t Leto LIX. Številka 184 v ijuDiiam,vtoren n. mm nzt Ceno Din 1*50 likala vsali dan popoldne, lzvzomft ne deli e in praznike. — laaeratl: do 30 petit ž 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inseiati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebe;. — Slo venski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravniatvo: Bnailova ulica itav. 5f priUiije. — Telelon stet. 304. Uredništvo: Snaflova ulica št, 5, I. nadstropie. — Telelon štev. 34. Poštnina plačana v gotovini. adlKali beosratiko občino Kadi razcepljenosti radikalskih list so pri včerajšnjih občinskih volitvah zmagali v Beogradu davidovičevci. —Uzunovič o izidu volitev. ;— Beograd, 15. avgusta. Današnje volitve v občinsko zastopništvo so po* teKi« razmeroma mirno, dasi so se vrši* le r>h velikem zanimanju občinstva. Ra* To je lep i»peh, ki pa smo ga Izidi v notranjosti Srbije Beograd, 16. avgusta. Do polnoči je bilo v notranjem ministrstvu znano, da so radikali zmagali v 450 občinah, Davidovičevci v 260, zemljoradniki samo v 20. Samostojni demokrati so osvojili S občin, od tega 2 v Sandžaku. V Črni gori so dobili radikali 18, demokrati 8, črnogorski federalisti pa 4 občine. Beograd, 16. avgusta. Po podatkih, ki jih je prejelo notranji ministrstvo, so radikali zavojevali sledeče večje občine v Srbiji in Črni gori: Skoplje, Užice, Valjevo. Plevlje, Priboj, Kolašin. Pod-gorico. Kruševac. V Čačku sd zmagali radikalni disidenti. Davidovičevci so zmagali v Smederevu. Kraljevu, Velesil, Kosiriči, Cetinju, Požegi, Požare\-cu, Vran ju, Kumanovu in Paračinu. V Šabcu je zmagala skupna lista Davido-vičevcev in radikalnih disidentov pod vodstvom Ante Radojeviča. .— Beograd, 16. avgusta. Davido\i-cevci razglašajo danes opoldne, da SO zmagali še v občinah: Zaječaru, Knin-ževcu, Pirotu, Bitolju, Prilepu, Jagod -ni. Smederevu, Aleksincu, Vranjski ba-niL Tiskoven flfeBBMMfl to fainrni« V manjših občinah v notranjosti Srbije so po dosedanjih vesteh v veliki večini zmagali radikali, ki so delali z vsem policijskim pritiskom. V nekaterih srezih so zmagali spoh v vseh občinah. Radikali računajo, da se nahajata v njihovih rokah dve tretjini občin, davidovičevci pa zatrjujejo, da so te vesti neresnične in da so oni in drugi opozici-jonalci povsod močno napredovali. Bi I. J D C rr najbolj sc. najtrpežnejše zato na/ccncjsc pričakovali, ker smo poznali razpoloženje naroda. Na lern razpoloženju smo zidali svojo moc. Volitve so za nas ugodne.-. službeni radikali &o imeli svoje sestanke v hotelu >Pariz<". Po končanih voitlvah je tjakaj prispel notranji minimier Boža Mak»i-movid. Njegovi pristaši so mu priredili velike ovacije. Maksimovič je povzel besedo in priznal, da je radikalna stranka vtrpeia velik poraz, za katerega odgovarja disident Bobič. Maksimovič je imenoval Bobiča navadnega >nitkova« in >nevaljalca>: ter ga tudi sicer strahovito napadel. Na koncu ie pozval radikale, naj bodo složni, ker preti radikalni stranki velika nevarnost Po govoru Bože Maksimoviča so se radikali razšli po mestu. Po končanih volitvah so prijatelji Bobiča priredili svojemu voditelju v kavarni >Zagreb<, kjer so imeli svoj glavni stan, ovacije. Bobič je odgovoril prijateljem, da je zadovoljen z izidom volitev, ker so mu volitve prinesle kljub terorju, lalsifikatom in zapostavljanju veliko zmago. Ni se nadejal tolikega števila kroglic. Nato je prečital imena svojih somišljenikov, ki so bili tekom dneva aretirani, med temi tudi mnogi čuvarji skrinjic. Med radiakli, ki so zelo potrti, se je včeraj raznesla vest, da bo vlada razveljavila t olitve ter razpisala nove. praznik na KrsKem polju Manjša udeležba kakor lani, — Radič je v svojem govoru zopet napadal Pašica in oba slovenska velika župana. — Zanimive kmetske prireditve. — Krško, 15. avgusta. Prelepo nedeljsko vreme je dobro poslužilo tudi prirediteljem kmečkega praznika na Krškm polju. Udeležba je bila morda nekoliko šibkejša kakor lani in posebno od hrvatske strani docela neznatna, a v splošnem je prireditev nuudila nekaj prav zanimivih prizorov. Dopoldne se je na krškem sejmišču vršila razstava in premovanje živine, kjer je bilo videti nekaj zares krasnih cksemplarjev goveda in konj. Popoldanska slavnost pa se je pričela s slikovitim sprevodom, ki je ob 1. krenil iz mesta na Krško polje. Tvorilo ga je IS velikih vozov s skupinami, predstavljajočimi najznačilnejše momente iz kmečkega življenja ter posamezne panoge obrtništva. Na čelu oddelek kmečkih jezdecev, nato kmečka ohcet, v-ničarji, žanjice, lovci, iniatiči, kosci, sodarji, mizarji, kolarji, kovači, Verice, ribiči itd. so se veselo prepeva-je pomikali po beli cesti, a vmes sta še dve godbi dvigali razpoloženje gostov, ki so v silni vročini iu prahu sledili sprevodu na zborovališče deloma peš, deloma na lestvenih vozovih. Stjepan Radič je dospel na Krško poije v avtu istočasno s sprevodom. Z njim je bila gospa Marženka ter hčerka (ga. Vandekarjcva) in starejši sin. Zborovanje je otvoril predsednik krajevne radičevske organizacije Alojzij Pire, nakar sta govorila g-i. Pucelj in Prepelici ter končno Stjepan Radič, ki se jc precej razgrel ter ostro napadal beograjsko korupcijsko čaršijo, posebno pa Pašiča, ki da ne pride nikoli več na krmilo. Agresivno je obdeloval tudi posamezne državne funkcijonarje, tako velika župana Baltiča in Pirkrnajerja, češ da nista Slovenca, a o načelniku zagrebške železniške direkcije Jova-uoviča je razodel, da krade. Končno je obdelal še dr. Korošca ter je zaključil svoj govor ob precejšnji apatičnosti poslušalcev, ki so jedva vztrajali v hudi vročini pod vedrim nebom. Sledile so običajne konjske dirke, ki so potekle brez nezgode, nakar se je pred številnimi in dobro založenimi šotori razvila kmečka veselica, ki je trajala pozno v noč. raieo Otvoritev mestnega muzeja v Zagrebu. — V mali jadrenici z Jadrana v Ameriko. — Deklica s srcem na desni strani. — Samomor ruskega novinarja v Beogradu. Včeraj je bil v Zagrebu na slovesen način otvorjen mestni muzej, ki vsebuje vse zgodovinske uooebnosti in vrednosti zagrebškega mesta. Akcijo za to ustanovitev so pričeli že 1. J906. ^Bra-ča hrvatskoga zmaja*, ki so si nadeli nalogo, da zberejo po mestnem arhivu in med privatniki raztresen zgodovinski materijal in uredijo zbirko na inuzealiii podlagi. S tem je bil ustvarjen prvi temelj današnjega mestnega muzeja. Z zbranim materijalom je bila lansko leto prirejena posebna kulturno-zgodovinska razstava, ki je dosegla popoln uspeli. Mestna občina je končno odstopila v ta namen spodnje prostore umetniškega paviljona na Trgu br. L, kjer je sedaj muzej lično in pregledno urejen. Včeraj se je vršila ob navzočnosti številnega občinstva ter zastopnikov oblasti in mestne občine slovesna otvoritev, kateri so prisostvovali tudi razni zunanji gostje. Muzej sam je skrbno urejen ter vsebuje zanimive in dragocene predmete iz zagrebške preteklosti od 15. stoletja do danes. V desni dvorani je nameščena gledaiiško-zgodovinska razstava, ki vzbuja pri vseh obiskovalcih največjo pozornost. Zagrebška mestna občina je tako ena izmed prvih v naši državi ustanovila lasten muzej. V pomorskih krogih je vzbudila veliko pozornost vest, da je te dni dospela v Newyork mala jadrnica, ki je 13. junija t. 1. krenila z Jadranskega morja v Ameriko. Jadrnica, ki meri jedva 20 m, je bila zgrajena v ladjedelnici na Malem Lušinju. Odrinila je 13. junija s posadko 9 mož pod poveljstvom mladega kapetana Primorca Josipa Martinoviča ter kljub hudim burjam in viharjem po dveh mesecih srečno dospela preko Sredozemskega morja in Antlantskega oceana v Ameriko. V Newyorku so posadki priredili svečan sprejem. Neustra-šenost in prestale nevarnosti naših mornarjev so Američanom zelo imponiralc. Pomorski krogi smatrajo ta dogodek za zelo redek in velik uspeh. V medicini naletimo cesto na feno-•menalne pojave. Tudi pri nas so našli kirurgi že cesto razne abnormalnosti, ki so vzbudile zanimanje v vsem medicinskem svetu. Tak izreden slučaj je odkril te dni tudi dr. Milovan Protič, zdravnik državne bolnice v Beogradu. Pred par dnevi mu ie privedel železniški uradnik Peter Petrovič svojo loletno hčerko Ljubico, učenko 2. razreda gimnazije, ter ga naprosil, naj jo preišče, ker pri njej ni vse v redu. Zdravnik jo je preiskal temeljito in sicer ruclioskopično in klinično. Njegovo začudenje ni bilo malo, ko je po končanem preiskovanju napisal sledeče spričevalo: ^Pregledal sem danes radioskopično n klinično gdč. Ljubico Petrovič, staro " 3 let. rodom iz Beograda, učenko 2. :'zreda drž. g'rmnazije ter ugotovil sle-Seče: Ys! organi kakor jetra, želodec i srce se nahajajo na popolnoma dru-&zn mestu, kakor pri normalnem člo- jetra pod levim reberskim lokom, želodec na desni strani». Ljubica Petrovič doslej ni kazala nikakih posebnosti. Njen oče je star 50, mati 42 let. Mati je rodila skupno 11 otrok, od katerih jih šest še živi. Najmlajši je star pet let. Mati sama pripoveduje, da je bil porod pri Ljubici popolnoma normalen in skoraj brez bolečin, dočim je pri vseh drugih otrocih mnogo več trpela. Pri porodu je tehtala Ljubica 3.5 kg. Razvijala se je normalno, bila vedno zdrava in nikoli ni tožila o kakih bolečinah. Za časa okupacije je imela difterijo, razen tega pa ni bila sploh nikoli bolna. V medicinskih krogih je vzbudi! nenavaden pojav veliko zanimanje iu dnevno se oglašajo pri Ljubici zdravniki in medicinci, da bi se sami prepričali o tem Čudnem pojavu, ki je napravil iz nepoznane deklice medicinsko znamenitost. V Beogradu je izvršil v soboto popoldne samomor ruski književnik in novinar Georgije Jakovljevič-Vilijam. — Pred letom je prišel s svojo ženo v Beograd ter si z velikim