PefttBfeiA platen* v gotovini Leto LXmM ŠL m Ljubljana, torek J. junija 1930 Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dao popoldne, izviemši nede!*e in praznike. — foser&ti do 90 psttt a Din 2.—. <*> 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst * Din 3.—. v*SH »sera ti peti* vrsta Din 4.—. Popust po dogovora. lufecaioi davek posebej. - »Slovenski Narod« votfe mesečno v J^oslavtfi Dm 12, za inozemstvo Din 35.—. Rokopisi se se vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon st. 3123, 3123, 3124. 3125 in 3136. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg 8.-- CELJE. Kocenovi ulica 2. - Te! 1«. NOVOMESTO. Uobijaoska cesta, tel. Št. 36. JESENICE Ob kolodvoru 101--— Ra&un pri po&t. ček. zavodu v Ljnbljan: 10.351 Macdonald brani londonsko razorožitveno pogodbo na delavsko vlado. — Londonska konferenca prvi korak na potu do razorožitve. Konzervativna ataka je bila šele London, 3. junija. AA. Na današnji seji spodnje zbornice je konservativni voditelj Baldwin predlagal izvolitev odbora 11 poslancev, ki naj bi proučili in poročali o predlogih, vsebovanih v pogodbi za omejitev in zmanjšanje pomorskega oboroževanja. Baldwin je obširno utemeljeval svoj predlog in vprašal, ali je varnost angleške države zagotovljena i-n ali je Anglija v stanai, da v vsakem primeru izpolni svoje obveznosti. Nadalje je Baldwin izjavil, da žeH izvedeti, v kakem razmerju bo Anglija do evropskega standarda pomorskih gradenj. Nadalje je dejal, da bi bila zadeva drugačna, če bi Zedinje-ne države postale član Društva narodov. V tem primeru bi Anglija in Ze-drnjene države kot Članice društva narodov preprečevale vojno. Končno je BaWwin izjaviJ, da je treba računati z dejstvom, da Zedinjene države niso v Društvu narodov in da so odločene ostati nevtralne v primeru vojnih za-pletljajev v starem svetu. London, 3. junija. Ministrski pred- sednik Macdonald je na včerajšnji seji spodnje zbornice v debati o resoluciji opozicije, v kateri kritizira londonsko pogodbo o razorožitvi, opozarjal na posledice, ki bi nastale, če bi vlada sprejela Baldwinov predlog, naj poseben odbor prouči pomen sklenjene pogodbe za Anglijo. V tem primeru bi se popolnoma izpremenila procedura v odnošajih med eksekutivo in zbornico. Baldwin. je nadaljeval Macdonald, si mora zapomniti, da so bih poračuni armade, brodovja in iletalstva vedno predloženi zbornici, ki je imela tako priliko, da je stavila vsa vprašanja, ki so bila v zvezi s temi proračuni. Ce bi bil proračun leto za letom predložen posebnemu odboru, bi prišle na dan stvari, kar bi se .ne smelo zgoditi. Isto bi se pripetilo lahko sedaj, če bi poseben odbor razpravljal o londonski pomorski pogodbi. Nadalje ie Macdonald naglasil, da ne more nikdo, ki se je udeležil londonske konference, dvomiti, da bi se gradbeni pomorski programi ogromno povečali, če ne bi pri- Z gosiiodarskim sodelovanjem do političnega zbližanja Govor italijanskega trgovinskega minist: i g?o cdom po se ta v Pariza Pariz, 3. junfia. O priliki pose4a itali-Jan. ministra korporacij. ki je vrnil obisk francoskemu trgovskemu ministru Flan- v južni Franeiji zopet nastale katastrofalne poplave. Vsi pritoki Garrone, so prestopih* bregove in poplavili obširne komplekse. Mnogo naselbin je pod vodo, cele pokrajine, ki so bile že spomladi prizadete od katastrofalnih poplav, pa •© morali zopet izprazniti, ker voda naglo prodira Tudi ,-Mi> * je pod vodo. Voda je porušila mnogo hi*, posebno hudo pa »o priaadeti vinogradi, ker je odplavljena vsa zemlja in uničeni vsi nasadi. Nemški komunisti pripravljajo nove nemire Hamburg, 3. junija. Za binkošti se boje v Hamburgu novih komunističnih nemirov, ker so levičarski radikali napovedali za praznike velike pohode v Neutmlnster, od koder hočejo korakati v Hamburg. Berenguer okreval Barcelona. 2. junija. AA. Predsednik španske vlade, general Berenguer je okreval. Te dni je po*etil razne kraje v okolici Barcelone. Povsod je bil sprejet s prijaznimi manifestacijami. šlo na tej konferenci do sporazuma. Kaj le vlada hotela* je bilo popolnoma jasno. Vlada je hotela ojaciti mir in varnost Anglije in preprečiti razmetavanje denarja za nepotrebno oboroževanje, šli smo na konferenco petih držav, a dobili smo trojni pomorski sporazum. Še vedno delamo na to, da pride do sporazuma med vsemi petimi državami. S trojnim sporazumom smo napravili prvi korak na poti do razorožitve. Ta veliki uspeh moramo izpopolniti. Končno le Macdonald izrazil upanje, da bo zbornica odklonila resolucijo opozicije, izrazila vladi zaupanje in podprla londonski sporazum. Bivši minister Churchill je izjavil dovtipno, da bi marali pogodbo imenovati sporazum za razširjenje pomorskega oboroževanja in da je zato oznaka te pogodbe napačna. Konferenca v Londonu pomeni neuspeh, kakoršnega še ni doživela mednarodna konferenca. To pa zato, ker je povzročila med narodi nove napetosti. Rumunski avtomobi-listi v Jugoslaviji Rumunov je prispelo v Jugoslavijo 76 v 22 avtomobilih. Kolono vodita predsednik kr. rumunskega kluba, bivši zunanji minister g. Mitilineu ter podpredsednik g. Ca-marasesco, tudi bivši zunanji minister. Med gosti std tudi dva princa Chika. Prvi dan bivanja Rumunov v Beogradu je priredila beograjska občina v hotelu >Pri srbskem kralju< banket ter je v imenu občine pozdravil goste novi beograjski župan g. Nesic. Drugi dan se je vršila hitrostna dirka na Avali na razdalji 4400 m. Tu je dobil prvo nagrado Rumuu Budculescu, ki je prevozil to progo v 4 min. 13 eek. Jugoslovanski favorit Savatić ni uspel. Ob 11*^ je prispel na Avalo ludi Nj. Vel. kralj v spremstvu prvega adjutanta generala Stoja novi ća ter dvornega maršala. Rumuaske avtomobiliste je predstavil kralju predsednik Mitilineu. Kralj se je s posameznimi gosti dolgo časa razgovarjal. Jugoslovanski Avtoklub so pa zastopali podpredsedniki gg. Velizar Janković, Milan Bošnjak in Avgust Praprotnik. Nj. VeL kralj se je pri posameznih točno informiral o poteku vožnje ter o avtomobilizmu v naši ržavi. Kralj je bil na Avali nad eno uro, nakar se je burno pozdravljen od navzočih vrnil. Po tekmi je Avtoklub pnredil svojim gostom na Avali piknik, na katerem je v imenu beograjske sekcije nazdravil Rumu-nom g. Lazarević. Včeraj popoldne je priredSl rumunski poslanik na našem dvoru čajanko, katere so se udeležili vsi predstojniki naših oblasti in najodličnejša beograjska družba. Rumuni so davi ob 4. zapustili Beograd ter bodo nadaljevali turnejo po Jugoslaviji. D revi zvečer prispe v Sarajevo. V Ljubljano pridejo namesto kakor prvotno določeno 9. t m., v sredo 11. t. m. med 10. in 11. uro dopoldne ter bodo še istega dne prenočili na Bledu. 