sv. pisma; prepiri in pomisliki v verskih rečeh se po sv. pismu določujejo; k svetosti in vsaki čednosti se verni z nagibi iz sv. pisma spodbudujejo, ker sv. pismo je neskaljen in v sveti Cerkvi neskaljivi vir resnice, zoper kteriga nobena človeška modrost nič ne premore. Pa ne le pri uku, ampak tudi pri službi Božji služi sv. pismo. Duhovske dnevnice (brevir) so iz psal-mov, in vse bukve iz sv. pisma so tako vravnane. de se iz njih v brevirji kolikor toliko bere. Skorej vse predglasnice, odgovornice in verstice v duhovski dnevnici so vzete iz sv. pisma. Tudi druge splošne molitve vernih kristjanov, lita-nije itd. so posnete po sv. pismu. Zlasti pa jc tudi naj svetejši daritev svete maše sostavljena iz veliko krajev sv. pisma. Vvod tintroitus) je vselej iz sv. pisma, list iz sv. pisma, pervi in poslednji evangeli iz sv. pisma; in tudi v druzih molitvah je toliko iz sv. pisma, de je cela sveta maša svetopisemska. Kavno tako ima sveta Cerkev pri pripravi sv. zakramentov iu njih delitvi skorej zgoli besede sv. pisma; tako tudi pri cerkvenih blagoslov ilih ali žegnih in druzih cerkvenih opravilih. Tako. pa bolj obširno popisuje spoštovanje katoliške Cerkve do sv. pisma katolišk mož, ki je preti dobrimi sto lt*i na Dunaji živel in učil, iu pristavi k temu še posebniga pomislika vredne besede, rekoč: „Se celo pri vsakdanjih shodih, zborih in drttšinah, ako se človek tudi sredi v kratkočasili in veselicah znajde, naj le kilo kake besede iz sv. pisma reče. se bodo vsi dobri katoličanje z vsim spoštovanjem odkrili, glavo nagnili, ali se celo s koleuam priklonili. Iu sploh je češenjc do sv. pisma pri dobrih kristjanih toliko, tle ga za sv. Rcšnjim telesam pred vsim drugim v časti imamo". Komarji. Slovenci kaj radi hodijo po božjih potih. Zoper svete cerkvene naprave iu šege bi grešno govoril, ko bi kaj taciga za vse grajal. Veliko njih obiše to ali uuo cerkev iz dobriga namena, kakor nekdaj sv. Lucija s svojo materjo cerkev sv. Agate, iu veliko njih tako najde tudi čudno pomoč v dušni in telesni sili. Tudi se primeri enim, kakor Marii iz Kgipta. Slab namen jih pelje od doma, pa milost Božja prevelika in prošnja svetnikov poboljšane domu pripelje. So pa tudi taki. Bog daj, de bi njih število majhno bilo, ki so podobni spridenimu sinu Absolonu, ter prosijo svoje starše in gospodarje: naj grem tu sem ali tam tje Bogu darvat; spuntajo se pa dalječ od douia iu pazljivih oči zoper povelje svojih višjih iu zoper svojiga Očeta v nebesih. Posebno rado se kaj taciga pripeti pri bližnjih božjih potih iu na semniših. Le en izgled tukaj pristavim. Lepo se dan današnji po cerkvah naše ljube domovine razlega pri Božji službi veselo sveto petje; ulični zapopa-dek pesmic in lepi napevi človeško serce v nar slajši hrepenenje po nebeški godbi zamaknejo. Nahajajo se pa tudi še kraji na Krajnskim, kjer pri Božji službi v farnih cerkvah zmirej, tudi pri blagoslovu s p res v. Rešnjim tclesaui, vse molči. Ne odrečem prebivavcam tacih krajev dobriga za petje pripravniga gcrla. Slišim večkrat pastirje iu otlra-šene po dnevi iu po noči zarobljene kvante peti. Prijetnih in poštenih narodovnih, spodobnih veselic in svetih pesem, tam kjer se po cerkvah ne poje, nisim slišal. De se pa vender večji prazniki nekako od navadnih nedelj ločijo, naj-mejo za dobro plačilo kake škripače. Brez človeškiga glasu, kteri bi imel godbo spremljati, krožijo svoje viže. odgovore pri sv. maši odtrobijo, in kadar se njim poljubi, tudi med nar svetejšim delani sv. maše, pri povzdigovanji, kako polko ali kakošno drugo na poskok vrežejo. Se v e de to neomikanimu svetu jako nad vse dopadc; malo se pa UI. Erkl. der