trudom ustvaril malo eksistenco, ki mu ie omogočala skromno življenje. V zadnjem času pa je obolel in z ^boleznijo je prišla v hišo tudi beda iu glad. Več mesecev je bil prikovan na posteljo, dočim je žena noč in dan šivala, da je prislužila vsaj za najnujnejše potrebe. Jakovljevič je v zadnjem času pogostoma govoril o svoji nameri, da napravi trpljenju in pomanjkanju konec. Žena je radi tega naprosila več prijateljev, ki so bili noč in dan pri njem in ga čuvali. Te dni se je bolezen znatno izboljšala in tako je ostal sam doma. Ženi je zjutraj pri odhodu še rekel, da bo šel malo na sprehod, toda, ko je zvečer prišla z dela domov, se ji je nudila grozna slika. Mož je ležal s prerezanim vratom mrtev v luži krvi. V desnici je stiskal britev, s katero je izvršil samomor. Poklicani zdravnik jc mogel ugotoviti samo še smrt. Tragična usoda nekdaj uglednega ruskega književnika in novinarja ie vzbudila v vseh beograjskih krogih veliko sočutje. Pokojnik je deloval 35 let na ruskem novinarsko-književnem polju. Bil je dolga leta urednik moskovskega < Ruskega Slova*. Po svojem begu iz Rusije je sodeloval pri «Rulju», ki je izhajal v Berlinu. Napisal je tudi več knjig, deloma pripovedne, deloma poučne vsebine. Bil je tih in zelo skromen človek, ki je užival pri vseh. ki so ga poznali, spoštovanje in prijateljstvo. KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE V ZAGREBU — Zagreb, 16. avgusta. Včeraj so hoteli komunisti prirediti v dvorani Me-tropolkina veliko zborovanje. Policija je zborovanje prepovedala ter potegnila kordone po okolišnih ulicah. Komunisti so vdrli na Zrinjevac, kjer so hoteli demonstrirati proti policiji. Ta je aretirala 16 oseb in jih danes izročila sodišču. M^l hQdö ofeojeni xa4LiZJK£- Situacija po volitvah — Beograd. 16. avgusta. Vaš dopisnik je izvedel iz povsem verodostojnega vira, da odpotujeta ministrski predsednik Uzunovič in notranji minister Boža Maksimovič na Bled. čim uredita rezultate občinskih volitev sr Srbiji in Črnigori. Politični krogi so prepričani, da občinske volitve ne bodo vplivale na sedanje razmerje v vladi iu da ne pride do razkola \ sedanji vladni in parlamentarni koaliciji, razven nko bi Stemm Radič iS. avgusta na seji Svojega: poslanskega kluba in strankinega predsedstva ne podal takih izjav, ki bi ogrožale niadaijni obstoj vlade. V teh krogih se živahno komentirajo Radičc-ve ostre izjave na Krškem polju, kjer je Stepan Radič na zelo nedostojen način napadel Beograd in govoril o korupciji ter o voditeljih Narodnoradika!-ne stranke. Tudi v krogih, ki so doslej podpirali sodelovanje z Radičem, se je vsled njegovih včerajšnjih izjav razširila nekaka hladnost napram njemu. V vsaKem slučaju vlada vciiko zanimanje za sejo HSS dne IS. avgusta v Zagret bu. Sodi se, da bo ministrski predsednik Uzunovič še pred 18. avgustom odpotoval na Bled in ob tej priliki sestal s Stepanom Radičem ter preprečil ev. usodne sklepe zagrebške seje. Šahovski kongres in turnir Današnji dopoldanski rezultati. V restavraciji Zvezda se je vrSil včeraj dopoldne kongres jugoslovenske Šahovske zveze. Predsednik dr. Milan Vidmar j« otvoril kongres s prisrčnim pozdravom, na-glašaioč. da mu je dana prvikrat prilika oi-varjati jugoslovenski šahovski kongres. Po sprejetju dnevnega reda .in poročil je bil nato izvoljen naslednji odbor Zveze: predsednik dr. Milan V i d ni a r, I. podpredsednik T o d o r o \' i c iz Beograda, II. podpredsednik dr. Wolf iz Zagreba, za tajnika Kosta Kožic in blagajnika dr. Ban e-< kovic, oba iz Zagreba, kakor tudi trije odborniki Zagrebčani. Šahovska zveza itn-je 2S klubov. Udeležba na Jcongresu je biU prav častna. Zastopana so bila mesta: Ljubljana. Šiška, Maribor, Beograd, Zagreb. Karlovac, Subotica, Vukovar, Yr>ac, Pcnčevo, Varaidln, Novi Sad, Tuzla in druga mesta. Zvečer se je vršil y restavraciji Zvezda na čast udeležencem kongresa in turnirja banket, katerega so se med drugimi udeležili predsednik gereni-kcga sveta dr. Dinko P u c, gerent Anton L i k o z a r in z: Agapjejev je dobil proti prof. Kozo-mari. Pire in Totli renn. Pernovšek je iz-gu il proti Marjanoviču, Furlani jc dobil proti Vidmnrju, Poljakov in Pid^inski s[a igrala remi. Ostale partijo sc še nadaljujejo. Popoldanski turnir se ob 13..^n prekine In nadaljuje popoldne ob 10. Popoldne se prične tudi damski turnir. Za turnir vlada med ljubljanskimi šahovskimi krogi in tudi med ostalim občinstvom prccciš--ic zanimanje. Najboljši iu najtrpežnejši čevlji TIP-TOP in BflLV'VIČA se dobe le v trgovini ŽIBERT, Prešernova t»l. Borzna poročila. — Zagreb. Dunaj 729.25—803.25, Berlin 13.5325, Budimpešta 793—797, Italija 136.60—187.60, London 275.05—276.25, Newyork čok 56.464—56.764. Paris 155.50 —157.50, Praga 167.38—16$.;?$, Curih 10.94* — 10.985. — Curih: Beograd 9.115. Pariz 14.06, London 35.15, Milan 169635, Hw^k SITU* r* rt--* mmm ^SEOVENSKI NAROD» dne 17. avgusta 1926. V St e v 84 bilo /« pravilno Kuhala is svoj© havo samo s Ta je danes še vedno rako fin kaKor izvrsten pršdahek x JS zrnajjjn žitni Kavi rert>o to tudi zmeraj ostat. • pufl Zmagal je včeraj v Ljubljani ob navzočnosti fcf .-alja in 6000 gledalcev Zagreb nad Beogradom s 3 : 1 (2 : 0). — Igral ie dostojno in zmago zasluzil. — K tekmi je prišlo iz Zagreba 2000 ly-di. Borba za kraljev pokal je končana. Dragoceno in častno daxilo si je včeraj v : Ljubljani v tretje in s tem definitivno pri* boril Zagreb, ki je v lepi igri zmagal nad Beogradom. Tekme se je udeležil kralj z odličnimi predstavniki oblasti; prisostvo* valo ji je okrog 6000 ljudi, med njimi do 2000 Zagrebčanov, torej obiek, kakršnega razun sokolskego. zJeta še ni imela menda nobena prireditev v Ljubljani. Zanimanje za tekmo je bilo namreč naravnost ogrom* no; vse je govorilo samo o njej^in gledat so jo šli mnogi, ki še ep loh niso bili na nobeni nogometni tekmi. Obe moštvi, beogradsko in zagrebško, sta se pripeljali v soboto zvečer; i njima so prispeli rudi prvi kibici, zagrebški z modri« mi, beograjski z rdečimi zastavicami in znaki. Obenem so v soboto prihajali že tudi -številni avtomobili iz Zagreba, ki pa so ve* činoma podrveli še na Bled. Včeraj — krasen solnčni dani — so pri* vazali zagrebške «drukarje» vsi vlaki iz Za* jereba in Gorenjske, ogromna množica pa jih je prišla z velikanskim posebnim vla* kom ob 12. Napolnili in preplavili so s evo* jo temperamentnosrjo in s svojimi belimi zastavicami vse notranje mesto, kmalu iz* praznili kuhinje in kleti večjih gostiln. Nji* hova nervoznost je prešla tudi na Ljubljan* čane in mno^i so se šele včeraj popoldne odločili, da gredo na tekmo. Ob treh popoldne se je že začelo ro* manje na igrišče Ilirije, kjer sta takrat me* rila svoje moči v predtekmi šišenski Her* mes in zagrebška Slavija. Tekma je končala neodločeno 1:1. Ob 16. je bilo igrišče že napolnjeno. Na tisoče zastavic je vihralo po zraku, ogromno večina modrih zagrebških, vmes pa tudi rdeče beograjske in osamljene bele, ki naj bi predstavljale nevtralnost Ljubljančanov. Šumelo in vrveio je kakor v panju, v žarkem sol neu so odsevale vse mogoče barve. Bila je res slika, kakoršne ilirijansko igrišče Še ni videlo. Prihod kralja. — Tekma. Ob 1630 se je med frenetičnimi ova* cijami tisočglavih množic, katerim se je pridružilo tudi številno občinstvo pred igri* ščem, pripeljal z adjutantom Hadžičem kralj Aleksander, katerega so sprejeli ofi* cijelni predstavniki vlade in mesta, veliki župan dr. Baltič, gerenta dr. Puc in Liko* sar, v imenu JNS pa ga je pozdravil precU sednik dr. Lipovščak iz Zagreba. Kralj je nato zavzel svoje mesto v loži. kjer je stal krasni pokal iz masivnega ztata. Hip nato sta se na igrišču pojavili mo* žtvi, frenetično pozdravljeni od publike. Moštvi sta pozdravili kralja s trikratnim •Zdravo!*, nakar je dal sodnik Nedoklan iz Splita znamenje za tekmo. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Zagreb: Mihelčič*Vrbančič, Remec*Hi* trec, Premrl, Marjanovič*Urbanka, Agič, Leinert, Cindrič, Giller. Beograd: Nikolič*Stakič, Ivkovič*Arse* ni.ievič, Petrovič, Gjorgjevič * Marjanovič, Jovanovič, Dragičevič, Petkovif, S-ekulič. Zagreb je zmagal v razmerju 3 : 1. Za* orebčani so zmago v polni meri zaslužili. Kajti bili so skoraj za cel razred boljši od Beograjčanov. Najboljši del zagrebškega moštva je bila krilska vrsta, ki ni dala na* sprotniku dihati, obramba pa je stala ka* kor zid. Med krilci je omeniti Premrla, ki jc delal kakor stroj, marljiva pa sta bila tudi ostala dva. V napadu, ki je z jadrni* mi komhinacijskimi akcijami cesto ogrožal vrata Beograda, se je izkazal stari inter* r.acijonalec Cindrič, ki je tudi zabil vse tri gole. Giller je bil slabši kot običajno. Mi* helčič v golu ni bil zaposlen, pokazal pa je v nekaterih kočljivih momentih, da je velik mojster. V splošnem je treba pri* znati, da je celokupni zagrebški ansambl predvedel izvrstno igvo, pokrivanje na* sprotnika je bilo vzorno, start sijajen in tudi tehnično so prekašali Beograjčane. Beograjčani »o razočarali. Timu je manj* kalo vigranosti in borbenosti. Poraz je v prvi vrsti zakrivila krilska vrsta, kjer je za* dovoljil samo Gjorgjevič. Vezi med krilsko vrsto in napadom sploh ni bilo. Napad, ki je bil boljši del moštva, je mestoma izvedel precizne kombinacije, okleval pa je pred golom. Dragičevič je bil slab namestnik Lu* kuriča. Sekulič in Petkovič sta bila najne* varnejša. V obrambi je dominiral Ivkovič, čigar krasne parade so vzbujale občudova* nje. Bil je poleg Premrla najboljši mož na polju. Vratar Nikolič je branil v izrednem stilu, drugi branilec Stakič pa je igral pre* ostro. Potek igre. Zagreb igra proti solncu in je takoj v napadu. V 2. minuti kot proti Beogradu. V 5 minuti kot proti Zagrebu, Hitrec reši. Nato favl Hitrcca na Sekuliča. Zagreb pri* tiska. V 8. minuti kritična situacija pred vrati Beograda: v 9. minuti prodre Sekulič, Mihelčič drži. Hip nato pošlje Leinert pre* ko prečke. Sledi krasen kombinacijski na* psd Beograda, ki pa ostane neizrabljen. Iz* kiižeta se Stakič in Remec z uspešno hiter* venci jo. V 16. minuti tavla Ivkovič Gillerja. Sledi prosti strel proti Beogradu, iz gnječe pred vrati pošlje Cindrič v mrežo. 