12. junija se odpeljejo z Bleda v Rogaško Slatino, kjer zopet prenoće. Imenovanja pri Poštni hranilnici Beograd. 3. junija. Za pripravnike pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani so imenovani dosedanji dnevničarji Marija Križ, Martin Grguric in Vladimir StepiŠnik. Odmev Tardieujevega govora Parii, 2. junija. A A. >Le Tem pse priob-cuje komentar o včerajšnjem govoru predsednika francoske vlade Tardieuja in ugotavlja, da se njegove misli odlikujejo z jasnostjo, ki ne dopuščajo dvoumnosti. Predsednik francoske vlade Je mogel govoriti s tolikšno jasnostjo, ker je danes Francija v položaju, ki je ne more vznemirjati. Francija sme in mora z vso resnostjo posečati svoje sile miru in mednarodni ureditvi. Kriza švedske vlade Stoekbolm, 3. junija. Vlada Lindemanna je odstopila. Kralj bo poveril sestavo nove vlade najbrže voditelju najmočnejše opo— zjcijonalne stranke socijalnemu demokratu Haneonu Predstavniki Grčije nas posetijo V Ljubljano se pripeljejo v soboto zjutraj z Bleda, zvečer se pa odpeljejo v Maribor in Rogaško Slatino Ljubljana, 3. junija. Kakor znano, so priredili grški gospodarski krog; ekskurzijo po naši državi, da se seznanijo z našimi kraji in gospodarskimi razmerami. Ustavijo se seveda tudi v Ljubljani in imeli bomo priliko pozdraviti odlične zastopnike sosedne nam Grške na slovenskih tleh. Iz Soluna pridejo metropolit Genadios z dijakonom Makrasom in svečenikom Evangelosom, solunsko občino pa zastopaio predsednik Nikola Manos in odborniki Vasilakos in Sifakas ter prorektor univerze dr. Periklis in dekan pravne fakultete, ter predsednik grško - jugoslo-venske lige Mavrogordatos. Z njimi pride tudi naš generalni konzul dr. V. Kojič in častni predsednik lige Dalas ter podpredsednik Mamodopulos, predsednik novinarskega udruženja v Solunu in glavni tajnik lige de Hadžibošković, član jugoslovenske trgovske komore v Solunu čulekas, vele-trgovec Janko Dukas. direktor grško - srbske banke v Solunu, in dr. M. Mitrovič, tajnik naše svobodne cone. Solunsko trgovsko industrijsko zbornico zastopajo na ekskurziji trgovci Dimitrijos, Papakonsta-dinu, predsednik Zizis Veru. podpredsednik M. Kukulides. Jovan Rusis in Jovan Vekris ter direktor zbornice industrijalec Kirus Kircis, nadalje se udeležujejo ekskurzije predsednik udruženia makedonskih industrijalcev Gjorgje Lulis, Anastas Cicis, Košta Pimenides, direktor udruženia industrijalcev, bančniki Diomadis Varlamidis, direktor grške banke. Eurklis Papanikolau, direktor grške narodne banke, in Stauros Grigirijades. predsednik trgovskega udruženja, Aleksander Kralis, predsednik solunske produktivne borze, Gjorgje Seremetis, predsednik advokatskega udruženja, in Ko-stantm Zanos, advokat dr. Kosta Kristatos. delegat zdravniškega udruženja Deodor Ar- zoglu, predsednik udružen:a trgovcev s tobakom Georgije Papavasiliiev. predsednik obrtniške zbornice, in Haralambos Lekas, direktor obrtniške zbornice, predvavn k< grško - jugoslovenske 1'ge v .Venah, predsednik Georgios Kofinas, bivši finančni minister, dr. Antonios Hristomanosa. bvši minister, narodni poslanec, prof. naiv. Fil^s Paoahrisantu, industrijalec. Georgios Papa-tanasiju. advokat, in N. Zafiris. narodm Poslanec in novinar, kakor tudi zastopnik tiska Kastrinos, direktor »Va!kanioa<, Lu-varis, direktor »Makedonika Mea«, A:as, direktor »Endenpandana« Del;an:s urednik »Tahidromos Ekonodikos« in sotrudn^V »Vossische Ztg.c Levi, direktor »Prozrec Katopacis, urednik »Akropolisac. in Kulan-dri, urednik »Tahidromosa« končne še predsednik solunskega udruženia rezervnih podoficirjev E. Zanias in potni maršal dr. Dragoslav Mihajlovič, tajnik naše zbornice v Solunu. Odlični predstavniki sosednega gr?keza naroda prispo k nam po dosedanjih dispozicijah v četrtek zvečer in krenejo naravnost na Bled, kter prenoče. V soboto zjutraj se pripeljejo z Bleda v Liuhljaro. kjer jih predstavniki naše javnosti oficijelno pozdravijo. Po sprejemu si bodo ogledali razne naše ustanove, zlasti gospodarske, med njimi tudi vevško papirnico. Opoldne jim priredi velesejem na sejmišču obed. Popoldne si ogledajo naš jubilejni veleseiem. zvečer se pa odpeljejo v Maribor in Rogaško Slatino. Iz Rogaške Slatine krenejo po novi progi nazaj proti Zagrebu. Prepričam smo, da bo naša javnost sprejela drage goste iz sosedne prijateljske države tako prisrčno, da se bodo po?ut;li med nami kakor svoii med svOiirr.i in da odnese iz aaših krajev čim lepše utise in spomine. Iz pestre ljubljanske kronike. Otrok v Ljubljanici — Nezgode kolesarjev — Iz gostilne v bolnico — Tatovi na delu Liubliaaa, 3. i unija. Včeraj okoli 15.45 se je vozil z malim čolnom po Ljubljanici v Trnovskem pristanu 13-letna Slavko Kink, sinček vdove iz Cerkvene ulice 4. Nenadoma se je čoln prevrnil, otrok pa j« padel v vodo. Deček" ni znal ptevati, krčevito se je oprijemal pre vinjene ga čolna in začel kričati na pomoč. K sreča je prišel mimo stražnik Jakob Gabrovec, ki ie opazil nevaT-tK>st in skočil v vodo. S pomočjo nekaterih kopalcev je poteeml vsega premočenega dečka iz vode ter ga poslal domov k materi. Kolesarski tatovi imajo sedaj zopet svojo sezono. Včeraj" sta MH ukradem dve kolesi. Prvo je bilo odpeljano delavcu Josipu Avsecu « Senožeti izpred poslopja Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, drugo pa včeraj dopoldne stagi Francu Starinu izpred Čekovnega urada na Aleksandrovi cesti. Avsečevo kolo je bilo vredno 1000, Starinovo pa 1200 D-in Na križišču Razpotne urice in Trnovskega pristana sta se včeraj popoldne zaletela skupai kolesarja Karol Vrančič. poštni uradnik is Ljublijaire in inkasant Hinko Kosmatin. Pr: karambolu sta oba padla s kolesa. Kosmain si je raztrgal sukirjič in trpi okoli 400 Din škode. Vrančič pa ima 100 Din Ikode na kolesni. V Zupančičevo gostilno na Ahaci; e vi cesti je prišel snoči preddelavec tvrdke Dukić Josip Dobravec in sedel za mizo. Nenadoma mu je postalo slabo in začel je tožiti o bolečinah v irebohu. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga ba4e morali takoj operirari na slepiču. Pekovski pomočnik Jovo Derčič je na policiji prijavil, da je nekdo iz njegove spalnice na Fiankopansk: cesti \2 odnesel 130 D:n. — Zidarju Alojziju Slagerjn, zaposlenemu pri stavbeniku Miroslavu Zupanu, je nekdo iz Senegač-nikove barake odnesel 250 Din vredne čevlje. — Včerai ponoči je bilo vlomrjeno v inž. Ton-niesovo barako na Cankarjevem nabrežju Ta< je odnesel lopato in nekaj zidarskega orodia v vrednosti 500 Din. „Zeppelin" na povratku Lakehurst, 3. junija. »ZeppeJin« je snoči ob 9.12 ameriškega časa sta rta 1 k povratku v Evropo. Ob 9.58 je preletel New-york in krenil na to preko oceana. Voczii bo PO srednji poti, tako da bo v 50 urah dosegel celino. Francoski letalci na povratku Beograd, 3. jurrija. Včeraj je priredil francoski poslanii Dard na čast častnikom francoske letalske eskadrilje slavnostni za-jutrek, katerega sta se udeležfla tudi general Stano-j'lovič in admiral Wiokerhauser. Včeraj popoldne so položili francoski letal-c; na grob neznanega vojaka venec. Francoska eskadrilja je danes zapustila Jugo-splavijo in se vrača preko Zagreba in Dunaja v Francijo. Strela ubila 6 ljudi Plzen, 3. junija. V Blatnicah pri Plzmj se je vršila v nedeljo popoldne nogometna tekma. Ker je nastala nevihta, so se igralci zatekli v bližfnjj gozd in iskali zavetja pod drevtiem. Nenadoma je udarila strela v drevo, pod katerim je stalo 6 oseb. Tri so bile na mestu ubite, tri pa tako težko poškodovane, da se v bolnici bore s smrtjo. Stekle krave Koške, 3. juniia. V vasi Negrov v Podkarpatski Rusiji je stekel pes ugriznil dve kravi. Dvajset !omoč vojaštvo, ki je streljalo. Ranjenih jp bilo nad 6to demonstrantov in 50 aretiranih. Spremembe v nemški diplomaciji Berlin, 3. junija. AA. Predsednik republike je imenoval za nemškeea poslanika v Rimu sedanjega državnega tajnika v zunanjem ministrstvu von Srhuberta. Dosedanji poslanik v Rimu Neurath je premeščen za poslanika v London. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 32.78. Berlin 13.515— 13.535 (13.5J), Bruselj 7.9053, Budimpešta 9^<>S7. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 797-30— 800.30 (798.80), London 275.18. Neuyork 56.455 —56.655 (56.555), Pariz 221.09 -223.09 (222.09), Prajra 167.55—168.35 (167.95), Trst 295.70— 297.70 (296.70). INOZEMSE BORZE. Curih: Beograd 9.125, Pariz 20.26\ London 25.11, Newyork 517. Bruselj 72 125, Milan 27.0?75. Berlin 123.34, Dunaj 72 «9, Sofija 3.745. Praga 15.325, Varšava 5S, Budimpešta 90.325, Bukarešta S.O7. Za tujski promet v Ljubljani Seja tujskoprometnega sveta za mesto LJubljano — Zanimiva statistika tujskega prometa v letih 1921—1929. Uuttiaaa, 3. junija. Na se* »Tujsko-prornetaega sveta« za mesto UobiJano, lo se je vnšUa dne 36. maja t. 1. v mesta posvetovalnici je poročal pis. ravnate* Šebonak o statistiki tujskega prometa v Uabttani v letih 13» do 10». Statistika tujskega prometa v Laubiiani v letiii 1921 do 1^29 kaže, da največ tujcev samo potuje skozi Laubdjano ali pa se ustavijo v mestu za nekaj do:, mnogi seveda po opravkih. Vseh tujcev je bilo v Ljubljani v teb letih 495.029, in sicer L 1921 — 75-536, L 1922 — 57.760, L 1923 — 53.246, L 1024 — 49.745, L 1925 — 5Svati plamen« za red B. Zasedba ista kot pri dosedanjih vprizoritvah, le vlogo sestre Way-landove igra mesto gospe Mire Danilove gospa Gabri jelčičeva. Režija je Milan Skrbi nškova. — Jutri odpobuje večina dramskega ansambla pod vodstvom prof. šesta in gospe Polon i ce Juvapove na važno dramsko turnejo po državi. Turnej« bo trajala Šest tedn>v. Opera Gledališke abenente reda D epessr. jamo. da imajo drevi za svoj abonma v operi predstavo >Pohujšanje v dolini lent-florjanskk. — Red C pa ima jutri »Dolarsko princeso«. Operne pred stare pri selo znižanih cenah. Od binkoštne sobote dalje bo v naši operi teden domačih opernih del. Vpri-zore se dela: Gorenjski slavSek, ModMSek, Nikola Subie Zrinjski. Hasanaginiea, črne maske, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Povratek, Pipurine. Za vse te predstave bodo veljale znižane cene, enake običajnim njega leta nabaviti vsaj 50 kompletnih že- dramskim cenam, to je od 30 Din navzdol. . ......... 3. joona. Včeraj je posedi velesejem znanj bankir Frank S a k s e r, ki pride vsako leto na počitnice ▼ staro domovine In si ogleda vsakoletni velesejem v Ljubljani. O jubilejnem velesajmu se ie Izrazil zelo pohvalno. Včeraj je M poset zadovoljiv hi kupčije so se začele razvijati tako, da lahko že sedaj rečemo, da bo jubilejni velesejem tudi kupčijsko zelo ugodno zaključen. Kupčije bodo med tednom od dne do dne živahnejše, ker bo prihajalo vedno več zunanjih ratersenfov. Zanimanje za jubilejni velesejem se pozna posebno v železniškem in avtobusnem prometu. Vlaki in avtobusi prihajajo v Ljubljano zlasti dopoldne nabite polni, večinoma posetnikov velesejma. Veliko je letos zanimanje za velesejem tudi med šolsko mladino, ki prihaja iz bližnhh in daljnih krajev pod vodstvom učiteljstva v Ljubljano, kjer si v prvi vrsti ogleda velesejem- Poset šol na velesejmu je letos izredno velik. Danes dopoldne Je bil velesejem v znamenju povpraševanja in kupčij. Poset je bil srednji, kakor je ob delavnikih dopoldne že običajno. Popoldne bo pa sejmišče znova oživelo. Mnogi se zanimajo za promenadne koncerte na velesejmu. Na drugem mestu poročamo, da gostuje godba dravske divizije zdaj v Crikvenici. V Crikvenice ie pa odšel samo del godbenikov, drugi, ki so ostali v Ljubljani, pa sviraio na velesejmu. Prl-hodnjj promenadni koncert na velesejmu bo jutri od 17. do 19. Jazzband orkester pa svira na sejmišču dnevno od 19. do 2. ponoči. Sinji križ Prvič je v S4ovemii zaplapolata bela zastava s sinjim križem republike Finske in z veseljem so jo pozdravila vsi, zakaj o finskem narodu smo pred vojno, ki je tudi njemu prinesla svobodo, mnogo govorim kot o svojem vzoru. Vedel; smo, da se dežela tisočih jezer in nepreglednih šum razprostira visoko na severu m zdahuje pod vlado carske Rusije. Vedeli smo tudi, da na ogromnem prostoru, velikem kakor današnja Češkoslovaška, živi redko posejan narod, ki šteje samo dobro dvakrat toliko duš, kakor je bHo nas, tako da živi le 6 ljudi na kvadratnem kilometru. Ampak ta malri med jezera, močvirja m sume raztreseni narod je krepak in močan ter kulturno tako