evang. Bcschr. Joannis P. Fr. Peikhart. S. J. 25. J. gew. Dontprediger an d. Metrop. kirche in W ien; bei kali voda ibidem 1752. edini s svetim opravilam. Nič bi ne zinil, ko bi godci po končani Božji službi pošteno domu šli. Kakor gotovo večkrat, so jo tudi letašnjo jesen drugač naredili. Stoji v hribih cerkvica, ktero po navadi veliko romarjev obiskuje. Tako so jo godci rezali pri sv. maši, de je bilo kaj! l*o doveršenim sv. opravilu pa niso šli domu. Po dnevi mende niso našli romarjev, kteri bi plesa lakomni, njim žepe polnili; torej čakajo večera. Pošten kerčmarjirn ne privoli v gostivnici gosti, (»rejo na neki skedenj, kteriga stene je doli viseča slama in druga piča košatila. Prižgane smodkc sojini v zobeh iu vina preveč v glavi: —jatnejo sc krepko sukati. Pa tudi tukaj jim ui bilo privoljeno rajati. Tedaj jo proti domu odrinejo, in so spreinljeni od godcov pozno v rioč plesaje po poti rijuli, kakor živina. Tacih romarjev nas Bog vari! — e. Je cerkvica na gori. Stoji pozabljena: Kak starček gre še gori Se milo mu ravna. Cerkvica na gori• O kje so tisti časi. ko z line mili glas Zvonov tak ljubo donel Je z gore dol' na vas! Stopnice pa cerkvene, ki rasle po njih mah. Zaseda gorski lovec. ki groma ga je strah. Ze davno kar v zvoniku Zvoii tiho tiho je: Nobedin ga ne vleče. Vihar ga včas' maje. Nevihta pa spoštuje To Božjo hišico. Ko strela hraste ruje. Ne vdari v cerkvico. Človeških pesmic svetih Zdaj slišat' tu več ni; Ob starim zidu ptica Prepeva, žvergoli. (tovornik sveti zdavnej Zapustil je ta kraj ; Nevidni duh svetosti, Obdaja ga še zdaj. Čez leta razvaline In prah čez nje razvet Prič'vavke bodo mile: «0 človk, ta kraj je svet!" -1 m-. Bogat (tu s ni zaklad, ali odpustki, ki si jih za morejo verni kristjanje vsak dan pridobivati, (Dalje.) 13. Kdor enkrat ua dan v čast peterih Jezusovih kervavih ran iu peterih nar hujših žalost Marije Device pet očenašev iu češenamarij izmoli, zadobi deset tavžent dni odpustkov. (Leon X.) 14. Kdor m o 1 i petnajst očenašev in češenamarij za grešnike, to je, za take, ki so v smertnih grehih, zamore zadobiti odpustek tretjiga dela tistih kazen. ki bi jih mogel na tem svetu ali pa v vicah terpeti. (Juli II. C;i. Vi v a, Gobat. Ligvori in več druzih.) 15. Kdor Marijo z eno češenamarij o počasti, kadar ura bije, zamore tavžent dni odpustkov zadobiti. (Leon X. iu Pavel V.) l(i. Deset let odpustkov zadobi, kdor, ko ura bije, naslednjo molitvico k Marii moli: .»Marija, Mati milosti, Mati usmiljenja, ob vari nas pred hudobnim sovražnikam, in sprejmi nas ob smert ni uriu. 17. Tri leta odpustkov zadobi, ki se zamorejo tudi za duše v vicah oberniti, kolikorkolikrat kdo to le molitvico moli: „S l a d k o ime našiga G o s p o ti a Jezusa Kristusa i n ime p r c č a s t i 11 j i v e Marije Device, njegove Matere, bodite hvaljeni od vekomaj do vekomaj. Amen. Blagoslovi naj uas s svojim Deteta m Devica Marija". (Benedikt \IH.) 18. Kdor „Salve Regina" ali „češena si Kraljica" pobožno moli, zadobi 40 dni odpustkov. 19. Kdor litanije od prešla d kiga imena Jezusovi ga pobožno moli, zadobi 300 dni odpustkov. (Sikst V.J 20. Ravno te odpustke doseže, kdor la v r danske litanije moli. (Pij VIL) (Dalje si.) Tone in Blaže gresta s kapel od Božje službe. Tone: Ali si slišal, sosed, kako se farmani čez ranjciga fajmoštra jeze; eni so jih clo kleli? Blaže: Nisini nič preti cerkevjo se opotavljal. torej tudi nisini nič slišal. Ne vem. zakaj de bi se ljudje liutlo-vali. Dobro sim ranjciga gospoda poznal. Bili so mož po volji Božji, vsi pošteni farmani so jih čislali. Tone: V veliko škodo so nas pa vender le vse pripravili. Blaže: Kako iu kaj misliš, ne razumem. Tone: Tako dolgo so ljudi nagovarjali in slepili, dc smo šolo napravili. Sedaj šc le vemo, na čim de smo, ko je jel šolski učenik biro tirjati. Kili pa še pravijo, de moramo tudi pri davkih nekaj za šolo plačevati. Blaže: Res jc to težavno v sedanjih časih. Po koliko pa vender mora vsaki odrajtovati ? Tone: Mende po 2 goldinarja, kdor ima celo posestvo ali grunt. Blaže: Tone, ali nisva bila lansko leto ua žeuitiiiui tam, že veš? — Tone: Kaj mar nismo bili zidane volje? Blaže: Dobre volje za dobre denarje. Koliko so že godci zaslužili? Tone: Se pravi, tle smo možje skupej bili. kteri kaj premoremo! Po vsih hribih je znano, tle so godci So goldinarjev odnesli. Blaže: Vidiš, ljubi sosed, okrogle eniga večera so nas stale po 5 in še več goldinarjev. Solmoster nam pa celo leto svete poje in orgla in uči naše otroke — iu pa le za 2 goldinarja. Raujki fajmošter so pač prav imeli. Ne pri šoli, v druzih rečeh bo treba kaj privarvati. —c. Ogled po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. Prečastitljivi gospod Anton Kos. korarin prošt pri ljubljanski stolni cerkvi, so po Njih milosti našim prevzvišenim prečastitljivim gospodu knezu iu škofu Antonu Alojzii Njih veliki namestnik ali gcucral-vikari izvoljeni, kakor v. č. skolijski razpis v današnjim listu bolj obširno naznanujc. Iz Ljubljane. V kratkim smo dobili zopet novih bratov iu sester s s. Cirila in Metoda z več krajev Go-renskiga in Dolenskiga, kar je lepo znamnje, kako priljubljena je občinstvu ta bratovšiua iu molitev za spreobeinjeiije ločeiicov ali razkolnikov. To se lepo vjema s svetim letam, ki ima posebni namen, tle naj se moli za povernjeiije zbeganih bratov v naročje naše matere sv. kaloli-kc Cerkve. — Bratovšiua sv. Detinstva, ki je za mladost tolikanj pripravna, sc pa premalo razširja: le v 2 kraja smo dosihmal podobic poslali. V Lašičah na llolciiskim se je v sopraznik sv. Martina škofa, 11. dan tega mesca ob desetih. so>lo zraven velike množice ljudstva tudi mnogo gospodov, dultov-skih in deželskih v novi cerkvi. Obhajala se je slovc-na zahvala zavolj novih orgel j, srečno iu čisto dodelanih. To je delo skušeniga in znajdeniga mojstra gosp. Mala-hovskiga iz Ljubljane, in sicer na 20 spremeiiov (registrov) z dvojno klaviaturo in s pridjaiiim prelepim muzikaluim utno-tvoram „vox huinanau (človeški glas), kar je njegova znajdba. Prišla sta bila k tej slovesnosti tudi dva prava mojstra v cerkveni inuziki, dobro znani v. č. gosp. Ilihar iz Ljubljane, in pa vcrli učitel in organist iz Smartna pri Litii, gosp. Adamič. V pohvalo omenjenih orgelj je dosti reči, de sta jih taka dva mojstra poskusila, poterdila in pohvalila. — Naj meni tega šc to naznanim, de novi fa-rovž že tudi stoji, in sicer ukljub velikim težavam in zaprekam, ki so jih gosp. fajmošter imeli, srečno in po volji dodelan, tako de že v njem stanujejo. — De take naprave tudi veliko deuarja stanejo, iu de jena vsim tem še veliko dolga, si vsak lahko sam misli. Zato vem, de bo neutrud-Ijivimu in s tolikimi skerbmi obloženimu gosp. fajmoštru močno vstregel (koinur je laska fara kaj bolj pri sereu, in kdor kaj več premore ter radodarno roko ima), ako jim kak bankovček pošlje ali v roko stisne; pa tudi dvajsetic, naj si bodo stare ali nove, če so tudi plesnjeve, se ne bodo prav vnič branili. Z Bogam! Iz Sent-Andreja na Koroškim. 