1 : 0 za Zagreb. Viharen aplavz Zagrebčanov: na ti* soČe modrih zastavi? zavihra po zraku. V V 19. in 20. minili kot proti Beogradu, v 23. še eden. Zagreb zopet pritiska. V 31. minuti kot proti beogradu. Leinert doseže drugi gol, ki ga sodnik ne prizna. Delna premoč Zagreba. Sporadični napadi Beo* grada. Petkovič in Jovanovič streljata pre* ko prečke. Agič in Cindrič kopirata. V 44. minuti postavi Cindrič na 2 : 0. Opasni na* padi Zagreba. Nikolič reši z dvakratno ro* binzonado. V odmoru so ljudje navalili na igrišče pred tribuno in prirejali kralju ovacije, ki so trajale tako dolgo, da je sodnik zažviž* gal za nadaljevanje igre. //. polčas. Takojšnji napad Zagreba. Remec favla Marjanoviča. V 6. minuti kot proti Beogradu. Gillerjev strel drži Nikolič, V 12. minuti zastrelja Urbanke, istotp.ko Jovanovič v 13. minuti. V 17. minuti drži Mihelčič oster strel Petkoviča, v 19. faula Stikič Gillerja. Diktirano 11 metrovko moj* strsko brani Nikolič. Nato kot proti Beo* gradu. V 22. minuti Cindrič po lepi kombi* naciji zviša na 3 : 0. Petkovič gre v obram* bo, Ivkovič v napad. V 37. minuti prodor Sekulič=Petkovič, ki konča v autu. V 40. minuti prosti strel proti Zagrebu. Dragičcs vič požene iz gneče pred gclom v prečko in doseže častni gol za Beograd. Ogromen aplavz. Beograd nato močno pritiska, toda prepozno. V 44. minuti kot proti Beogradu, nato konec. Sodnik g. Nedoklan iz Splita je sodil mestoma nesigurno, a nepristrinsko. Kralj izroči pokal zmagovalcem. Takoj po tekmi je odšel kralj s poka* lom v Toki na igrišče, kjer je pokal izročil kapetanu Z. N. P. Vrbančiču s sledečim nagovorom: «Cesiitam Vam k zrnati in za* h\aljujem se Vam za lepo igro. ki ste jo pokazali ter izročam pokal v Vašo trajno posest.» Med novimi viharnimi ovacijami občin* ptva se je nato kralj odpeljal nazaj na Bled, Zagrebčani pa so naložili svoje igralce na rame in jih v velikem sprevodu, katerega se je udeležilo tudi mnogo Ljubljančanov, med neprestanim vzklikanjem pove d Ii do hotela <^Slon», kjer so ložfrali. V kratkem nagovoru se je njihov govornik g. Rieger zahvalil z balkona igralcem za zmago in občinstvu za ovacije ter končal z vzklikom kralju, ki je poklonil krasni pokal in oseb* no prisostvoval odločilni tekmi. Tisočglava množic je vihamo vzklikala kralju, zapela «Lepo našo* in se nato polagoma razšla po gostilnah in kavarnah, kjer je vladalo vse do odhoda posebnega vlaka ob 22. izredno pestro in živahno življenje. Beograjska in zagrebška nogometna re* prezentanca sta se danes odpeljali z jutrs» njim brzovlakom v. Zagreb in Beograd. Za= grebške nogometaše je opoldne pričakovala ogromna množica ljudi. V triumfalnem spre* vodu so spremljali kraljev pokal in igralce med neprestanimi ovacijami v mesto. Zlet gorenjske S&kolske zupe T \ gomet v inozemsivu BRATISLAVA. Brigittenauer AC (Du* raj) : Bratislavski AE 7 : 1. Vvacker (Du* naj) : Bratislava 3:1. BADEN: Hakoah (Dunaj) : Badener AC 4 : 2. " DUNAJ: Rapid : Slavija (Praga) 4 : 3 (2 : 2). Gole so zabili Uridil 2, Hanel in Solil po 1. Najboljši mož na polju je bil Hanel. Čehi so kljub porazu zelo ugajali. BERLIN: Berlin : Budimpešta 4 : 2 (0 : 21). Izid je vzbudil senzacijo, ker so Madžari nastopili s svojo najmočnejšo po* stavo in so veljali kot favoriti. Nemci so zmagali v krasnem končnem spurtu pred 20.000 gledalci. Glavna skupščina LNP Včeraj dopoldne sc je v restavracijskih prostorih «Zvezde» vršila redna glavna skupščina LNP za 1. 1926. Skupščini so pri* sestvovaji delegati vseh slovenskih nogo* meinih klubov, včlanjenih v LNP. Ob 10. dopoldne je predsednik podsaveza g. Jaklič otvoril zborovanje. Tajniško poroč:lo orne* nja lepe tekme za ljubljanski zimski pokal trgovca Krisperja in druge večje nogomet* ne prireditve. Nivo ljubljanskega negome* ra se je znatno dvignil; upati je, da se sa* dovi pokažejo že v prihodnji jesenski sezo* ni. Pcdsavez je upeljal v Ljubljani z ozi* rom na prirastek novih mlajših klubov dva razreda, v vsakem bo pet klubov. Lz bla* gajniškega poročila posnemamo, da je pod* savez s svojimi posrečenimi prireditvami po* plačal vse svoje stare dolgove, podelil po* trebnim manjšim klubom razmeroma viso* ke podpore in da ima v blagajni skoro 9000 dinarjev. Nato se je vnela debata o poročilih, nakar so se vršile volitve. V nevi upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik mnjor Jaklič, podpredsednika g. Kunaver in dr. Bajič, tajnika gg. Kuret in Batista, blagaj* nik g. Buljevič, odborniki gg. £ircelj, Dev, Pogorelec (flirja). Kos. Dorčec (Slovan), Kovač, Malovrh (Svoboda*Maribor;Lioblia* na). Bedjanič (Maribor), Krel (Celje). Lu* kežič (Hermes). Dečman (Slavija). Revizor* ji: inž. Debelak (Primorje), Vičič (Svobo* da) in Zamuda (Ptuj). Skupščina je potek* la razmeroma mirno in stvarno. Prisostvo* val ji je tudi delegat saveza, savezni taj* nik g. Riboli. Kolesarske dirke A* S, K-Frimorje. Včeraj je priredilo A. S. K. Primorje na 145 km dolgi progi Ljubljana»Grosuplje* Krka^Stična^Ljubljana^KranjsMengešaLjublja na kolesarsko dirko, ki naj bi pokazala, da so naši dirkači enakovredni, če ne boljši od Zagrebčanov. Žal se Zagrebčani dirke niso udeležili, čeprav so bili v Ljubljani in tudi na cilju. Prvi je bil Solar (Ilirija) v 4 urah, 54 min., takoj za njim pa Hvala, Zanoškar in Kos* mina. Vsi štirje so prispeli na ciljo skoro istočasno. na mm Gorenjska sokolska župa je priredila svoj letošnji /!?r na Bledu, kjer je v ta na* men blejski So:n.oI priredil krasno telovadi* šče za Zdraviliškim domom. Zlet jc bil pr* votno napovedan za dne 7. in 8. avgusta, vendar pa je tekma radi nalivov prejšnjo nedljo moral izostati javni nastop in se je omejUa prireditev samo na tekme. V soboto 7. avgusta sc se vršile tekme višjega oddelka, katerih se je udeležilo IS telovadcev. I. mesto si je priboril br. Janko Pristou (Jesenice) z 91.5 točk, II. me-to brat Avgust Ravnihar (Jesenice) z 90.75 točka* mi, III. mesto br. Boris Valenčič (Kranj) z 86.90 točkami. V nedeljo dne o. avgusta >o sledile tek* me v prostih vajah in stafetni tek skozi Bled. Kljub neugodnemu vremenu in nepre* stanemu strahovitemu nalivu se je udeležilo tekem ogromno število članstva, krog 150. V prostih vajah je tekmovalo osem vrst. 1. mesto je dosegla vrsta sokolskega društva Jesenice z 233.5 točkami (od 270 dosegi j i= vih): II. Kranj I. z 198.5; III. Radovliica z 197.5; IV7. Skofja Loka z 184.25; V. Kranj II z 177.25. VI. Koroška BeIa*Javornik z 125,5; VII. ?Ax\ z 125.25 in VIII. Tržič z 106.5 točkami. Tekem v prostih vajah za članice se ie udeležilo šest vrst. Prvo mesto je dosegla vrsta Sokolskega društva Radovljica z 244 točkami (od 270 dosegljivih), II. škofia Lo* ka z 225 točkami. III. Bled z 200.75; IV. Kranj z 19-?; V. Jesenice z 189.5 in VX Tr* žic z 182 5 točkami. Tekme so pokazale, da razpolaga g«*1* renjska župa s krasnim rnaterijalom, ki se bo ob vztrajni vadbi lahko še bolj izpo* polnil. Da pa gorenjska sokolska župa tudi širšemu občinstvu lahko pokaže svoje uspe* he in svoj napredek ter da krije ogromne izdatke, združene z zletom, se je vršil vče* raj delni zlet onih društev, ki imajo svoj sedež ob železnici. Prireditev je bila orne* jena na popoldanski telovadni nastop. Ude* ležua so se je sokolska društva Skofja Lo* k a, Kranj. St razišče, Radovljica. Javornik, Jesenice, Mojstrana, B-ohinj in Bled. Poleg vzorne organizacije se je prireditev odli* kovala tudi pot točnosti. Točno ob napove* danem času je krenila povorka po prihodu zunanjih gostov r. blejskega kolodvora sko« z i Rečico mimo gradu, kjer se je pridružilo članstvo iz spodnjega okrožja, mimo hotela Beograd po Ljubljanski cesti do kavarne Toplice in odtod pred Zdraviliški dom, ifjer je bil razhod. V povorki je jezdilo na čelu IS konjenikov, nakar je sledila jeseniška so* kolska godba, nato pa 4 praporji ter 130 članov in 50 članic v kroju. Občinstvo je Sokole navdušeno pozdravljalo in jih obsi* palo s cvetjem. Točno ob 16. uri je pričel telovadni na* stop. Občinstvo je že mnogo pred začet* kom zasedlo tribune, tiko da je že primanj* kovalo sedežev. Posebno številno so bili za* sronani kopališki gostje, tudi inozemski, ki so se zelo pohvalno izražali o nastopu in se zlasti divili vzornemu nastopu Sokolic ter telovadi i na orodju. Ob sviraniu jeseniške sokolske godbe je naprej nrikorwi-alo na telovad?soe 86 JUTRI! JUTRI! Samo St predstavi dnevno s ob 4. in pol 9« uri Ena predstava traja 4 ure „NIBELÜNGI" 2 dela naenkrat 15 de anj brez poviška cen. Od jutri 17. t. m. dalje! KINO «LJUBLJANSKI DVOK». — TELEFON ŠT. 730- Najmodernejši kino Slovenije. P. Ripson: 38 Kinoroman. *Toda sedaj je.* Pri teh besedah je stopil mladi Chada korak naprej k. očetu in tiho dejal: «0če, sedaj me imajo. Uiti jim ne morem. Vendar ne boš pustil, da me odvedejo?^ Nobena mišica na obrazu Zsni Lha-de se ni ganila. Hladno je dejal: «To noč naju je oba tvoja blazna strast uničila. Ali ni bilo že dovolj, da je Sorija v svojem brezumnem maščevanju dala ugrabiti eno žensko. Sedaj si se še ti spravil in pustil privesti zla-tolaso lutko semkaj, ki ni niti toliko vredna, kakor dragulji, ki jih nosi... in slednjič si šel tako daleč, da si naravnost pomolil glavo v rabljevo zarijko.» «Bil sem blazen, nisem vedel, kaj delam.» «In jaz, ki imam zdravo pamet, naj nosim posledice?