visoko razvit, da ne najdemo Finca, Id h* ne »al pisati in Citatu Ko smo spoznali njih trdo usodo, malo število in se seznaMi z njihovo visoko kufturo, smo ostrmeli in se zavzeli: tako veHca je pc separatorji prekašajo vse druge znamke po ostrem posnemanju in izločijo iz mleka mast do najmanjšim količin. Ne čudimo se, da imajo zaradj dolgotrajnih severnih zim s »no razvito industrijo gatoš. Vefika firma za predelavo kavčuka *Nokia«, ki jo zastopa kapetan Reiner Hetkel. le Izložila najraznovrstnejše galoše. snežne Čevlje, pa tudi praktične in trpežne delavske čevlje, pnevmatike, izolatorje iz finske fayenxe, krasno gđazjranih lončenih in precizni izdelavi temveč tudi po nizki ceni zmožni uspešne konkurence tuda na našem trgu. Razen teh pole« najvažnejših eksportnih produktov, so postavili tudi Čevlje najmodernejših obrte, praktične ključavnice, ki iz njih ni mogoče vzeti ključ«, dokler so odprte, in take, ki se avtomatično zapirajo, nadalje bonbone in čokolade ter razne vrste papirja, na žalost so se pa na poti zakasnile njm slavne smučke, ki jih naši športniki v pavitjonu zelo pogrešajo. Kako visoko je razvita finska umetnostna obrt, lahko sodimo po lepi kolekciji finske ftvenze. krasno glasfranm lonČenm posod z ristrirno glazuro, ki irizira v vseh barvah na podlagi, posneti po napol dragih Dve atrakciji jubilejnega velesejma Razstava Izdelkov finske industrije — Razstava kuncev kamnih, da ljudje smatrajo elegantno oblikovane vaze za kamenite, Tudi za to ke-ranriko se zanima neka velika ljubljanska firma, gotovo pa za zimo dobimo huauiu finske gaJoŠe. Upamo, da sinjega križa na veleseimn ne bomo nikdar več potresati in da nas bodo kmalu vezale tudi trdne gospodarske vezi z Finsko. Kunci V paviljonu s kurettno in kunci je marsikaj novega, n. pr. fazani, vendar p*, ljudje najbolj občudujejo umetno kokljo, Id varuje kar 150 piačet, kmalu ps dobi pod svoja lesena krila tudi še račke in goske. Ker je pute in kunce obiskalo v nedeljo nad 3000 ljudi, moramo tudi mi ie pogledati kunce, ker smo zadnjič opisali put-ke in peteline. Kakor se v razstavi perutnine gospodom cede sline po slastni pečenki in petelinji možatosti, ženicam pa po pridnih put-kah in koših jajc, tako se jim v razstavi kuncev skominja po mehkih, voljnih kožuščkih. S takim-le temnorjavim kožuhom bi ee marsikatera rada. postavila! E>a ne bo preveč povpraševanja, jim pa povemo, da je iz 40 kunčjih kožic, ki so vredne po 40 do 50 Din, delo in podloga je pa stala 800 dinarjev — presneto, pri krznarju bi tak plašč stal trikrat toliko, ta je pa skoraj zastonj, ker so se vsi zajčki zredili In tudi popapali doma. Pa bi človek ne redil kuncev. Vse kaže, da bodo naše gospodinje res v kratkem imele že vse take lepe kožuhe, tako naglo se Siri kuncereja. Na I. razstavi pred dvema letoma je bilo razstavljenih 30—40 kuncev, sedaj jih je pa že blizu 125 in 16 različnih pasem. Največji so belgijski, beli in črni orjaki ter francoski ovnač sli morebiti mrkač, srednje velikosti so modri in beli dunajčani, snežnobeli svileni angora, apartnobarvni havana, srebrnosivi čin-čila in srebreci, črnorjavo pisani black-and-tan, črnobeli ruski zajčki, najdražji in najlepši so pa kratkodlaki reksl vseh modernih barv: beli, Črni, srebrni, havana-rjavi in bobrove barve. To dragoceno kratkodlako pasmo so Francozi vzgojili sele pred 4 leti, pa je pri nas že znatno razširjena zaradi svojega krasnega kožuha, Id popolnoma nadomestuje najdražje moderne kože. Seveda reksi niso poceni ter je v Nemčiji stal doraščen »bober« 300 zlatih mark, torej nad 4000 Din, naši rejci ga pa računajo le po 500 Din, kolikor v inozemstvu velja 4mesečen mladič. Neustrojen reksov kožuh je pri nas vreden le 100 Din, drugih vrst kožice so pa le po 40—50 Din in se tudi lahko prodado, saj bi jih naši krzna rji radi pokupili na tisoče in ostane lep denar v deželi, ko se kuncereja razširi, kakor zasluži. Usnje kucev je pa tako lepo in trpežno, da prekaša najboljši sevro, izdelki iz kunčje volne so pa kakor svileni in so zlasti primerni za lovske in otroške nogavice ter za razne jopice. Da so pa kunci dobavitelji denkatnega mesa tudi v večjih pordjah, se lahko prepričamo pri belgijskem orjaku, ki tehta 7 kg. Ni čuda, saj je pri Kuharju v Vevčah na hrani, ki slovi tudi pri ljubljanskih sladkokuscih. Prav zanimive živalice so tudi ruski kunci, ki so čisto beli, imajo pa črna uše-ska, gobček, črne šolničke in črn repek, mladiči so pa popolnoma beli. Prav tako so popolnoma črni mladi srebreci do 6. tedna, potem pa začno siveti in dobe svojo srebrno barvo sele v 6. mesecu. Kako svilena je volna ango rakih kuncev, ki se najlepši na razstavi ponaša z 18 cm dolgo dlako. Ni čuda, da se s takimi lepimi ži-valicami najraje igrajo prestolonasledni k in njegova bratca, ki jih jim je mamica kupila pri g. Kun tari, znanem specialistu za vzgojo teh kuncev. Kuncereja se sicer naglo širi, vendar se nimamo velikih farm s tisoči kuncev kakor v Nemčiji in v Franciji. Pa tudi te bomo dobili, ker se naglo navadijo na življenje pod milim nebom In so jih pred leti zaplodili tudi na Felberjevem otoku pri Mariboru, a požrla jih je krvoločna lisica. Za rejo v kletkah so pa konstruirali naši strokovnjaki Inkret, Mejač m stiplovsek vzorne kletke, Id odgovarjajo vsem zahtevam, malo vzorno farmo je pa razstavil g. Kuhar iz Vevč. Razstava ne razveseljuje samo otrok in dam temveč tudi resne narodne gospodarje. Je aa nase razmere res impozantna, zato pa ne smemo pozabiti pohvaliti tajnika društva g. učitelja Inkreta s Senkovega turna, Id je res duša vsega delovanja, pa tudi predsednik Hudales, podpredsednik dr. Jenko iz s t. Vida na Dolenjskem, ki je gnan rejec m propagator reje malih živali, ter odborniki Mejač ln Kregar in drugI člani so prt prireditvi prav požrtvovalno pomagali ter tudi na razstavi dajejo pojasnila s najboljšo voljo. Po stenah čedno aranžirane razstave vise slike raznih pasem in pa dolga vrsta diplom, ki so jih dobili naši kunjerejci na razstavah. Tudi sedaj je strokovna komisija ped predsedstvom ravnatelja g. dr. Dularja, ki se odlično udejstvuje tudi pri putkah, razdelila 19 razstavljalcem 46 prvih, 21 razstavljal cem 39 drugih ln dvema rejcema tri tretje nagrade in diplome. Od 29 kletk a mladiči je bilo ocenjenih 12 parov s prav dobro in 12 s dobro oceno, samo S kletk