15. listopada. Po razpisu previsoko čast. škofijstva od 28. kozop. bomo v naši škofii sveto leto obhajali od 1. adventne nedelje do večera božičniga dneva. V tem razpisu so milostljivi knez in škof tudi željo razodeli, de naj bi dušni pastirji svoje farane po stanovih k sv. obhajilu vodili, in jih po posebnih stanu primernih podučevanjih k vrednimu prejetju sv. zakramentov in odpustkov pripravljali. Kar so dušnim pastirjem po škofii svetovali, so tudi za stolno faro osnovali. Obhajali namreč bodo sami z domačimi duhovni v tem času /a vsak stan posebej duhovne vaje, iu pa tako, de se bodo duhovne vaje vselej na večer začele, potlej skoz 1 dni nadaljevale in peti dan se končale s slovesnim splošnim Ob-hajilam po šegah, kakor so pri misijonih v navadi. Vsak dan bodo zjutraj ob 6. zornice, po zornicah premišljevanje in po premišljevanji iavretanske litanije. Popoldan četertinko pred tremi se bo molil sv. rozenkrane, ob treh bo poduče-vanje. po poduče\auji pa litanije vsih svetnikov. Vcrstili se bodo stanovi takole: od 28. listop. do 3. grudna žene; — od 3. do grudna dekleta; — od 12. do 17. grud. možje. - iu od 1'.». do 22. grud. mladenči. — Včeraj -o se odpeljali mil. knez in škof v Solnograd k posvečevati ju novo izvoljeniga kerškiga kneza in škofa; o ti priložnosii bodo tudi pri takih slovesnostih navadno pridigo imeli. V Cioriei se je z začetkam šolskiga leta tudi nova ondotna nadškofijska mladenšiiica pričela. Z Dunaja pise gosp. provikar Kirchner, de je lf». t. m. to mesto zapustil in hiti na Parsko, v svojo domačijo. V poslednji seji. ki jo je iuiel zbor Marijne družbe, dokler je bil gosp. provikar na Dunaji, je ziued imenitniših reči sklenjeno: I ) Odbor bo prosil propagando v Kimu in fran-eiskati^kiga najvikšiga (generala) za pomoč v misijonskim osebstvu iz reda sv. Frančiška, kteri bi misijone v zgornjim Kgiptu iz tega reda takorekoč zdaljševali. 2) Se bodo zastran zamurskiga sobivališa skusili dogovoriti s predništvam zamurskiga vstava v Neapclnu. Ondotni vstav je vtemeljen od east. O. I.udovika, iu šteje že 50 zamurskih mladenčev, je spoznan že od propagande in kraljeve vlade, in občinstvo ie močiio vneto za to napravo. Tako je upanje, de bi se -rednje-afrikauski misijon vterdil in ohranil. Molimo in upajmo! pravi gosp. Kirchner. lrčenik Daninger. ki je bil šel z gosp. Knobleherjem takrat kakor Milharčič. Kocjan-eie. Dovjak id.. je veliko za misijon storil, je bil Knobleherjev Ijiibijenec. in se je bil lani na Dunaj poverili!, ima še z.iui-raj poklic v misijon, pa se zdaj ne more ločiti, ker je njegov oče star iu bolan. Taki bi bil pač dober za misijon. ki je vajen jezikov, šeg in navad, zlasti pa tudi obnchja unih krajev. Deus disponet. Hazgieii po ker*an#Hi»n *refu. .•»vitla cesarica Klizabeta so letaš svoj god s svit-lim cesarjem vred v Pragi obhajali, kamor ste se Xji veličanstvi podali k razgernjevanju postave slavniga ranjciga maršala Hadeckiga. V cesaričin predgod so hotli verli Pra-žanje mesto razsvetliti, svilla cesarica pa so želje razodeli, •le naj se dotični stroški rajši nar večini revežem v tolažilo ob Njih godu podele. Tako se je tudi zgodilo iu cesarica sami so k temu znesku še dva tavžent goldinarjev pridali; svitli cesar so pa 1.050 gold. v samih novih krajcarjih med uboge ra7.de:di. — Okrajni cerkveni zbor se je na Dunaji i* t. m. z z hvalno pesmijo dokončal. Pri poslednji seji je eden tajnikov v latinskim jeziku od velikiga altarja zgla- soval več rav spodbudnih klicov, kakor so: „Neumcrjo-čimu Kralju časov, edinimu introjnoediniinu Bogu od sleherne stvari čast in hvala in molitev zdaj in vekomaj !u Odgovor od vsih pričujočih duhovnov: rAmen. Ce-šen bodi Bog in hvaljen in poviševati in nad vse povzdigovan na vekomaj! — Našimu Bogu in Gospodu Jezusu Kristusu, ki je z nami v presv. Rešnjim telesu, češenje in veličastvo iu zahvala iu čast in moč!" Odgovor: „Pojmo skritimu Bogu, in vse ljudstva naj pridejo in molijo pred Njegovim obličjem!