* «6aj bo molčal za ceno življenja BVojega fanta.» ^Morda,^» je odvrnil Zani Chada. «rSDvrazim za. Toda on je mož. Če bi bil ti ušel, bi se dalo morda ž njim go-yaxaü in sez nocUcuni-ti* Toda. ko ä en- krat aretiran, ga prav nič ne more več prisiliti k molku.» «Kje je Sorija?* «V svoji sobi. Zaklenila se je in noče slišati o ničemur.* V tern trenutku je zopet trikrat za-donel gong. aZa božjo voljo,Tt> je vzkliknil mladi Chada, je že tu. «Idi,» je odvrnil starec. <■ Ostani v Kweejevi hiši; dokler te ne dam pok!i= cati. Reci Saklavi, naj gre gor in po* gleda, kaj delata obe ženski. Xaj pazi. da ne bosta morda kričali, kajti v slu-čaju, če bi se to zgodilo, so splavali na* ši zadnji upi po vodi.« Minuto pozneje je indijski služab* nik privedel Kerrvja v sobo. Njegov divii obraz je izgledal kot maska. Kar pokrit je stopil naravnost k mizi in njegove ponosne, široko odprte oči so se ostro vsesale v p-odolgaste, napol zaprte indijčeve. a Hočem vam samo eno stvar razlo* žiti. Naj se zgodi karkoli z vašim si» nom ali z ženskama, ki ste ju ugrabili, toda. če skrivite samo las mojemu fantu, vas pobijem z lastno pestjo in če bi vas moral loviti okoli vsega $veta.>» Zani Chada ni odgovoril. Toda za* škrtalo je v njegovih zapestjih, tako trdno \t stisnil okraske na svojem na* slonjaču. Kerry jeva divjost bi bila pre* plašili vsakega, toda z,ani Chada je poznal v$e ljudi in poznal je tudi teš;a možaka, Ce je nadinšpektor Kerry iz* javil, da bo koga ubil z lastno pestjo, to ni morda pomenilo, da ga bo ustrelil ali zadavil, temveč dobesedno, da ga bo ubil s pestjo. Zani Chada je bil o tem popolnoma prepričan. "Poslušajte me samo en trenutek,i> je dejal Zani Chada in njegov glas ni bil več grgrajoč in globok, temveč vi* sok, sikajoč in mehek. «Tudi jaz sem oče ...» «Kaj tratite po nepotrebnem besede?^ je zakričal Kerry. «Uropali ste mi mojega fanta. Če bi tudimoral raz* dejati vašo hišo na opeke, bito storil, da ga najdem in če ste mu skrivili sa* mo las na glavi, potem veste, kaj vas čaka. t* Mraz ga je spreletel. Komaj se je še obvladoval. Zani Chada je bil dober opazovalec in opazil je tudi to, zato je dejal: «Razumem; toda vi mene ne raz* umete. Vaš sin ni v tej hiši. Zaenkrat se mu ni zgodilo nič hudega. Če pride pa nasilje z vaše strani, ga ne bo nik* dar več nazaj.* Kerrvjeve nosnice so se razširile. Njegove oči so gledale stekIeno*divje in hripavo je začel kričati: «Vaš sin je Čisto navaden zločinec in enako vi in vsa ^aša zalega s prin* ceso Sorijo vred. Dovolj dolgo smo trpeli vaše, počenjanje v Angliji, sedaj je pa tega konec, ste me razumeli? U9oda obeh ugrabljenih žensk me ne i bo zadržala. Nevarnost mojega sina me tudi ne bo zadržala. Prokletc se motite, če mislite, da boste njega izrab* 1 j ali kot sredstvo proti meni. .laz vam bom že pokazal vsem skupaj in vas bom poslal v vaš smrdeči indijski pa* radiž.» Zani Chada je spoznal, da je nevar* nost prikipela do vrhunca. Odprl je usnjato torbo, ki je ležala pred njim in stresel iz nje na mizo kup bankov* cev. Sekundo nato je tiho dejal: Mnogo boljša kupčija bi bila pro* dati svilen robček za desettisoč funtov šterlingov.. Kerrvjeve ponosne modre oči so se zaprle samo za odlomek sekunde. In v tem odlomku sekunde je premislil, kaj vse bi se dalo storiti s tako velikansko vsoto, ki Je on v svojem življenju go* tovo ne bo nikdar imel na razpolago. Videl je pred seboj predmestno hiši* co, v njej svojo ženo in v njenem na= ročju svojega sina. Stavil si je vpraša* nje: «Ali je bil upravičen igrati se z življenjem svojega otroka in s srečo svoje soproge? Ali je bil upravičen prepustiti obe ujeti ženski njiju usodi? tvo jc bilo t.ikr* /udivljeno, da po konča*-nem nastopu kar ni hotelo zapustiti pro* štorov in ie t novim in ponavljajočim aplavzom skušalo še enkrat priklicati telo* vadce na telovadi>če. Sele, ko je jeseniško, godba, ki *e je prav tako izkazala, odigrala zadnio koračnico, se ie začelo občinstvo razhajati po okusno okrašenem veseličnem prostoru tik telovad.šča, kjer se je nato vršila ljudska ve-selica ob sviranju jeseniško sokolske ter zdraviliške vojaške godbe. Vaditeljskemu zboru in vsemu članstvu je na velikem uspehu iskreno čestitati. Po* kazalo se je zlasti, da ima gorenjska sokol* ska župa na orodju prvovrstne telovadce, ki dajejo najboljše nade na uspehe na bo« dočih mednarodnih telovadnih prireditvah. Soko.'aki zlet v Splitu. 5. septembra se vrši v Splitu zlet splitske župe. ki pa se £a udeleže tudi druge dalmatinske in sorodne župe, tako da bo to največja letošnja sokolska prireditev v Jugoslaviji. Ude-ležniki prispejo z vseh strani na devetih posebnih ladjah, iz Šibenika. Sinja, Knina in Like pa s posebnimi vlaki. Popusti na železnicah so običajni. Javna telovadba se bo vršila na športnem igrišču Hajduka; nastopilo bo skupsi okroj: 1500 telovadcev in telovadk. Starešinstvo JSS bosra zastopala -sta OangI in načelnik Mur: Zlet belgijskih gimnastov se vrši te dni v Lieseu. Prisostvuje mu tudi večja de-putaeija Ö06, ki je podarila Belgijcem lepo spominsko darilo. •9 m-M Tekom teya tedna bodo pričete red-nepred&tcve Elitni Kino Mafien £Betežnica KOLEDAR. Danes: 16. avgusta 1926; katoličani: Kok; pravoslavni: 3. avgusta; Izakiie; mu* slimani: 6. saferja 1345; židje: 6. elula 5686. Jutri2 17. avgusta 1926; katoličani: Li* berat; pravoslavni: 4. avu^sta: 7 djece u Efesu; muslimani: 7, saferja 1345; židje: 6. elula 56S6. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Ljubljanski dvor: «Nibelungi». (Oba dela.) DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska C*ttt; Bakar* čič, Karlovska cesta. Jutri: Bahovec, Jurčič«v trg; L'star, Sv. Petra cesta; Jost, Celovška cesta. Solnce zaide ob 19.6 in vzide ob 5.3 ter zaide ob 19.5. Bilo je to ravno ob času. ko je bil mla* di Dan ohorožil obe ujetnici « kljuka* mi. Takrat je bil zadonel trikrat gong in pri tem zvonenju je bil mUdi Kerry poskočil kot elektriziran. ^Kaj pa je bilo to?« Nekaj strašnega je ležalo v teh skrivnostnih zvokih, ki so udarjali sko* zi noč. Lepe oči Lady Rourke so se razširile v grozi. «Ne vem,» je dejal Dan. «Zdi se mi, da je ta zvok prišel iz hiše in ne od zunaj.« Hitel jc k vratom, potegnil zastor v stran in napeto prisluškoval pri kiju* čavnici. Naenkrat je navdušeno zakli* cal: «Reseni smo! Cujem papanov glas!* «Ce se le ne motite,» je dejala Eliza. «-0 ne! To je njegov glas!» Se vedno je tiščal uho na ključavnic co, ko je naenkrat Lady Rourke za njim preplašeno kriknila. Dvignil se je in začudeno pogledal nazaj. Sosednja vrata v sobi so se bila odprla, majhen Indijec je bil stopil v sobo in se mu grozeče bližal. Toda Dan se nikakor ni prestrašil, kajti vedel je, da se njegov oče nahaja v hiši. Ko ga je molčeči Indijec, nič hudega sluteči, hotel zagra* biti, mu je nenadoma zadal Dan z ro* čajem noža, 4ci ga je držal v roki, tako strahovit udarec na lobanjo, da se je možak pri^priči zgrudil., ne da bi zini} besedo. / Stev. 184 v •SLOVENSKI NAROD» dne 17. avgusta 1926. širen 3. —Ij Nedelja v Ljubljani. Izredno lep dan nam le. naklonila včeraj narava; vročina je bila precej huda, a vsi smo jo prenašali brez nevolje, ker smo pač še mislUi na zadnjo tako nesečno nedeljo. Praznik Velike gospojne je privabil v mesto veliko število okoličanov, popoldne pa so jim me-Sčani vrnili obisk, tako da bi bilo mesto skcro prazno, ako r,e bi ga oživljali Zagrebčani. Teh se je namreč pripeljalo okrog 3000 k nogometni tekmi med Zagrebom in Beogradom, pa so s svojimi modrimi zastavicami napolnili opoldne in zvečer vse ulice in lokale sredi mesta. Med 4. in pol ,5. uro, ko se je vršila tekma, katere se je ^udeležilo tudi več tisoč Ljubljančanov, pa 'so bile mestne ulice res skoro prazne. Tem iboli so oživele zvečer, ko so Zagrebčani ibučno praznovali svojo zmago in so se vrabca!: v mesto kopalci, izletniki in turisti. Kopalci so prišli včeraj po dolgem času zopet .enkrat na svoj račun. Sava med Jezico in jTomačevim je kar mrgolela moških in žen-jskih kopalcev, ki so z naslado uživali to-■ pioto. solnce in vodo. Mnogo jih je odšMo [tudi v Medno, kjer je Sava za kopanje iz-iredno pripravna, nekateri pa celo še naprej S- Soro. Živahno vrvenje je bilo tudi rta drugih običajnih kopališčih, zlasti v met-r.em kopališču ob Ljubljanici, v Koleziji, na Pasjem brodu itd. — Družinski izleti so se usmerili v velikem številu v Dravlie, ^kjer je bilo žegnanje, seveda pa tudi v vso ^drugo okolico. Planine so bile izredno dob-}ro obiskane, mnogo Ljubljančanov pa je bilo tudi na Bledu pri zletu gorenjske so-kolske župe. 9 ujn postanejo lasje, če jih le enkrat umijete z Elida-Shampoonom. Takoj postanejo rahli p a»vonjavi, svileno mehki,med-losvetli in nežno parfimirani- Mehko posebno milo očisti lase in kožo na glavi brez truda pa temeljito. Obilne pene njegove ogrnejo vse nezazeljeno ter se izlahka odplaknejo. Umivajoči si glavo, rabite prihodnjič tudi Vi brez sode izdelani JUGOSLAVENSKO D. D. GüORG SCHICHT.OSIJEK. Oddelek aESdaa. Pc41jiU mi bre*pia£no criginalai jBlljrrt BLIDA-8HAMPOO 14/IV Naslov: ....... Prilepit« prosim, izpolnjeni odreiek sadaj na dopisnico. SHAMPOO mm 3 V Ljubljani, dne 16. avgusta ■— Zunanji minister dr. Ninčič v Zagrebu. V soboto zvečer je prispel zunanji minister na povratku v Beograd z brzovlakom [v Zagreb, kjer se je seznanil z nedostatki našega telefonskega prometa. Hotel je govoriti z Biedom, pa je moral čakati skoraj -pol ure, predno je dobil zvezo. — Ljuba Nešič, poslanik v Varšavi? >Narodni Listy« priobčujejo vest, da Je imenovan za našega poslanika