kuncev je ostalo neocenjenih. S prav dobro oceno je bila ocenjena tudi Kuhar jeva skupina mladičev sredi paviljona, skupno I. nagrado je pa prejelo tudi 12 rasetavljal-cev kot in drugih izdelkov. Kuncerejski odsek Kmetijske družbe zasluzi največje priznanje, ker je tako raztfril m izpopolnil to gospodarsko panogo, ki je enako važna kot ostala živinoreja. KOLEDAR. Danes: Torek, a jnnija 1960, katoličani, KJocOda, pravoslavni: 21. maja, Konstantin i Jelena. DUTAS.VJE PRIREDITVE. Drama: Sveti plamen. D. Opera: Ponujanj* v dobni Ssotriorja*-skL D. Kino Matica: Leteče b rodov je. Kine Ideal: Kamea mržnje. Kino Lšabljaški dver: Mo£ proti možu (Harrv Pi*}). Veleaejmska rasttara. Javna produkeije operne sole v drami ob 17. Rasstara čipk nA Turjaškem trgu. DE2LTtXE LEKARNE. Danes: Levstik, Resi jeva e**ta, Bo4utv% Rimska oesta. Ljubljančanka zadela glavni dobitek Ljubljana. & juniia. Ko je današnje »Jutro« priobčilo številke srek, ki so bile izžrebane na zadnji dan žrebanja državne razredne loteriie včeraj in ko so Ljubljančani zvedeli, da je premiio 1,200.000 Din zadela srečka Št. 94.42S. je kar završalo po Ljubljani, da 'e zadel premijo neki Ljubljančan. Obrnili smo se takoj na največjo kolekturo v Ljubljani, Zadružno hranilnico, da zvemo, koliko je na tem resnice. Zadružna hranilnica ie vest potrdila jn tako je gotovo (če se ni pri telefonskem poročanju zgodila pomota, kar je pa malo verjetno), da je čez noč obogatela neka Ljubljančanka. Razveseljivo pri tem je, da je večina Ljubljančank dobitka zelo potrebna. Sploh smo videli med žrebanjem, da je bila sreča ves čas izredno naklonjena srečkam, ki jih ie vzela Zadružna hranilnica v prodajo. Izplačevala bo velike dobitke, k! bodo marsikatero družino gmotao spravih na noge. Vsekakor ie pametno, da skuša Človek prihraniti pri vfnu in cigaretah, recimo vsaj 25 Din mesečno, kolikor stane če-trtinska srečka in da poizkusa svojo srečo. Ze nade same, ki požive človeka, so te male žrtve vredne. Novo 20. kolo državne razredne loterije se prične v začetku julija, srečke pridejo že te dni v promet. Zadružna hranilnica nas obvešča, da bo pravočasno priložila raznim dnevnikom in tednikom v Sloveniji naročilnice za srečke, katerm je naročila toliko, da jih bo lahko dobil vsakdo, ki bo hotel v prihodnjem kola igrati Gotovo pa je, da bo v prihodnjem kohi povpraševanje po srečkah, ki jih bo razpečavala Zadružna hranilnica v Ljubljani, zelo veliko. Zato je treba srečke takoj narofiti. Srečke Zadružne hrairimice bodo od 8. t m. dalje na razpolago v oglasnem oddelku *Ju*ra< v Ljubi jam, v Prešernovi ulici, in v podružnicah »Jutra« v Mariboru, Celju, na Jesenicah in v Novem mestu ter v ekspozituri »Jutra« v Siškj na Celovški cesti ter seveda tudi v Zadružni hranilnici, r. z. z o. z, na Sv. Petra c. 10, Srečna Ljubljančanka dobi na četrtinko srečke 300.000 Din. Drugi glavni dobitek v znesku 1300.000 Din je odpadel na srečko št 96.428, ki je bila kupljena pri A. Rein 6t drug v Zagrebu. Kdo je srečni imetnik te srečke, še ni znano. Nebo v juniju Soince doseže v juniju najvišjo lego sad nebesnim ekvatorjem m sicer 22. junija, ko bo 23° 57* nad njim. Takrat bomo imeli najdaljši dan in raikraišo noč. Potem se začne počasi vračati prori ekvatorju. Začetkom junija je dan dorg 15 ur 57 minut, okrog 22. junija pa 16 ur 15rrfinut. Lana se vrača začetkom junija proti ekvatorju, katerega prekorači 5. junija rt doseže najnižjo leuo pod njim 12. junija. Potem se vrača in prekorači ekvator 20. junije ter doseže najvišjo lego nad njim 26. junija. Luntne faze bodo: prvi krajec danes ob 22.56, polna luna M. junija ob 7.12, zaduj] lcrajec 19. junija ob 10. m mlaj 36. junija ob 14.47. Planeti: Merkur se v juniju v oaših kraMh zdaj ne vidi. Venera se leskače na večernem nebu in se polagoma približuje zemlji. Zahafe kmalu po 22. url in ima obliko hme dva ali tri dm po prvem krajca. 38. junija bo blizu Venere luna. Mars je v sozvezdju Ovna in se prikazuje iz solnčnfh žarkov na jutranjem nebu. Za opazovanje pa še ni v ugodni legi. Jupiter se ne vidi. ker bo 30. hmija v konjunkciri s solneem. Saturn je v sozvezdju Strelca in postaja viden zvečer, ker se bliža opozicii. Vzhaja okrog 21.12 junija ob 22. bo Saturn v konmukeili z tono. Uran je v sozvezdju Rfb ln se vidi v drugi polovici noči. Neptun je v sozvezdju Leva rn zahaja zgodaj zvečer. O novem transneptunskem planetu aH telesu zvezdosk>vci Še nimajo točnih podatkov. Znana je sicer njegova lega med stalnicami, toda njegova pot okrog sclnca Je zaenkrat znana samo v splošnih potezah. _ Rsval Et-hange Assurance, Občni zbor se Je vršil dne 30. aprila v Londonu ter je uprava poročala o uspeau linskega leta, ki je bil zopet zelo ugoden. Zavod uživa popolno zaupanje občinstva po vsem svetu. Premoženje je naraslo na 21^4«. 165-16-1. torej v dfuarjrh že preko 6 mfHjard. Tako lep uspeh društva je posledica neomajne kulan-ce, s katero vedno postopa ta korporacija, ki obstoji že 210 let. 3S6n Tudi gibanje. Cigarete s! zvijaš sam? Kako to, Dre j $1 kupoval vedno narejene? Zdravnik mi je svetwsl, naj se mnogo gibljem, če se hočem i znebi ti maščobe. Dnevne vesti — Z naše univerze. Na juridični fakulteti •ai verze Kralja Aleksandra L v Ljubi j and je razpisano mesto docenta ali izrednega profesorja za pravno zgodovino južnih Slovanov. Prošnje je treba vložiti do 31. julija. — Promocije. V soboto so promovirali na zagrebški univerzi za doktorja prava Frank) Makar in Vladimir 2 i d o v e c, za doktorja medicine pa Branko L u k m a n, Vladimir Orel, Mirko O k o r n in Janko Osolnik. Čestitamo! — Razpisane zdravniške složna. Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu razpisuje pri ženski javni bolnici v Novem mestu službo zdravnika sekundarija s 1S00 Din mesečne plače, prosto hrrtno in stanovanjem. Obenem razpisuje službo upravnega praktikanta. Prošnje je treba vložiti do 15. t m — Higijenski zavod v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika pripravnika I. kategorije IX. skupine pri zdravstvenemu domu v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 5. t m. — Nove legitimacije trgovskih potnikov. Zbornica za TGI v Ljubljani razglaša, da je izdala od 20. februarja do 19. maja 253 novih legitimacij trgovskim potnikom in sicer od št 146 do 399. — Iz zdravniške složne. Za pripravnika šolske poliklinike v Ljubljani je imenovan dr. Franjo C 1 b er. — Kongres špediterjev. Federacija špediter ski h organizacij s sedežem v Bernu bo imela letošnji kongres v četrtek 5. t ra. v Antwerpnu. Kongresa se udeleže tudi zastopniki špediterjev iz Jugoslavije. — Natečaj za svečano uverturo. Hrvatsko Filharmonično društvo v Zagrebu je podaljšalo natečaj za svečano uverturo za veliki orkester, pisano v narodnem slogu. Nagrajena dela-se bodo izvajala na festivalu zagrebške Filharmonije letos In prihodnje leto. Izvajanje nagrajenega dela mora trajati najmanj 12 minut in v pošte v prihajajo samo dela, ki še niso bila izvajana. Skladbe ie treba poslati do 30. septembra tajništvu Hrvatskega Filharmonič-nega društva, Zagreb. Ilica 3*1., v zapečatenih kuvertah z geslom. Nagrada znaša 5000 Din In vse avtorske pravice preidejo na Hrvatsko filharmoniČno društvo. — Razpisana služba pripravnika državnega pravobranilstva. Razpisuje se mesto pripravnika državnega pravobranilstva I. kategorije 9. skupine pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani. Prošnje ie treba vložiti do 10. t m. Prednost imajo prosilci z enoletno sodno prakso in doktoratom, — Dražba lova. Lov občine Mala gora se bo oddajal v zakup za dobo od 1. av-jrusta 1930 do 31. marca 1935 na javni dražbi v soboto 13. junija ob 11. pri okrajnem glavarju v Kočevju. — Razpisane službe banovinskih cestnin nadzornikov. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje 19 službenih mest bano-vinsih cestnih nadzornikov v področju dravske banovine. Prošnje je treba vložiti do 15. t m. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 25. maja ie bjDo v dravski banovini 6 primerov pasje ste kline, 54 svinjske kuge, 34 svinjske rdečice jn 2 mehurčastega izpuščaja konj. — Ljubljanska vojaška godba v Crikvenici. Ljubljanska vojaška godba bo igrala vse poletje v Crikvenici. Prvič ie nastopila v nedeljo 1. t. m. v splošno zadovoljstvo Crikveničanov in številnih gostov. — Vsem čebelarjem sporočamo, da je blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani otvoril nov lokal v Vošniakovi ulici štev. 4. To je ulica, ki vodi od gostilne pri »Novem svetu« na Go-sposvetski cesti proti kolodvoru v Šiški. Lokal bo odprt sedaj vsak dan dopoldne in popoldne. Priporočamo se za obila naroČila. Naročila naslovite: Blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Vošnjakova ulica 4. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in nagnenje k nevihti. Tudi včeraj ie bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 32, v Zagrebu m Zarajevu 29, v Beogradu in Splitu 28, v Ljubljani 27, v Mariboru 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.2 mm, temperatura je znašala 16.1. — Dve nesreči- 15etm zidarski vajenec Josip Martin iz Ljubljane je včeraj doma na dvorišču padel fci si zlomil levo roko. — V tovarni Ivane Šiške je stroj včeraj popoldne zagrabil delavca Alojzija Mejača iz Dobrum in mu odtrgal meziaec desne roke. — VeHk požar pri Koprivnici. V soboto popoldne je zadela mak) vas Pustakovac pri Koprivnici na Hrvatskem težka nesreča. V hlevu posestnika Andrije Čanija je začelo okoli 16. goreti, požar pa se je zaradi Hudega vetra naglo razširil na vso vas. Zgorelo ie 11 objektov, od teh 9 gospodarskih ter dve stanovanjski poslopji. Skoda znaša pol milijona dinarjev. Nesreča je prebivalstvo tem huje prizadela, ker je vas znana kot ena najbolj revnih v celem okraju- Noben pogorelec m bil zavarovan. Pri požaru in gašenju se je ponesrečilo več Trudi, ki so jih morah' prepeljati v koprivni-ško bohneo. — Epik« rodbinske tragedije. Pred sodiščem v Tuzli se je te dni odigrat epilog nenavadne rodbinske tragedije. Posestnik Božo Vaamc rz vasi Dvorovi pri Bedlaii se na razumel s svojim somom Dimitrijem « njegovo ženo. Prepir«4i so se često m nekoč ie Vasiiič med prepirom snaho udaril. Zato ga je šla snaha tožit Pri obravnavi pa je snaha tastu vse oprostila in tako so se pobotali. Toda Vasfhč se ni dal ugnati. Znova je začel sitnariti m nagajati smu. Prepovedai mu je hoditi čez njegov vrt, zalezoval je niega in ženo s puško in sekiro. Nekega dne sta se oče in sajn zopet sprla. Med prepfrom je ©Če poerafcti sekiro in oplazil sitna po roki. V stiobrami je sin rtftagni nož m sumi očeta v vrat Oče je hotel pograbiti vHe, da znova napade srna, pa se je nenadoma mrtev zgrudil. Sunek v vrat je bil smrten. Sin se je sam javši orožnikom in te dni se ie vršila razprava. Sodišče se je prepričalo, da je obtoženec ravnal v sil obranu in ga ie oprostilo. — Orožna rodbinska tragedija. V vasi Retfala prt Osijeku se je te dni odigrala grozna rodbinska tragedija. Franjo Hasel« han je popival po gostilnah in se pijan vrni domov, kjer je od žene zahteval, nej mu da še denarja. Začela sta se prepirati, med prepirom je pijanec potegnil ki žepa nož in zabodel ženo v srce. Nesrečnica je bila takoj mrtva. Tmpdo je zavlekel v sobo, na dvorišču je Izgnal mlako krvi, ženo pa položil na posteljo. Rano na srcu je umil in položil kraj žene žepni nožič. Roki ji je sklenil na prsih ter ji stisnil med prste moKtvendk, hoteč na ta način fingjrafc samomor. Nato je zopet odšed v gostilno popivat Umorjeno ženo je našel v moževi odsotnosti njen brat ki je obvestil orožnike. Orožiniki so Haselhahna v gostilni aretirali in Uklonili. Mož je trdovratno taji umor. Imel je okrvavljeno srajco, zatrjeval pa je, da je padel in da mu je tekla kri iz nosa. Na dvorišču so se poznali sSedovv borbe med ženo m možem. Orožniki so Haselhahna izročili sodišču. instituta DRAMSKO GLEDALIŠČE ČETRTEK. S. JTTJTMA OB Ml URI Vstopnice v operni blagajni. Iz Ljubljane —lj Soareia francoskega inštituta. Francoski inštitut priredi v četrtek 5. t m. ob 20. v dramskem gledališču muzikalno in literarno soarejo. Spored obse« sledeče točke: Recitacije: ga. M. Saričeva: A. Sa-main: La peau de bćte, E. Rostand: Nos rires, J. Richepin: La chanson de Maric - des - Anges. Glasba: Ravel: Pa-vane po ur une infante dčmnte. Viola AH Dermelj. Petje: Debussv: Les doches. Re-ne: Le veat. Poje g. Žagar. Dve komediji: A. Devilliers: Oeil de verre. Galipauz et Timmory: Nous allons passer une bonne soiree. Na razpolago bodo tiskani sporedi z besedilom petih in recitiranih pesmi ter kratko vsebino veseloiger, tako da bo vsakdo mogel s pridom slediti vsebini. — Vstopnice so na