-4 Tako nadalje Marii Devici, sv. Jožefu, papežu Piju IX., cesarju Francu Jožefu, vikšimu škofu itd. — Sveti Oče papež so udam nove družbe neo-madežaniga spočetja v pomoč kristjanam na Turškim in sploh na jutrovim naslednje odpustke podelili: 1 ) Popolna-ma odpustke v dan iu v obletnico pristopa, v god ueoma-dežaniga spočetja, po skesani spovedi, sv. Obhajilu itd., ravno tako tudi sinertno uro. 2) Nepopolnama odpustke: 4krat v letu po 7 let iu 7krat 40 dni; za vsako dobro delo v prid družbe pa 60 dni odpustkov. — Tudi beneški patriarh so sklicali škofe beneške cerkvene okrajne v okrajni cerkveni zbor, kakor ogerski pervostolnik in dunajski vikši škof. — V uršuliuskiin samostanu v Insbrtiku je 8. u. m. umerla zamurka Julijana Mambruka ali Bahita, rojena v kraljestvu Bornu, ki jena jugu od pušave Sahare iu proti večeru od Darfura. Ločila se je z britko martro v eni in z mertvaško svečo v drugi roki prav lepo in blaženo. — A v s t r i j a n s k a romarska hiša v J e r u z a I e m u je bila 20. vinotoka dokončana. Pri blagoslovljevanji sklepniga kami.a po v. č. varhu so bili pričujoči vsi duhovni svete zemlje, c. k. veliki poročnik in veliko ljudstva. Zdaj pa le v Jeruzalem! — V solnograški nad škofi i se začne sv. leto pervo adventno nedeljo in jcuja s končam tega leta.— K a t h. BI iitter svarč občinstvo pred nekimi posebnimi goljufi in sejavci ljulike, ki se že tudi po avstrijanskih krajih v pivnice, delavnice, kmetiške iu mestiijanske hiše prilepajo, priporočajo v Berlinu natisnjene „katolišketf dela s podobami. in jemljo nanje naročila; tode te dela niso katoliške, temuč so mesečni listi in romani, ki tičijo katoliški veri ravno nasprotne reči, in se vender na katoliške može, zlasti duhovne sklicujejo. K temu pristavi „Salzb. Kir-chcnbl.-4 še drugo ne manj potrebno svarilo, ki tudi pri nas ne bo odveč, namreč to, de se človek ne sme zanesti, ko se zlasti zgodovinske in n a t o r o z n a n s k e bukve v časnikih košato povzdigujejo, temuč vselej naj človek pozve, če ni naznanjeno delo zoper keršansko razode-nje, ali keršanske resnice celo taji, ter nejevero, inateriale-zetn in sovraštvo zoper katoliško vero bobna, kakor p. Rottecks Weltgeschichte, Zimmermann's naturge-schicbtlieheu AVerke, in toliko druzih, ki se bahato čislajo in povzdigujejo, desiravno so strup za vsako pošteno serce. Dobre dela enake verste se pa prezirajo, kakor p. med drugimi izverstni časnik: „\a t u r u n d Offenbarung" v Miinster-u, ki obsega vse stebla natoroznanstva in je prav mično in poljudno, zraven tega pa pošteuo keršansko pisan. — Od tacih reči se ne sme molčati, in misliti: potlej bodo še bolj po tem segali. Kdor nalaš strup golta, ko ve de je sirup, nima izgovora, ko pogine. Gorje njemu! — V Kimu je bila kimovca t. I. svitla vdova Katarina iz lloheiizollern - Sigmaring-a sprejeta v noviciat k sestram sv. Klare. — Ravno tam so se začele obravnave, de bi se perva žena sedanjiga neapolitanskiga kralja, sestra enako pobožne svitle cesarice Marije Ane, zavolj očitnih in znanih čudežev za svetnico razglasila. — Ko so vikši v Rimu zvedili. de se Kina svetu odpira . so ročno svet imeli. po kterih potih in poinočkih bi se dalo tudi za ker-šanstvo tamkej več storiti. Goreči misijonarji se bodo neu-tegama, ako bo moč. v veliko obilnišim številu, kot dosih-mai. podajali v une kraje. — Znano je. de se v Rimu. iu pa na stroške sv. Očeta, v cerkvi sv. Klemena išete telesi slovanskih aposteljnov ss. C i r i 1 a iu Metod a. Ni se pa dosih- inal nič moglo najti, in preiskovavec Rossi tudi pravi, de ni veliko upanja, de bi se imenovane