v Varšavi dosedanji poslanik v Pragi Ljuba Nešič. — Rektor ljubljanske univerze v Beogradu. Rektor ljubljanske univerze dr. Leonid Pitamic je prispel v Beograd, kjer je imel v petek daljše posvetovanje s pomočnikom prosvetnega ministra Obradovi-čem o problemih naše univerze. — iz državne službe. Imenovani so: za šumarskega nadsvetnika pri mariborski oblasti šumarski nadkomisar inž. Emil Pu-pis, za inšpektorja pri oblastnem hidro-tehničncrn oddelku v Liubljani inž. Alojeij Jianca r in Alojzij Hočevar, za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani - okolica veterinar - pripravnik dr. Leopold Hribar, za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Valpovu pripravnik Martin Mencinger, za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Celju in delovodjo stalne bakteriološke postaje v Celju veterinar ::tega okrajnega glavarstva s sedežem v Breslovici Filip Kult er er, za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Otočcu pripravnik Ladislav F i d r m u c. za poljedelskega referenta novomeškega okraja učitelj na nižji kmetijski Soli na Grmu prt Novem mestu Franc M a 1 a s e k, za uradnika kmetijske stroke v ljubljanski oblasti državni ekonom novomeškega okraja Franjo K a f o 1, za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Kastvu veterinar pri okrajnem Glavarstvu v Kočevju Franjo Gol ar; rre-rneščen Je Šumarski svetnik Milan PIhler i?, Osjeka v Korenico; vpokojena sta višji šumarski komisar pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani Andrej O d 1 a s e k in strokovnjak državnega vzornega kmetijskega posestva v Božiakovici Ivan 2 v a b. — Poziv rezervnim administrativnim častnikom. »Službene Novine« objavljajo v Sfcev. 18-3 z dne 14. t. m. poziv rezervnim administrativnim častnikom, med katerimi je tudi več Slovencev, naj se priglase tekom 60 dni po objavi poziva pristojnemu vcjnemu okrogu ter izpolnijo polo o osebnih podatkih. Vojaška uprava teh podatkov $e nima ali pa jih je izgubila, kar se pri nas Cesto dogaja. Opozarjamo Tezervne administrativne častnike na dotično številko -Službenih Novin«, kjer so navedena njihova imena. — Odsek za učiteljišča. Prosvetno mi-nistrstvn je načelno sklenilo, da se odsek za učiteljišča izloči iz oddelka za osnovne in prideli oddelku za srednje šole. — Tudi docentom niso izplačali honorarjev. Docenti zagrebške univerze že več mesecev niso dobili honorarjev. Prosvetno ministrstvo je zahtevalo od finančnega mi-jistra posebni kredit za izplačilo zaostalih horarjev, ki znašajo okrog 500 tisoč dinarjev. — Konferenca katoliškega episkopata v Zagrebu. Izvršilni odbor katoliškega episkopata je sklenil., da se bo vršila letošnja konferenca v septembru. Predsedoval ji bo zagrebški nadškof dr. Bauer. Konference se udeleži prvič tudi novj hrvaški Škr>f don Mih ovil P uši 6 — Fumunskl novinarji v Slo veni iL Te dni dospe v našo državo skupina rumunskih novinarjev, zastopnikov vseh večiih rumunskih listov. Ogledali si bodo vsa večja mesta in druge zanimivosti naše države. Ustavilo se najprej v Subotici in Zagrebu, od tam pa se podajo na Bled, od koder se v soboto popoldne vrnejo v Ljubljano, kjer ostanejo preko nedelje. Iz Ljubljane odpotujejo preko Sušaka v Dalmacijo in nato Preko Bosne v Beograd. Želimo, da bi jih spremljajo lepo vreme in da bi odnesli iz r3še države, zlasti pa še iz Slovenije kar najiepše vtiske. — Za izvedbo turistične konvencije z Avstrijo. Kakor znano, je bila svoječasno ratificirana turistična konvencija, sklenjena ~£d Jugoslavijo in Avstrijo, ki omogoča obojestranskim turistom prehod preko meje do najblije Železniške postaje. Konvencij na do danes še ni izvedena. Zato se ie po nalogu ministrstva za trgovino mudil te [ dni v Celovcu in v Ljubljani g. dr. Žižek, ki je z lokalnimi državnimi faktorji razpravljal o izvedbi te konvencije. Tako v Celovcu, kakor v Ljubljani je dobil zagotovilo ,da bodo obmejne oblasti storile vse, da se čimpreje izpolni želja izletnikov v naše obmejno pogorje. — Anketa o gospodarskem poležaju. Minister za trgovino in industrijo je sklical za prihodnje dni v Beograd anketo predstavnikov vseh gespodarsikh kerporacij in institucij, na kateri naj bi se pretresalo o gospodarskem položaju v obče, o vzrokih današnje krize in o korakih za izboljšanje gospodarskega stanja. Takoj za tem se bo vršila anketa z izvozničarji o jesenski izvozni sezon;, na kateri naj se ugotovi, kateri predmeti in pridelki pridejo v glavnem v poštev ter kako naj se izvede državna administracija, da se izvoz pospeši in po možnosti še poveča. — Z Bleda. Včerajšnja nedelja je bila na Bledu zelo živahna. Sezona je na višku. Vsi hoteli so napolnjeni. Solnčno vreme pa je privabilo mnogo izletnikov, ki so si ogledovali Bled in njegovo divno okolico. Cclnarji so imeli dober dan. Jezero je bilo ves dan do poznega večera polno večjih in manjših čolničkov, ki so se lahno zibali po gladini. Ob obrežju je kar mrgolelo kopalcev. Popoldanska sokolska prireditev je zbrala na telovadišču vso blejsko elito, ki se je tudi r.a večerni veselici dobro zabavala. Popoldne so začeli tudi že prihajati romarji, ki so najprej pcsečnli cerkvico na otoku, kjer se vrše danes cerkvene svečanosti, pozneje pa ogiedovali Bled in okolico. Večerni vlaki so bili tako natrpani, da je moralo mnogo izletnikov čakati na po-nočne vlake. Omeniti je treba, da se živi letos na Bledu res razmeroma poceni. Vožnja po jezeru v čolnu do otoka in nazaj stane samo 4 dinarje. Blejske izvoščke bi priporočal vsem ljubljanskim in drugim za vzgled, zlasti kar se tiče cen. Zato pa so tudi dobro zaposleni, kar se o ljubljanskih ne da baš trditi. Splošno pozornost vzbuja na Bledu red in snaga, posebne pa Še brez-prašne impregnira'ne ceste. Huda nadloga prahu je sedii na Bledu popolnoma neznana, temhujša pa je na okoliških četah, v kolikor se r.e škropijo. V ostalem pa je Bled s svojo okolico tako diven, da se vsakdo, ki ga je le enkrat poleti!, rad zopet povrne. — Iz Trbovelj. Zobozdravnik cr. Ciril C i r m a n odpotuje in zato od 17. do 24. avgusta ne bo ordiniral. — Bližnji potres. Observatorij prof. Be-laria pod Triglavom nam javlja: Danes (v nedeljo) ponoči ob 0.40 so zaznamovali vsi naši sejzmometri precej močan potresni sunek, kojega center leži kakih sto kilometrov na jugu. Zadnji stresljaj dne 12. t. m. z Ljubljanskega polja j3 bil tu med drugimi daljnimi potresi jako rahlo zaznamovan. — Požar v palači velikega župana v Bihaču. V soboto ponoči je izbruhnil v palači velikega župana požar, ki pa ga je dežurni uradnik pravočasno zapazil in poklical pomeč. Po enournem naporu se je posrečilo ogenj pogasiti. Škoda ni velika, zgorelo pa je več aktov. Kako je ogenj nastal, 5e ni pojasnjeno. — Tihotapci saharina v Beogradu. Beograjska policija je včeraj aretirala več tihotapcev saharina, ki so ga prinašali iz Avstrije in iz Madžarske. Detektivi so že dalje časa opazovali neko Jeleno Kriestek iz Našič, ki je cesto potovala v inozemstvo in prihajala v Beograd. Aretirali so jo v tienutku, ko ju hotela predati trgovskemu potniku Milanu Radojičiču večji paket, v katerem je bilo, kakor se je pozneje izkazalo 5 kilogramov saharina. Nadaljna preiskava je dognala, da Je shranila tudi pri šefu paketnega oddeika beograjske pošte Ivanu Sertiču več zabojev. Ta jih le skril v hiši poštnega sluge Sariča, kjer je policija pri hišni preiskavi našla celih 25 kg saharina. Policija je \se krivce zaprla, preiskava pa se Se nadaljuje, ker sumijo, da je v afero zapletenih še več oseb. — Vlom v konsumno društvo v Litiji. Najbržc domači, o razmerah dobro orijen-titani vlomilci so v soboto zjutraj vdrli v lokale konsumnega društva v Litiji ter odnesli veliko množino manufakturnega in drugega blaga. O vlomu je bilo obveščeno tudi ljubljansko policijsko ravnateljstvo, ki je odposlalo na lice mesta policijskega nadzornika g. Žajdelo s policijskim psom. Ta je vlomilcem sledil v smeri proti Smart-nemu, toda sled za storilci se Je v gozdu izgubila, iz česar sklepajo, da so vlomilci najbrže blago kam zakopali, da ga ob ugodni priliki razpečajo. — Železniške tatvine. Na progi Zidani-most—Zagreb so se zadnji čas pojavili trije elegantni in dobro izurjeni žeparji, ki jih varnostn organi nikakor ne morejo izslediti. Na kolodvoru v Zidanemmostu, ko je osebni vlak sta', so se ti trije žeparji pridružili v gneči sprevodniku Alojziju Požu-nu ter mu na premeten način odnesli listnico z 250 Din gotovine. Okradeni so bili tudi v seboto v brzovlaku nekateri potniki iz Češkoslovaške in Avstrije za skupni znesek 60.000 Din. Iz IpSsljane —Ij >"oTopleskaiii kaudelabri. Te dni je mestna elektrarna na vec krajih nanovo preplečkala spodnje dele kandelabrov. Pred kolodvorom, kjer ljudje radi postajajo, se je pripetilo par nezgod, da se je kdo prislonil h takemu novopleskanemu kandelabru iu ne-sel cel Barvni odtis na hrbtu. Seveda taki ponesrečenci niso nič kaj naklonjeno govorili o elektrarni, ki novopleskkanih kandelabrov ni posebej naznaeila. —Ij šefenka Sola r Ljubljani. Prejeli smo: V času, ko si avto bolj in bolj osvaja promet in ko se tudi pri na-s pojavlja na ce-slah vedno več avtomobilov, postaja pomanjkanje šoferske šola v Sloveniji vedno občutnejše. ?.Inojro ljudi se zanima za avtomobil iz&m m marsikdo bi si nabavil motorne vozilo, če bi se ne bal upravljanja z avtomobilom. Z večih strani se je že pokre-nila želja, da bi bilo umestno, ako bi tukajšnja zastopstva avtomobilskih tvrdk skupno ustanovila nokako Šofersko šolo, ki bi izobraževala vozače teoretsko in praktično. Za tvrdke bi se to go'ovo rentiralo, ker bi se na ta način povečalo zanimanje za avtomobile. Danes v celi Sloveniji nimamo