prodaj v operni blagajni. Cene sedežev od 18 Din navzdol, stojišča 2 Din. —lj Poroka. Davi sta se v Župnijski cerkvi pri Sv. Potni poročila g. Ivan B r e-e S1 j n i k iz Dravelj, uradnik pri Kmetij-ski dnižbi v Ljubljani in gdc*. Minka S mera j če v a, hčerka znanega gostilničarja Smerajca pri Sv. Križu. Obilo sreče! —lj Tlakovanje in ureditev Semeniiks ulice. Kakor znano, je mestna občina nedavno odobrila večji kredit za ureditev m tlakovnje prostora okoli stolnice, zlasti pa Sem&niške ulice. Te dni so začob" z urejevanjem prostora. Po sredi Semen iSke ulice je bil napravljen pločnik za pešce, ostali del ulice pa sedaj tlakujejo z drobnimi granitnimi kockami. Tlakovalna dela bodo še ta teden končana. —lj 2 živilskega trga. Davi so kmetje iz okolice prinesli precej rdečih jagod na trg. Prodajali eo jffih po 7 do S Din IKer. Tudi gob, zlasti juckov, je bilo mnogo, pro— dajali so jih po 7—8 Din merico. Na trgu je bilo davi tudi mnogo češenj, katerim so cene nekoliko padle. Češnje slabše vrste so prodajah že po 8, boljše pa od 12—30 Din kg. —lj Lovske karte. Mestni magistrat poživlja vse lastnike lovskih kart da v smislu § 75. in 76. uredbe o banovinskih davščinah plačajo prj mesćtnem knjigovodstvu banovinsko takso na lovske karte: 1. izdane pred 1. aprilom 1930: a) člani lovskih društev 75 Din, b) nečlani 135 Din; 2. iz-dane po L aprilu 1930: a) člani lovskih društev 120 Din, b) nečlani 300 Din. Člani lovskih društev se morajo izkazati s člansko izkaznico letošnjega leta. —H JAD. »Triglav«. V sredo 4. t m. se bo vršil ob 20. v salonu gostilne »Zgonc«, Cesta v Rožno dolino, članski sestanek, združen s poslovilnim večerom. Odbor poziva člane na številno udeležbo. —fl Prva javna produkcija operne šole, gojencev državnega konservatorija, se vrši danes v torek 3. točno ob 5. uri v dramskem gledališču. Spored obsega sledeče točke : 1. Leoncavallo: Prolog iz opere »Glu-mači«. Žagar Drago. 2. Mozart: Menuet Plešejo: Meze Ana, Mlekuš Marjela, Franko Otoka r, Brišrak Miloš. 3. Lortzing: Dvo-spev iz IlFT. dejanja opere »Car m tesare. Marija: Dolenc Josipma, Ivanov: Žhrlco Avgust 4. Prešerni Od železne ceste. Žagar Drago. Kukec Ksenija. 5. Nlcolai: Arija te 1. dejanja opere »Vesele žene windsorske< Oa. Fluth: Arko Herta. 6. Bizet: Španski ples. Plešejo: Meze Ana, Mlekuš Marjela, MagoKč Samo, Franko Otokar. 7. Cankar: Pohujšanje v dolini šeutflonjanski. H. dejanje. 1. prizor. Jacfcita: Kukec Ksenija. Peter: Franko Otokar. 8. Smetana: ArSe hi scena iz I. dejanja Prodane neveste. Marinka: Marcec - Ohip Mara. Janko: 2ivko Avgust M. det: 9. PuccrnJ: H. dejanje rz opere Madame Butterfrv. Dutterfly: Meze Ana. Suzuki: Vedra 1 LjudmOa. Konzul: Svi-gelj Cveto. Goro: Žrvko Avgust Yama-dori: Žagar Drago. — M. deL 10. Masse-net: Scena v cerkvi iz opere Manon. De Orteinr.: Oostlč Josip. Manon: Arko Herta. De Grteuz st Zera Milan. St 1. 3, 5, 8, 9, 10 šola prof. Cirile Skertj - Medvedove. 2, 6, sofa baletnega mojstra Petra Qoto-vhra, 4, 7, Šola prof. Ostpa Šesta. MnzfksaV no -vodstvo: kapelnik Anton Neffat. scenski aranžma: prof. Osip Šest Sedeži po 10, a šehichtov Rad ion pere sam. varuje perilo! 6, 5, 3, stojišča po 2 Din so v predprodaji v operni blagajni in od pol 5. ure dalje v veži dramskega gledaKšča. Istotam se bo dobil tudi podroben spored. Ravnateljstvo vabi starše gojencev in ljubitelje konser-va to rij a, da pose ti jo to produkcijo. —lj Danes Harrv Plei v kinu Dvor. Ljudski kino v Ljubljanskem dvoru predvaja danes ob 4- pol 8. in 9. zvečer ob najnižjih ljudskih ceciah senzacijonalnd film Ufe j*Mož proti moža« s Harry Pielom v glavni vlogi. Film je bogat na senzacionalnih prizorih in lepih naravnih posnetkih. Vsebina, ki je detektivskega značaja, je izredno zanimava. Film je vsakomur priporočati v ogjed. —Ij Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani izreka najsrčnejšo zahvalo cenjenemu ljubljanskemu občinstvu, ki je izkazalo organizaciji simpatije v nedeljo 1. t m. s tem, da je darovalo za počitniško kolonijo revnih ljubljanskih Šolarjev. Posebno se tudi zahvaljujemo častitim damam, ki so žrtvovale dragoceni čas in neumorno pomagale pri nabiralnem dnevu. —lj Pevski zbor Otaebene Matice ljubljanske, v torek, 3. ob 20. skušnja za mešanj zbor. SRAJCE za GOSPODE bele prvovrsten šrfon, modne ceiir hi ooeefein, panama športne, spalne srajce, vseh vrst delavne srajce, spodnje kratke in dolje hlače, fino Jn navadne ske sokolske župe je odobrena, na kar se opozarjajo vsi udeleženci. Zlet bo v nedeljo 15. t. m. —c Celjske radio • amterie opozarjamo na predavanje odvetniškega kandidata g. dr. Ervina Mejaka, ki ga bo imel drevi ob 19. uri v ljubljanskem radiu. Naslov predavanja je: »O sokolski prosveti«. —c Pobegla papiga. Hotdirki v »Celjskem domu« ge. Anici Majcnovi ie 31. t m. popoldne ušla krasna argentinska papiga, vredna 250 Din. Kdor bi papigo vjel, naj Jo odda proti nagradi v Celjskem domu. —c Incident v gostimi. V neki celjski gostimi je predvčerajšnjim pa v družbi svoje sestre pivo posestnik m trgovec Franc J„ doma iz okolice Hrastnika. Ko je ob 14. uri hotel oditi, mn je to zabranil plačilni natakar, češ da pet vrčkov piva ni plačanih. J. pa je zopet trdil, da je vso pijačo plačala sestra, ki je odšla že poprej z vlakom domov. J. se Je hudo razburil m postaj rabi janten, vsled česar je morala intervenirati policija. —c Karambol dveh kolesarjev. Na glavni cesti v Gaberin se je zaletel predvčerajšnjim zvečer 3#etrti delavec rvan Z. s svoti m kolesom v nasproti vozečega se Stanka IC ter ga podrl na tte- K. je zadevo javil poKciji, kamor mu je prostovoljno sledil tudi neprevidni Z., k? se Je na stražnici tako ra zbudit da je ozmerjal z na j i zbra nej Širni psovkami K. in pa tu* stražnike. Ker se Ie ni hotel pomiriti, so ga morah' vtakniti v zapor. —c Tr| fczsnba. Na CHavnem trgu je bfta 91. maja izgubljena ženska ročna torbica z razrlčno vsebino, isti dan pa na celjskem kolodvoru ženski dežnik, na Mariborski cesti 30. maja le bil izgubljen lOOdinarski bankovec. Najditelji naj oddajo najdene predmete potocfjl. —c Obdat zbor NnUaiMue zadruge dr-žarpojh nameščencev v Cetfa se bo vršil v petek 6. t. m ob 30. uri v proetoith bivše čitaraJce v Narodnem domu. —c Kopalna sezona ▼ Ceffci se je pričela v velikem slogu ie predvčerajšnjim. Zlasti veliko števflo