svetinje našle. Pri kopanji so zadeli na podzemeljsko baziliko, v kteri bi utegnile svetinje kje hranjene biti. Sicer se bere v listu Stanislava, olomovskiga škofa, do kardinala Ptolomeja, ki ga prosi v njem, de naj bi pri papeži Gregorji XIII. podpiral prošnjo za svetinje ss. Cirila in Metoda, tole: Sv. Ciril pa počiva v cerkvi ss. aposteljnov, in sv. Metod v cerkvi sv. Klemena. Zavoljo divjanja protestantov zoper svetinje in svete podobe pa papež takrat niso hotli svetih teles iz Riina dati. Tedaj so že leta 1581 želeli imeti telesi slovanskih aposteljnov v slovanski zemlji. (Zagreb. I.) — Briksen-ški š k of visokočastiti gospod V i licenc i so med drugimi znamenitosti v Rimu v katakombah sv. Kaliksta ogledali tudi naj poslednjiši svete najdbe pod papežem Pijem l\. Tukaj je v neki kapeli grob sv. Cecilije mučenice. sv. papeža Ksista.in 11 druzih ss. papežev iz pervih keršanskih stoletij, in zraven tega tudi napisi sv. papeža Damaza na te grobe v izvirnim pisanji, in veliko druzih napisov iu podob, ki vse spričujejo vero pervih kristjanov v češenje svetnikov, njih priprošnje. poveličatijc v prihodnjim življenji, daritev sv. maše. svete zakramente in druge naj iincnitniši verske resnice, kakor tudi v poglavarstvo sv. Petra. Sedanji papež so napravili za toliko imenitne iu svete spominke iz katakomb iz pervih časov posebiti muzej, ki je že zdaj obilno napolnjen, iu se še dan na dan z novimi najdbami obogatuje. V njih jc ohranjen pobožni duh pervih kristjanov, in njih vera, ravno taka, kakoršna je do današnjiga dne popolnama zvesto obvarovana. Kdor želi od tako imenitnih reči več brati, naj si naroči bukve: ,,I)as vvahre iTchristentlmiii" v. Beril. Ga-lura. Innsbruck 1855. Ze marsikteri krivoverie sc je v katakombah h katoliški veri spreobernil, ker tamkej govore kamni in mertve telesa; napihnjeno modrovanje pa mora jezik za zobe pomakniti. — V terdo protestanškim An hal tu se je poslednje leta katoliška vera obilno razširila, zlasti odkar je bil anhalt-kothenški vojvoda Ferdinand s svojo ženo Julijo. grofnjo Brandenburško, v katoliško Cerkev prestopil. Ze je nekaj katoliških cerkva zidanih, in v Bernhurg-u je celo katoliškiinisijon dovoljen. — V Algiru je zraven 2,056,000 domačinov že 167,135 cvropejcov, in 204 katoliških duhovnov. — Cesar v Anainu na jutroviin je dal zopet kato-liskiga misijonarja, v. č. gosp. Melhior-a, ob glavo djati. — Iz llartuma ravno dospel list naznanuje, de je 25. kini. ondotni sardinski poročnik Jakop Brun - Kollet umeri, ki je bil že 33 let v Sudanu. — Ze nekoliko pred je umeri tudi ondotni mudir, Aratcl Bcj. kar jc za misijon velika škoda. 10. kim. jc prišel v llarium parobrod Ilalil-paša tov, ki ima neki namen. vir Bele reke najti. Ker llartuni še žive dni ni vidil parohroda. jc na tavžeute radovidežev skupaj hrumelo tu čudno čudo gledat. — 24. kim. sc jc podal stavbar Kocli iz llartuma v Evropo. Misijonske naznanita• (Dalje.) Posebna previdnost Božja nad tem misijonam sc jc s tem razedela, de je lansko leto šlo 5 duhovnov iz gosp. Mazzatoiiga sobivališa iz Verone v srednje-afrikauski misijon. Brez te pomoči sc res ne ve, kaj bi bilo z misijonam. Naslednjič je šel v misijon tudi gosp. Alojzi Vielmeidcr iz tridenške škofije na Tirolskim, llavuo zdaj dospeli listi pripovedujejo, de ga mesca kimovca še ni bilo v llartumu.de so ga pa vsak čas pričakovali. Sedanjo dobo si prizadeva Marijna družba v ohranitev misijona zlasti osnovo ranjciga provikarja Knobleherja izpeljavati, s tem nainrcč, de mla-denče naj boljših dušnih zmožnost iz hartumske šole pošilja v Kvropo, de naj bi se tukaj za misijon izlikali, izučili in zredili