take šole, pač pa jo ima Zagreb, ki pa je za Slovenijo že preveč oddaljen. Napri-merneisa bi bila ustanovitev take šole v Ljubljani, o Čemer naj razpravljajo poklicani krogi. —Ij Nedostatki na glavni pošti. Iz občinstva smo prejeli: Tujec, ki ima slučajno opravka na ljubljanski glavni pošti, ima mnogo sitnosti, predno uajde, kar išč^. Nikjer namreč ni nad linicami napisov in kažipotov k posameznim oddelkom. Neprestano povpraševanje pri uradnicah in drugih uslužbencih preseda i tujcu i uradni-Štvu, ki ga pri delu moti. Bilo bi umestno, da poštna uprava ta sicer malenkosten ne-dostatek odpravi in namesti, kakor je to običajno pri drugih velikih postnih uradih, orijentacijske. tablice. —Ij Himen. V soboto sta se poročila g. Leopold 3 r e g a r in gdčna. Cilka P r i -s t o v oba uradnika Poštne hranilnice v Ljubljani. Iskreno čestitamo! —H Model spomenika padlim Iz Sent-peterske fare v Ljubljani je v svrho ogleda na razpolago do četrtka 19. t. m. pri župnem uradu sv. Petra ob običajnih uradnih urah, od petka dalje pa v pisarni g. Zupančiča na Ahacljevi cesti 15. Vsi Interesirani se vabijo k ogledu. —Ij Vreme. Danes zjutraj ob 7. barometer 764. temperatura 15° C, vlažnost 99%. Lepo in jasno. Opoldne barometer 7o2. temperatura 3j° C, vlažnost 80%. Jasno In soparno. —Ij Tatvine. Med kopanjem v Koleziji je bila včeraj ukradena pasarskernu vajencu Franu Jenku srebrna ura z vrižico in nik-Ijasta doza v skupni vrednosti 250 dinarev. Tat je neznan. — Elektromonterju Juliju Bi-ščanu je neznanec na Taboru odnesel god-beno pihalo, vredno 850 dinarjev. —Ij Drobna policijska kronika. V splošnem je vladal v nedeljo mir. Policija je prijavila le nekaj slučajev kalenja nočnega miru. V nedeljo sa bili Izvršeni dve aretaciji radi suma tatvine. Prijavljenih Je 24 slučajev radi prestopka cesmopolicijskega reda. —Ij Lahka telesna poškodba. Uslužbenec tvrdke na Viču se uči šofirati- in je v nedeljo vozil po glavni Tržaški cesti. Pri Sokolskem domu na Viču je avtomobil prijel prodajalko sadja Leopoldino Hren ter ji prizadejal lahke telesne poškodbe. — Aretacija dveh nevarnih vlomilcev. Ljubljanski policiji se je v soboto, odnosno včeraj v nedeljo posrečilo prijeti dva ne« varna vlomilca, ki sta svoj posel izvrševala deloma v mestu in deloma v neposredni ljubljanski okolici. V neki gostilni na Vidov-danski cesri je veseljačil in popival že sedemkrat radi raznih tatvin in vlomov kaznovani Janez Možina, doma iz Laverce. Izvršil je več vlomov v Stepanji vasi in v Ljubljani. Na ta način si je prilastil precej denarja in cenijo celokupno s tatvinami in vlomi po njenem povzročeno škodo na lO.OOu dinarjev. — Na Gallusovem nabrežju je stražnik prijel nevarnega tau koles Janeza Breganta iz Smlednika. Ta je špeci-jalist za kolesa. —Ij Dohodua cesta k mestnemu kopališču ua Prulab je posuta z debelim gramo zr-m, po katerem je hoja uprav mučna. Cestni materi.ial naj se zgladi s parnim valjarjem, vsaj ob eni strani pa napravi z drobnim peskom posut hodnik. — ij Mestni magistrat ljubljanski razpisuje zgradbo železobetonske^a mostiča čez potek Fanevec na cesti v Črno vas. Podatki se dobe v mestnem gradbenem urada, Lingarjevs ulica. Ponudbe je ravnotam vložiti najpozneje do 20. avgusta t. 1. opoldne. —Ij Mestna elektrarna ljubljanska naznanja vsem, ki hočejo dobivati tok iz mestnega električnega omrežja, da izvršuje hišne električne naprave samo elektrarna glasom § 5 veljavnih določil o dobivanju električnega toka iz ljubljanske mestne elektrarne. —Ij Požar na Barju. V noči od sobote na nedeljo je izbruhnil požar v Šupi Antona Jarca v Črni vasi na Barju. Požarni brarnbi z Barja in Rudnika sta požar kmalu lokalizirali. Popolnoma je zgorela šupa, velika množina sena in poleg stoječa stanovanjska baraka, ki je bila prazna. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno, tudi višina povzročene škode še ni določena. Posestnik Anton Jarc je bil zavarovan proti požaru za 15.000 Din. — Včeraj dopoldne j.e nastal požar v mestni lopi na Cesti dveh cesarjev. Na mesto požara došli gasilci so našli lopo popolnoma v plamenu. Lopa je zgorela. O tem požaru so se po mestu razširile pretirane vesti, ki so bile brez vsake podlage. Iz Celja —c 73Ietnico rojstva obhaja te dni v Celju gimnazijski profrsor g. Matej S u -h a č. Na celjski gimnaziji ie služboval skoro 30 let. Bil je tam edini slovenski profesor poleg učitelja verouka. Za svoje zasluge je bil odlikovan od Ni. Vel. z redom Sv. Save. Odličnemu šolniku in vzgojitelju tolikih zavednih narodnih inteligentov želimo še mnogo let zaslužnega pokoja. —c Himen. Včeraj se je v Sevnici poročil dr. Ervin M e j a h, sodni avskultant v Celju, z gdčno. Vladko Si m on čl če v o v Sevnici. Bilo srečno 1 —c Narodno - strokovna zveza se je v nedeljo 15. t. m. ustanovila v Celju. Zborovanje je bilo prav lepo obiskano. —c Na državni realni gimnaziji v Celju bo vpisovanje v prvi razred dne 1. septembra od 8. do 9.. nato pismeni in usrmeni sprejemni izpit. Dne 2. septembra od S. do 11. bo vpisovanje reperentov v prvi razred, in učencev od 2. do S. razreda ter sprejemni in dopolnilni izpiti za 2.—8. razred. Dne 3. septembra se bodo delile knjige iz Podpornega društva, dne 6. septembra se prične redni pouk ob S. Razredni in naknadni izpiti se prično 24 avgusta ob S. —c Pobiranje za poplavljsnce se vrši te dni v mestu potom Rdečega križa. Prebivalstvo pa te akcije ne podpira z veseljem. Ker je bila Slovenija po zadnji poplavi hudo prizadeta, želi, da bi se uvedla za Slovenijo posebna pomožna akcija In da bi se tudi prispevki, ki so bili doslej pri nas nabrani za druge dele države, porabili doma. Iz Maribora —m Pošiljka iz Kaira in nepravi lastnik. Te dni je dospela v Maribor pošiljka iz Kaire, naslovljena na Fr. Brenceta. Na kolodvoru ie usiužben neki delavec z istim imenom, ki je takoj zjavil, da je pošiljka namenjena za njega in jo je prevzel. Odnesel jo je domov, zabojček, v katerem se je nahajala razna obleka, izpraznil, ga napolnil s kamenjem ter nato pošiljko vrnil pošti, češ da je v zabojčku samo kamenje. Dva dni na to pa se je javila na pošti odpošilja-tcljica, neka Franja Brence, ki je dolga leta služila v Kairu, ter urgirala pošiljko. Na U način so prišli prevari na sled. Brenceta so zaprli, ker so našli pri njem še vso obleko, ki je bila izginila iz zabojčka. — Mariborski avioškropUnik in sv. Birokracij. V času, ko duši Mariborčane neznosen prah. počiva v carinskem skladišču v Mariboru za drag denar v Nemčiji nabava Ijeni avtoskropilnik mestne občine. Carii narna namreč zahteva i»s'.«HX) dinarjev carine, češ da ne gre za občekoristno napravo, ampak za tovorno vozilo. Mestna občina se je proti temu naziranju pritožila na finančno ministrstvo, ki pa je njen priziv zavrnilo in se postavilo na stališče carinarnice. Kakor nam poročajo, je mestna občina sedaj vložila pritožbo na državni svet. Znano pa je, da je državni svet že za leta založen s pritožbami, radi česar je zelo dvomljivo, kdaj bo prišla na vrsto ta pritožba. Avtoskropilnik bo ves ta čas stal v carinskem skladišču, Mariborčani bomo pa požirali prah, občina pa bo na vsezad-nje morala plačati to ogromno carino in le-žarino, ki bo znašala tudi težke tisočake. Ce bi ne bil sv. Birokracij glavni zaščitnik naših državnih uradov, bi se gotovo lahko našel aranžma, ki bi omogočal, da bi se avtoskropilnik že sedaj predal občini, ki se gotovo ne bo mogla izogniti plačilu, ako je; zahteva carinarnice res upravičena. Toliko kredita pa bi država občini, kakor je mariborska, že lahko zaupala. Toda po evange^ liiu sv. Birokracija se ne sme nihČesar po-* enostaviti, kar se da le kličkaj komplicirati. —m Živahna nedelja v Mariboru. Včerajšnja nedelja je bila v Mariboru izredno živahna. V mestnem parku se je vršil koncert y prid poplavljencem. ki je privabil pod senčnate kostanje in med cvetoče nasade na tisoče mariborskega občinstva. V fi ančiškansko cerkev so prišli romarji od blizu in daleč, da si izprosijo milosti, poleg pa so klerikalci imeli v Gospodarski banki svoje kmečke dneve. Socijalisti bi bili radi še nekoliko povzdignili dirindaj v mestu ter so nameravali prirediti o priliki svojih delavskih slavnosti v Studencih povorko po mestu. Policija pa se je menda zbala prevelikega navala in je povorko v interesu javnega reda prepovedala. Popoldne so se Mariborčani razgubili v okolico in so na večer prav zidane volje vračali se precej glasni v mestno zidovje. Policija je imela precej opravka z vinskimi bratci, vendar pa nI bilo nič hudega. —m Železniški vijadukt na Meljski cesti. Zadnjič smo poročali o nesnagi pod železniškim vijaduktom na Meljski cesti. Železniška direkcija nam z ozirom na našo notico sporoča, da ona ni dolžna skrbeti za snago na tem mestu, ker gre za okrajno cesto, ki je obstojala že pred zgraditvijo železniške proge. V tej zadevi se je vršil lansko leto tudi ogled na licu mesta ob navzočnosti zastopnikov mestne občine ter se je cb tej priliki ugotovilo, da je dolžna čistiti cestišča in hodnike pod vijaduktom mestna občina, dočim ima železniška uprava skrbeti za zdrževanje mostu samega, to je podpornikov in stropa. Poprava pokritja mastnega stropa je bila odrejena že pred več tedni, vendar pa je bilo delo radi trajnega deževja neizvršljivo in se bo izvedlo še le sedaj po nastopu lepega vremena, tako da bo potem prenehalo pronicanje vode, nad katerim se sedaj pritožuje občinstvo. — Zadeva je tako daleč torej popolnoma v redu, potrebno pa je. da dobe tudi cestni pometači zadevna navodila, da se v bodoče ne bodo več branili pometanja pod mostom. —m Slovensko lovsko društvo — glavna podružnica Maribor — priredi v nedeljo dne 22. t. m. na vojaškem strelišču na Teznu svoje letošnje tekmovalno streljan ie na dragocene dobitke. Streljanje na srnjaka. ?0 krožno tarčo na 100 korakov in na leteče golobe se bo vršilo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Brezplačen ostop je poleg povabljenim dovoljen tekmovalcem, članom društva In po njih vpeljanim gostom. Razdelitev daril ob 20.30 url v hotelu Meran. Tekmovalni red bo interesentom na razpolago na strelišču. 