ter se potem v misijon nazaj vernili. Taki. ako bi bili v keršanstvu in čednosti zadosti vterjeni, za svoje rojake vneti in goreči, bi bili zanesljivo za misijon prav pripravni. Bog nam daj kaj taciga doživeti! Ranjki gospod provikar je vprašal pred sv. kerstam mladenča. ki je zdaj v propagandi, kakošno ime de želi imeti? „lme kaciga apo-steijna. aposteljna Andreja", je bil njegov odgovor. rZakaj pa ravno tega?" ga vpraša gosp. Knobleher. „Ker Andrej pomeni moč, jest pa želim apostelj zamureov biti. torej mi je moči potreba", je rekel previdni mladeneč. Pač resničin odgovor; moč leva bi mogel imeti, de bi s terdimi zamurci kaj opravil. Evropejski misijonarji pa bodo mogli prav v kratkih dobah, p. na 3 leta, v svojo domačijo se povra-čevati, ter se nekoliko poterditi iu potem zopet v svoje vinograde se podajati. Nato popisujejo naznanila posamezne misijoniša. V Goudokori je bilo konec leta 1856 42 kristjanov, in le malo pripravljancov. Vsi ti so veči del mladenči. ki imajo v misijonu hrano in preskerbitev. Z odrašenimi se le težko kaj da opraviti. Zraven tega. de so v sulici iu pu-Ijavi, samopridni in meseni, tudi nimajo kar nobenih vikših zapopadkov. Barjan sicer pravi: nisim povodnji konj, ne lev; ne zave se pa še, de se od njih loči. Vse njegovo tuhtanje se izhaja le na zdaj in tukaj. Ko njih otroci molijo, stari vprašajo: ^Ali bo kej steklenk za to?** Tudi se sliši: „Ciimi učiti sc iu moliti, ko pa vender umerjemo?** Barjan sicer nauku od vikših resnic tic nasprotva kmalo: „jc že prav", reče. tode njegova vetrasta glava si nič k sercu ne vzame. (I)alje si.) Mirizt-ek ljubljenimi! iieeiiiku na groli. O predragi . Vselej blaSi Oče mladih ! Mir ti liodi V tihim hladu, svetim kraji. Duša pa vrsejj" se \ raji. Dokler zemlja bo te krila. In trobenta ne zbudila, /daj porivaj In vi i vaj V kril Očeta \ ecne leta \ se veselje. ko so želje Tvoje mile Se spolnile Sla 'z tele>a Je v nebesa Duša srečno In na večno. Neporabljen vsi mlado-ti Pomni je tud Ti v »vitlosti. De se enkrat vsi in vsaki Zopet vid nio nad oblaki. J. V-c. MMnhorske zatiere. V ljubljanski škofii. I.okalija Čatež je podeljena z. Jož. Grcgoriču, šent-niarjcškiuiu duh. pomočniku. Prestavljeni so naslednji gg.: Mal. Torka r i z Ccrnonieljiia t Zužcnhreg; .lan. Volčič iz Semiča v scnt-Marjeto; Jan. D c b e I a k iz Zuzcubrcga v Semič, Jož. B u h. nov oposv.. pride k sv. Petru na Novomeškim. — l inerli so: ze 10. vinotoka g. Anton Jeglič, zelezniski fajni.; g. Iliaz l.ipovic fajm. v pokoji. 6. t. m. v Kovru; g. Jernej Brenk. ope-šanec, v spodnjim Bcrniku 12. t. ni ; g. .lakoh Ko h rman. duh. pom. v Trebcliiiui, 10. t. m. II. I. I'.! Spremembe v lava nt i tisk i škofii. C. g. Janez Src d en še k je prejel faro sv. Martina v Podčelertku: — č. g. Gašpar Zupane lokalijo Smiklavza (St. Nicolaus bei \Viederdrics ); — č. g. Jožef Toporošič pa pride za ua-mestnika v Razbor. V t c rž a š k o - k o p er s ki škofii so prestavljeni eč. gg.: Jan. Za I o kar za administ. v Risano: Jož. Bud in za duh. pom. v Grizinjano; Korl F a bris v Partolc: Fr. Rovnik. v Cittanuovo; Andr. Lavriha. novoposv.. v Pe- deno; Korl Mazek v Povir; Prim. Subic. novoposv., v JMiii iiiS#V>W« Tru-ke; Luka M oži na za ekspoz. v Račice; Ant. S i h e r I Za a fr ikanski misijon: za kancelista v Terst; Jak. Leben. novposv., v Kovedo; Vse za spreobernjenje nesrečnih grešnikov, sosebno l.or. Viezzoli v Kopro; Ant. Korobaič za duh. pom. nečistnikov in pijaneov 2 gold. — G. A. KI. na B. 1 gld. k stari cerkvi sv. Antona v Terst: Matija Bastian za ka- _ S Studenca na Igu 5 gold. — Neža Gorenc 1 gold. — teheta nunskih sol v Terst; Alojzi