795-n X Hindenburg in Viljem. V Nemčiji se širijo v zadnjem času vesti, da je pred* sednik Hindenburg v stalnem kontaktu z bivšim cesarjem Viljemom, kateremu je baje zagotovil, da pod nobenim pogojem no bo sankcijoniral zakona o razlastitvi bivših dinastij, tudi ako parlament tak za* kon sprejme. Hindenburg te vesti odločno demantira in izjavlja, da z bivšim cesar« jem ali njegovo okolico nima nikakega kon* takta. «SEOMEN SKI KAR OD» dne 17. avgusta 1926? i' To in ono Zmagovalka Rokavskega zaliva £txv 164 ■ > t t; Poročali smo že o nedavnem sijaj-ftiem v. -perm mlade, komaj IS let stare I Američanke Jerice Ederle, ki je preplavala morski preliv med Anglijo in [ Francijo. Odkar se je L 1875 posrečilo i angleškemu kapetanu Webbu, da je .preplaval preko preliva od Calaisa do Dovera, skoro ni bilo leta, da ne bi ga (poskušalo par plavalcev posnemati. } Drzno podjetje u>a se je doslej posrečilo samo petim, vsi drugi so obupali že i>ri treningu ali pa omagali na potu. Tudi ženske so že večkrat, zlasti v zadnjih letih poskušale svojo srečo, a vedelo brezuspešno. Letos pa je rešila njihovo čast mlada, a drzna Jerica, ki je Vrhu tega potolkla tudi vse moške, ker ',je preplavala okrog 50 km dolgo pot v 14 urah, dočim so vsi drugi rabili mnogo več, navadno preko 20 ur. Gospodična Ederle, ki je baje tudi prav lepo dekle, je postala s tem najpopularnejša ženska v Ameriki, ki vidi v njenem uspehu triumf ameriške podjetnosti in energije. Obsipajo jo 'zato z vsemi mogočimi pametnimi in ."nespametnimi ponudbami, razne tvrd-ke ii ponujajo velike vsote, da smejo imenovati svoje izdelke po njej, ali porabiti njeno sliko; gledališča in filmske tvrdkc jo vabijo na angažma, oglašajo pa se tudi še bogati snubci. Vsekakor se je Jerica v enem samem dnevu sijajno preskrbela za celo življenje. Naša slika kaže mlado Američanko pri treningu v morskih valovih. V Angliji se govori te dni samo o Gertrudi Ederle, ki je preplavala Ro-ikavski zaliv. Vsi angleški listi prinašajo Jijeno sliko in življenjepis, po ulicah in kavarnah se govori o nji, miss Ederle |e junakinja dneva. V hotelu v Doveru, Ikjer je po svojem junaškem činu počivala, se je pojavilo takoj prvi dan ne-t>roj novinarjev in športnikov. Miss Ederle je ponosna na svoj »jsneh. Vsa srečna ie, da bo imela svoj uvto. zakaj oče ji je obljubil, da dobi avto, ako preplava Rokavski zaliv. Na Vprašanje nekega novinarja, kje se je učila plavati, je odgovorila, da znajo v -Ameriki vsi plavati. Njene sestre in ■bratje plavajo kakor ribe. O preplava-Jiju Rokavskega zaliva jc izjavila: >Takoj ko sem začela plavati, sem Čutila veliko utrujenost, ki je pa sredi za- j liva izginila. Najtežje mi je bilo, ko j sem že videla angleško obalo. Do obale j je bilo še daleč, a čutila sem, da me I moči zapuščajo. Zato sem sklenila, da sploh ne bom gledala pred se. Napela sem vse sile in plavala tako, kakor da bi imela pred seboj še pol poti. Moj oče in trener sta opazila, da sem utrujena. Svetovala sta mi, naj si na valovih odpočijem. Ko sem se pa spomnila, da mi je oče obljubil avto, sem ponovno zbrala vse svoje moči in plavala dalje. Lani me je. spremljal med plavanjem džcz-bend in to je bilo strašno. Letos mi je igral na poti grafonon in to je bilo zelo prijetno. Oče Ederlejeve se je pritoževal, da so v Dovnu pozdravili njegovo hčerko najprej angleški cariniki, ki se za svetovni plavalni rekord sploh niso zmenili, nač pa jim je bilo mnogo ležeče na carinskih formalnostih. Zahtevali so, naj miss Ederle — pokaže potni list. Vsa utrujena in premrazena plavalka je morala stati na cbali celo uro in odgovarjati na vprašanja, kako, kaj, odkod in kam ... o eksploziji na Madžarskem Državni upravitelj Horthy je pose* til v soboto otok Csepel, kjer skuša uradna komisija dognati, kdo ie zakri*. vil katastrofalno eksplozijo. Člani ko* misije sedaj trdijo, da gre za zločin in da se smodnik ni užgal sam, kakor so domnevali prvotno. Gasilci municijske tovarne in stražniki so bili neposred* no pred katastrofo alarmiranj z malim požarom v bližini municijske tovarne. Predno so pogasili ta požar, je zletela tovarna s- skladišči v zrak. V petek po* poldne so stikali detektivi po vseh des lavskih stanovanjih na otoku Csepel, da ugotovc, kateri delavci so tuji dr* žavljani. Pri nekaterih inozemskih de* lavcih so izvršili tudi hišne preiskave, ki so c v soboto nadaljevale. Veliko pozornost je vzbudilo v so* boto popoldne zasliševanje dveh žensk, ki so ju aretirali in odvedli na policijski komisarijat na otoku Cseplu. Ženski sta baje povedali, kdo je zakri* vil eksplozijo. Policijski komisar je se* stavil protokol in izjavil novinarjem, da začasno še ne more dati nobenih pojasnil, da pa niso izključena senza* | cijonalna odkritja. Ravnatelj oddelka za smodnik Karel Ramer je bil pri eks* ploziji težko ranjen in je y bolnici umrl. Preiskava je naletela na velike ovi* re, ker so vojaki, ki so stali na straži, vsi deloma težko ranjeni, deloma pa radi strašne eksplozije duševno tako zmedeni, da j in ni bilo mogoče zašli* sati. Škodo cenijo na 15 milijard (13 milijonov dinarjev). .V soboto dop al* dne je posetilo zastopnika ministrske* ga predsednika Vasova več socijalno* demokratičnih poslancev, ki so zahte* vali, naj vlada poskrbi za rodbine ra* njenih delavcev in vojakov. Minister je izjavil, da dobe vsi prizadeti denar* no podporo. Število žrtev še vedno ni točno ugotovljeno in vlada noče dati nikakih uradnih podatkov. Vzdržujejo se vesti, da je bilo tudi več smrtnih žrtev, dasi vlada to odiočno zanika. Svojo deco je prodala Iz Debrecina poročajo, da se je razvil v mestu zadnje čase trg, na katerem prodaja siromašno prebivalstvo zadnje ostanke svojega imetja. Tc dni je prišla na trg bedna kmetska žena z tremi otroci, ki jih je hotela prodati, ker ni imela denarja, ni mogla' dati otrokom niti najpotrebnejše hrane. Pogled na gladujočo deco ji je bil neznosen in zato je sklenila nedolžne sirote prodati. Najstarejšo 14-letuo hčerko je prodala takoj, čim je prišla na trg, kupil jo je neki premožni posestnik za 900.000 madžarskih kron (okrog 640 Din). Po daljšem premišlja-nju je kupil še urugo dete, 3-letno deklico za 300.000 kron. Toda prodana sirota se ni hotela ločiti od svoje matere in kupec je imel obilo posla, predno jo je malo potolažil. Mati je prigovarjala nesrečnemu detetu, naj le gre z novim gospodarjem, ker bo imela vsaki dan toplo juho, pa tudi oblečena in obuta bo. Ko je kupec odvedel obe deklici, je ponudila nesrečna mati na prodaj še zadnje 6 mesecev staro dete. Ker pa ni bilo nikogar ,ki bi dete kupil, se je odločila, da ga obdrži v nadi, da ga bo mogla z izkupičkom vsaj nekaj dni rediti. Spor o Tostojevem pravnuku Kmalu po svetovni vojni se je oženil praški trgovec O. Bakovsky v Novem Sadu z vnukinjo Leva Nikolaje-viča Tolstoja in sicer po muslimanskih obredih. Pozneje, ko sta dobila mlada zakonca sina Sergeja, je Bakovska zahtevala ločitev češ. da je bil Bakovsky že pred poroko z njo oženj en. Bakovsky je pa trdil, da ie bil ločen in da se je poročil drugič po muslimanskih obredih, ki dopuščajo bigamijo. Kljub temu sta se zakonca Bakovsky ločila ni sinček Sergej je ostal pri materi, ki ga je poslala pozneje k svojim sorodnikom v Francijo. Nedavno je odpotoval Bakovsky v Francijo, kjer je sodnim potom zahteval, naj mu izroče sina. Sodišče je posredovalo pri sorodnikih in tako je res dobil sina nazaj. Spočetka ni nihče vedel, kam ga je odpeliai. zdaj se je pa izkazalo, da ga ima v Pragi. V petek je praško sodišče zahtevalo, naj sina izroči zopet materi. Bakovskemu so sinčka res odvzeli. Toda Bakovsky se je pritožil in sodišče je svoj sklep razveljavilo. Odredilo je, naj odda dečka na svoje stroške v kako praško deško vzgojevališce, dokler spor med roditeljema ne bo poravnan. X Smrt baronice Rottschild. V Franciji je umrla žena enega največjih francoskih bogatašev, znanega barona Rottschil* da. Baronica je bila med francoskim prebi* valstvom zelo popularna, ker je bilo zna* no, da žrtvuje ogromne zneske v dobro* delne in zdravstvene svrhe. S svojim mo* žera je ustanovila ligo za pobijanje raka. Med vojno je na lasrne otroške vzdrževala vzorno urejeno vojaško bolnico, ki jo je sama vodila in ostala v njej tudi, ko so je obstreljevali nemški topovi. Gospodarstvo Otvoritev zagrebškega veiesejiiia Včeraj dopodne je bil na slovesen način otvorjen VI. zagrebški velesejem, ki je po številu razstavijakev znatno nadkrilil vse dosedanje veiesejme. Pred paviljonom »A« so se zbrali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter raznih gospodarskih in kulturnih ustanov. Otvoritve so se udeležili tudi vsi konzuiarni zastopniki tujih držav. Zbrane goste je pozdravil predsednik zagrebškega vcies. g. Fran Prevedan, ki se je v prisrčnih besedah zahvalil vsem javnim činiteijem in izdatno pomoč pri organizaciji te važne gospodarske prireditve. Nagla šal je pomen vele^ejma za gospodarski napredek in z veseljem ugotovil, da je VI. zagrebški velesejem, ki se vrši prvič jeseni, kljub veliki gospodarski krizi po številu razstavljalcev prekosil dosedanjih pet velesejmov. Končno je prosil ministra trgovine in industrije dr. Ivana Kraiača, naj v imenu vlade o tvori velesejem. Minister