Paoli v Bersez: Jan. jz eirkelj križavček 33 kr. Plan i ii še k, novoposv., v (trni verh; Jak. Sajovic v Za „,jHijon gosp. Olivieri-a: .Mune; Andr. Cvenkel v Zdrenjo; Feliks Costanzo v yHC za spreobernjenje nesrečnih grešnikov itd. 2 gld Slranjano; Sim. K ar o I ni k v Jelšane; Fr. Hepič v Pe- _ \eka gospa 1 gold. — Dve devici 36 kr. deno; Fr. Te bul ar za duh. pom. k novi cerkvi sv. Antona z a bolnišnico in kat. cerkev v Jablunki- v Terst; Ant. Nadrah v Boljunec; Jan. Frantov v La- Za spreobernjenje nesrečnih grešnikov, sosebno ne- n i sije; \,kt. Basic v Abacijo; Ant. Turek za farn. in čistuikov in pijaneov 2 gold. (Z ravno tem napisani 2 -1 dek. namest. vPortole; Peter Degrassi v Buje; Jan. Ba- 7.a mater, ki jo lačni otročiči kruha prosijo; in 2 gold. za s tian za začas. vodja in kat. v Dogani v Terst; Jan. Gru- domače zainurce.*) l»i>a za korvik. pri stolni cerkvi v Terst in pomočn. kat. Ohrajt v starim mestu; And. Stcrk za korvik. k sv. Justu; J. \a voljo dani tolar neke dobrotnice. je takole razko- Braiichetta za zacas. kat. v Kopro; Ant. Nesič vGimino; san: 40 kr. za afrikanski misijon. 20 kr. za misijon gosp. Jan. K orkan v Volosko; Jan. Mizzan. novoposv.. za Olivieri-a. 20 kr. za cerkev in bolnišnico v Jablunki. 20 praznikarja in ueenika v Pedeno; Jak. Kocjan v Anti- kr. ztf lačne in stergane, 20 kr. za naše zamurce: vse v njano; O. G i o v a n n i. kapuc, iz Gcnve, za spovednika k no- namen svetila leta. nam v Terst. -—-- --imorav češ? Ne zanikarne hiše. ne zanikarniga prijatla. ne zani- T £ " , P ^ ~ ° t '*™™' ~ iii. __ .. i • • ,• .. . G. K.: (juod rarum ca rum! karne obleke, ne zanikarne suknje in tud, zanikarne besede ne? — Vse de naj bi dobro bilo. Le svojo dušo hočeš še \eti kar iii n al s ki zbor. <0 kardinalov vines- i •• -v u i . * v -. t ... . , * ^ l-r. Levicnik. kaplan v >kocjana .... 1 « — _ škofov b. masnikov jO, diakonov 14. _ kašP. tiašperlin. lokal, v Bučki .... 2 „ - B Kardinal vikar (namestnik papežev): kard. Kon- - Matija Pfeifer. tajmošter na Raki ... 5 , — „ stanlin Patrizi. - Jož. Grablovic. fajmošter v Sent-Jerneji 1 „ — B Pervi deržavn i minister: kard. Jakob Antonelli. ~ J^n- Le^jak, fajmošter kostanjevici . 2 .. - „ Proda,ar (sprednik v podelitvah): kard. Ilugo Pe- I ^ ^T i 'JŠT* \ \ 1 Z I I ter >pinoia. Dajje jz Novoroeškig» vv. čč. \eliki penitenejar (spovednik): kard. (iabriel Gospod Jernej Arko. korar in prošt v Novim mestu 5 „ — r Feretti. _ Andrej .>leterc. korar v Novim mestu . . 2 _ — „ Poslanci papeževi: v Avstrii: Anton de Luca. " Matevž Svetličič. korar v Novim mestu . . 3 „ — B tarsanski nadškof - Isnaci Mali. vikari v Novim mestu ... 1 „ 30 „ v. ...".. . - Jakob Jerin. fajmošter pri Beli cerkvi .2 ., — ^ N a <1 s k o f j e in s k o f j e vse cerkve. . Janez Judnic. kaplan v Toplicah .... 1 ^ - - \ sa katoliška ceikev ima 137 nadškofov iu 733 ško- - J. R. z Berd na Uariškim......1 „ — „ lov m apostoljskih vikarjev, in čez 172 milijonov duš. - L. XV..............3 „ — - K'.r«>pa: l»5 nadškofov. .">20 škofov in ap. vikarjev. I3.vuoo.inmi duš. - Nare i*f«t«t»nik. fajmošter v Sent-Joštu . 2 „ — , Azija: || n *•> ^ , _ T.tNMi IM m i _ -F. P. 2 (olarja križa v ca. t. j. ..... 4 „ 24 . Afrika: 1 , 22 _ jlKHMMl - Anton 4nžur. duhovni pastir v t ernim verhu 2 n — «, Amerika: 21 „ 104 _ _ 30 (HM l (H mi - Luka Aleš. duhovni pastir v Ornim verliu 3 ., — ^ Avstralija t 12 _ ItlO.IMMi I Devica J. Selan 1 tolar. t. j.........2 n — \ Avslrii je 17 nadškofov. <>4 škofov. in 30.U44.4NN) katoličanov. Skupaj: 59 gold. 54 kr __s poprejšnjim: 4 cekini in bo9 ,, 2G v Odgovorni vrednik: Luka Jeran- — Založnik: Jožef Blaznik-