dr. Krajač je v obširnem govoru najprej omenjal zagrebških velesejmov, ki se vrše v mestu, čigar zamljepisna lega zahteva, da pos\eti vlada tej prireditvi največjo pažnjo. Nato je razpredel gospodarski program sedanje vlade in povdarjal, da se mora naše gospodarsko življenje depolitizirati. Nobena gospodarska ustanova ne sme služiti političnim ciljem. Vlada si na vse načine prizadeva, da bi omilila gospodarsko krizo, toda to delo je tako ogromno in težko, da ga ni mogoče izvršiti v enem ali dveh letih. Okrevanje našega gospodarskega življenja zahteva mnogo časa in mnogo truda. Gospodarski krogi se morajo zavedati, da vlada nima čarobne palice, s katero bi kar čez noč pričarala blagostanje. Njihova dolžnost je podpirati vlado v njenem prizadevanju in napeti vse sile, da se ohrani v državi politični mir. Že zdaj se čujejo od mnogih strani glasovi, da se je položaj nekoliko zbolišal, odkar so prenehali politični boji. Ljudstvu je treba nuditi priliko da se loti konstruktivnega dela, kar pa ni mogoče, ako divjajo v državi politične strasti. O zagrebškem ve-lesejmu je minister dr. Krajač izjavil, da ta ustanova ni prehodni povojni pojav, marveč da sloni na zdravih gospodarskih temeljih in da ji je zasigurana bodočnost. Končno je želel prirediteljem obilo uspeha in v imenu vlade otvoril velesejem. Po otvoritvi se je vršil ogled razstav-Uenega blaga. Število razstav!jajcev znaša okrog S50. Med njimi je tudi v&č Slovencev, zlasti zastopnikov nase Člpk.jr:'r;e industrije. Izmed inozemskih razstavIcev sa zastopani v naj večjem številu Prancozi. Splošna slika, ki Jo nudi sejmišče, ni povsem zadovoljiva. Pogreša se sistem* ki bi bil omogočil posetnikom in kupcem p.*t;^!ed razstavljenega blaga. Že na ljubljanskih velesejmih ^110 opažali ta nedosia :«.'."-■'. l.i ie pa na zagrebškem neprimerno večji. Tam, vlada v pa vil! onih glede razvrstitve blaga! precejšen nered. Tudi sejmišče samo ni l)a3 v najlepšem stanju- Paviljonom ^>e pozna, da so stari in da za njihovo zunanjost nI dovoli poskrbljeno. Z inaliir.i stroški bi ^ dalo sejmišče urediti In okrasiti tako, da bi oko posetnika ne trpelo. SI:bo ie »poskrbljeno tudi za poslovanje stanova: v . c-ga urada na glavnem kolodvoru, v katerem sedi samo en uradnik, kar pov :roča neljubo čakanje. Drugače je pa treba priznati, da so se prireditelji zelo potruJili. Paviljoni so bogato založeni z najrazličnejšimi izdelki, med katerimi wbujajo posebno pozornost avto-mcbiK, radio-aparati in potrebščne, usnje in poliedekki stroji. Manuiakture ie zc[q malo. Poset ie bil včeraj srednji. V p vili popoldanskih urah je bilo sejmišče malone, prazno. Siele proti večeru je nastalo rh:-čajno nedeljsko vrvenje. —g Ureditev našega dolga v AagH . Naš poslanik v Londonu Gjurič je obvestil finančnega ministra, da so pogajanja o ureditvi našega dolga v zadnjem stadiju in je vprašanje vojnih dolgov tako ugodno rešeno, da bo v kratkem odstavljeno z dnevnega reda. Vlada ie pooblastila poslanika Gjuriča, da odpotuje po ureditvi dolgov Angliji v Pariz, kjer naj se pogaja s francosko vlado o ureditvi dolgov Franciji. —g Priprave za veliko šumarsko konferenco. Ministrstvo za šume in rudnike je prevzelo inicijativo za sklicanje velike ša-marske konference, ki bi se je udeležili zastopniki vseh držav Sredozemskega mor L Ta konferenca se bo vršila najbrže zače;-kem septembra v Beogradu. —g Poštnina se zviša? Iz Be< ?:u.j prihaja vest. da namera\a poštno ministrstvo zvišati poštne pristojbine, ki so že itak previsoke. —g Cene umetnih gnojit. V Zagrebu hotira čilski soliter 500, apneni dušik .^Ji\ kalijeva 40% sol 16u, 16% superfosfat 95— 110, mavec-sana 50, zmes KAS 185 Din 100 kilogramov. —g Dobave. Ekonomsko odelenje d i*« rekcije državnih železnic v Ljubljani spTe* jem a dč> 24. avgusta t. I. ponudbe za do« bavo modre kisline in ležiščne volne, do 27. avgusta t. 1. za dobavo dveh kopalnih banj. Pogoji so na vpogled pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. tire. Vršile se bodo naslednje ofertelne licita« cije. Dne 31. avgusta pri direkciji državnega rudnika v Zabukovci pri Celju glede do« bave jamskega lesa; dne 2. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznih tiskovin in raaz.dnih blazinic; pri odelenju za mornarico v Zc* munu glede dobave ležišč za ladje: dne 3. s-eptembra t. 1. pri direkciji državnih žele ■* nie v Ljubljani glede dobave kolegi; h obročev in dvojna tih žicovednih kole*. —• Podrobnosti v pisarni Zbornice za tr^o^i« no, obrt in industrijo v Ljubljani. Specijaina mehanična delavnica za popravo p;salnih. računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn. — Razne tipke in pisave Z3 pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Lud. Baraga Selenburgova ulica 6 LJUBLJANA Telef. 980 20-T ZA VAS razstavijo vse vodilne firme na = 11. dunajskem mednarodnem 3. do 21. septembra 1926 najnovejše, najlepše in najcenejše piedme'e dunafske mode Moška in ženska oblačila, perilo, pletenine, ttikotaža in medno blago, klobuki, dežniki, soJnčniki, čevlji. Porab no st no, kvalitetno in I uk sušno blago. Cene brez konkurence. Izb-ra nedosežna. Brez vizumi na potnem listu. S sejmsko izkaznico in potnim kstom prost prestop meje v Avstrijo. Znižanje \oznine na avstrijskih in inozemskih železnicah in na Dunavu. Pojasn l.i vseh vrst in sejmske izkaznice se dobivajo po 40 Din pri: Wiener-Messe A. 6., Wien VIL, ter pri Častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4 Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8, in Jožef Zidar, Dunajska cesta 31 2337 Na stanovanje sprejmem takoj gospo* da. — Naslov pove uprava «S1. Nar.«. 2344 Prodajalka, papirne stroke, dobro iz* vežbana — se sprejme ta* koj. — Ponudbe s prepi* si spričeval in sliko se naj pošljejo na tvrdko Coričar & Leskovšek, Ce* Ije. 2339 Jedilnica iz trdega lesa, dobro ohranjena, radi selitve takoj naprodaj. — Dopi* si pod «JedÜnica/2343» na upravo «Slov. Nar.». Vdova, izvrstna kuharica — išče službo pri starejšem go* spodu. — Ponudbe pod «lCuharica^2342» na upra* vo «Slov. Naroda». T. RABIČ * Ljubljana 'orskx Zapomnite! Zapomnite! Na zagrebškem zboru, paviljon „C" DŽeni dolgo pri vani originalni so izloženi dolgo pričako- StOllWGTCk'* ^on^on^ ^°^0^a(^a» kara- mele. Najglasovitejše znamke švicarskih sirov 9) Orco produkt znane tvrdke O, ROTH St CO. A. G.9 USTER (osnovana 1863.) in proizvodi naših najboljših tvornic za konserviranje rib. Mardešič & Cie.9 Komika Gl. zastopSA'o: Fr. Srdar a Co, Zagreb. Podzast za Slovenijo J Krek, Ljubljene nam Ne ti pite v svojih domovih, de avnicah in pisarnah zarjavel h kovinastih pred metov ki napravljajo silno neugoden ut s na posetnike so Cesto zdravju opasni In se Čimdalje bolj kvarijo. t ORGANIZATOR 1 dražba z o. z. v Celju — Lava 9. Vam vse take priprave, orodja in Instrumente trpežno, ceno in hitro poniktjuie. Stare kovine vseh vrst plača najbolje Strztlkovsky, Za« greb. Meduličeva ul. 20. "_135/T Žagovodjo •— iščem za vodstvo vodne žage, ki se razume na venecijanki in pol* nojarmenik, brušenje žag ter vse opravke na žagi ter ki je že delal na tur* bino in na vodno kolo. Naj se tudi nekoliko raz* ume na električno raz* svetljavo. — Reflektira* mo samo na prvorazred* ne mojstre. — Ponudbe z označbo plače na: Pi* lana Pere Gnječa, Sjetli« na, Bosna._2331 Kontorist, zmožen slovenskeg-a in nemškega jezika, steno* grafije, strojepisja ter vseh pisarniških del — išče službo za takoj. — Ponudbe pod «Kontorist 2313«» na upravo «Slov. Naroda». Fina šivilja išče službo, event. gre tu* di na dom. — Ponudbe pod «Šivilja/2341» na upravo «Slov. Naroda». Moško kolo, dobro ohrajeno, prodam. Cena 1800 Din. — Ponudbe pod «Kolo/2328» na upravo «Slov. Nar.». Lokal za mesarijo po možnosti s stanova* njem na prometnem kra* ju iščem v najem. — Po* nudbe pod Mesarija/2330 na upravo «Slov. Nar.». Zamenjam stanovanje dveh sob, ku* hmje in pritiklin v Vod* matu z enakim v mestu. — Dopise pod «Zamena 2340» na upravo «Sloven* skega Naroda». Mesarija, na prometnem kraju tik farne cerkve na Dol en j* skem, dobro vpeljana, se odda takoj v najem. -— Naslov pove uprava «S1. Naroda». 2345 □□□□□□□□ Pozor čevljarji I Gornje dele vseh vrst Čevljev dobite — dobro in solidno izvršene — po najnižjih cenah pri: /. Marehioiti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 128/T RADIO aparate m sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankar evo nabrežje štev. 5 Knjigouodkinia .prvovrstna moč za modno trgovino se sprejme. Ponudbe pod „Samostoj'na-2348" na upr. Slov. Naroda. Zastopnika serijoznega, rutiniranega in v tej stroki pri odjemalcih dobro uvedenega išče ob proviziji za Srbiio velika tvornica pohištva iz vpog-n j enega lesa. Nastop takoj. Ponudbe pod šitro .Zastupnik 111-9* na .,InterrcK am • d. d., Zagreb, Strossmaverova 6. 231M Najstarejša slovenska pleskarski in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 in Gosposvetska t. 2 (dvorišče kavarne ..Evropa") Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. ?> r mm ■ Najstarejša parketarska tvrdka ( ^ Ferdo Prsmožiž^ I LJUBLJANA, Trnovski pristan 4 ^1 se priporoča za dobavo m polaganje vsakovrstnih parke t. H hrastovih m bukov h deščic. Popravila in struženje sta- H Delo solidno. rih podov. Cene zmerne. tvorniški lokali z okoli 200 — 300 m2 prostora, svetli, suhi, se iščejo =š za čisto in mirno izdelovanje. — Želi se priklopitev na elektrovod za pogon. Natančni dopisi pod: „Sofort beziehbar'* na Annoncen-Expedition Eduard Braun, Wien I., Strobelgasse 2. 2335 Vrciuie; Josip Znjapgjg, ^ ^ jcNarodno tiskalno*: £xan JczeiielL OT Za iasßiatni del lista; Otoo Christof. -~ Vsi v tjubljani.