kopalcevjebflo na obsežnem produ pod pff4m žeieznBklm mostom prt izlivu Voglame v Savinjo* Teinpepstav« vode je znašala v nodclio VBP C Same gredo v javne hiše Resnica o trgovini z dekleti v Južni Ameriki — Dve kategoriji prostitutk Zadnjič smo poročali, da so argentinske oblasti aretirale več drzaih trgovcev z dekleti in odkrile dobro organizirano dražbo brezobzirnih izkoriščevalcev in zvodnikov. Več sto zapeljanih deklet pošlje argentinska vlada baje nazaj v Evropo. Seveda pa ne smemo verjeti vsem vestem o straš-u usodi deklet po južnoameriških javnih hišah. Tndi ni res, da od-peljejo dekleta iz Evrope v Ameriko proti njihovi volji in da med vožnjo ne pridek) z nikomur v stik. Večina deklet, ki priden pozneje v javne hiše. odpotuje v Južno Ameriko prostovoljno in skoro vse ostanejo v javnih hišah prostovoljno. Kdor poz-na ondotne razmere, bo celo priznal, da so evropska dekleta zelo rada v javnih hišah. To so večinoma dekleta dvomljive kakovosti, ki ne pridejo v Ameriko delat, češ da bi lahko delale tudi doma. V Južni Ameriki je veliko pomanjkanje deklet in zato je povpraševanje po njih veliko. Veliko povpraševanje je pa vedno dobra konjunktura, katero izkoriščajo brezvestni ljudje. Iz Evrope izvabijo dekleta v Ameriko, kjer jih počasi nauče prodajati ljubezen. Kak>>r povsod na svetu, je tudi v Argentini mnogo javnih hiš, iz katerih pa vsako dekle lahko odide, kadar hoče. Do zadnjega so imela nekatera južnoameriška mesta čudne ustanove, v katerih so bile združene javne hiše s kinematografi. Ta podjetja so bila navadno Wizu pristanišča in kar se je videlo tam. presega najbujnejšo fantazijo. Kino je bil urejen kakor gostilna, samo da je imel namesto stolov nizke divane, stregle so samo »dame« m filmi so WK najlascivnejsi. kar jih premore filmska industrija. V velikih pristaniških mestih morala sploh ne igra nobene vloge. Mornarji prežive veSno živiljenja na vodi in zato ni čuda, da hočejo zamujeno dohiteti, čim stopijo na suho. Pa ne samo mornarji, temveč tudi ptriseljenci, ki so zapustfli svoje Ga že imajo Včeraj smo poročali o drznem vlomu v eskomptna banko v Budimpešti, kjer je vlomilec zaklenil dva uradnika v omaro m odnesel nad 200.000 pengo. Vlomilca so pa kmalu izsledki in aretirali. Gre za 10 letnega mizarskega pomočnika Jana Kovacsa. Vlomil je sporazumno z enim napadenih uradnikov, z 22 letnim Josefom Cinobrom, s katerim sta dobra prijatelja. Detektivom se je zdel Cinober takoj na prvi pogled sumljiv. V petek so ga zaslišali na policiji in izpustili, toda detektivi^ so ga opazovali. Možu se je pa posrečilo brez sledu izgmH. S tem je bil sum potrjen. Detektivi so takoj odšli na njegovo stanovanje in zvedeli, da si je kupil Ci-nobrov prijatelj Kovacs novo obleko. OhcSH so na Kovacsev dom in zbudili vloma osumlienega fanta, ki je vlom takoj priznal. Pri njem so dobili še ves denar, razen 400 nengS, katere je porabil za novo obleko m za pijačo. Priznal je, da se je po vlomu odpeljal z avtomobilom na kolodvor, toda samo zato, da bi spravil policijo na napačno sled. Roman nadvojvode Albrechta 2e zadnjič smo poročali, da sta se brvS nadvojvoda ATbrecht kot drugi in Otton kot prvi pretendent na madžarski prestol pobotala in omenSi smo tudi, kaj tiči za Albrechtovim potovanjem v Bruselj odnosno v grad Steenocker-zel, lcjer prebiva bivša cesarica Zrta s svojimi otroci. ATbrecht je opustil svoje načrte giede madžarskega prestola in se umaknil Otton u in sicer zato, ker se namerava poročiti z navadno pie-bejko, kar mu pa sorodstvo zek> zamori. Po poročilih madžarskih listov se je Afbrecht zaljubil v ženo nekega di-pJomata, Id se Je od svojega moža ločila. Da omogoči sestanek z njo, je na-JH v Bodolfzefln v Nemčiji vilo, kjer se je s svojo izvoljenko res sestai. V vflj je pa dobil od nje škrlatinko, katero je dobila ona od svojega sinčka. Ko je imel Albrecht Že visoko temperaturo, so brzojavili njegovi materi, brvši nadvofvodinj! Izabeli, ki je takoj prispela v RudolfzeH z avtomobilom ter odpeljala svojega srna v bolnico v NamSetrn. pozneje pa v. Budirrrpešto. A*bpectatovo fjrtmvno razmerje pa ni ottato prikrito jo njegova mati je nape- domove in svojce daleč tam za morjem, hočejo uživati. V Buenos Airesu so javne hrše sicer prepovedane, toda s tem še ni rečeno, da jih v mestu rri. Imajo pač drugačno lice. V ulici Paseo Colon jih >e vse polno. Prostitutke nastopajo navadno kot godbenice. Javna hisa se skriva pod krinko gostilne, v kateri sede godbenice na odru tako, da kažejo gostom vse svoje čare. In s tem je dovolj povedano. Na odru sedi 30 ali pa še več deklet, vse drže v rokah gosli, slišati je pa samo dve ali tri. Pod odrom se pa gneto moški in požirajo mlade godbenice z očmi. Signalizira se z očmi in signale potrjujejo prsti. Trgovina s človeškim mesom cvete, da je veselje. So pa tudi prostitutke boljše vrste, katerih ne najdete v Passeo Coion. temveč v Palermu na konjskih dirkah in v najlepših hotelih La Plate. To so na z-unaj odlične in elegantne »damec, ki govore več svetovnih jezikov. Navadno spremlja tako damo »mamica«, da je tudi v tem pogledu vse kakor v najboljši rodbini. Nihče ne sme misliti, da so navadne prostitutke. Na tujca napravijo vtis resnih, solidnih deklet, v resnici je pa razlika samo v ceni. »Mamice« so v resnici spretne zvodmee, ki znajo dobro oceniti finančni položaj kavalir je v m 5e se obeta dober zasforžek, dovolijo svojim hčerkam i-zprehod ali izlet s kavalirji. Seveda je potreben krasen avtomobil. In bogataSi so radodarni. Nekaj dobrih sezon zadostit)© hčerki in marrrici za brezskrbno življenje do smrti Zato je malo verjetna vest, da bi argentinska vlada poslala evropska dekleta nazaj. To bi se zgodilo, če bi jih Argentina sama izgnala. Toda ooina, ki so že tam. se ne mudi nazaj, ker so odšile prostovoljno in faer pogosto prenašajo največje ponižairje in sramoito, samo da se lahko čez nekaj let vrnejo v Evropo preskrbljene za vse žrvijenjeL la vse sile, da mu izbije ločeno dipio-matovo ženo iz glave. Pri&o je do burnih rodbinskih konfliktov, katerih posledica je bila. da je moral Albrecht ▼ spremstvu vpokojenega madžarskega podpolkovnika Nemaya na daljše »študijsko potovanje« v Jožno Ameriko, kjer naj bi si izbiti svojo ljubezen iz glave. Pred odhodom je pa izjavi, da ostane svoji izvol jenki zvest Zakonska tragedija V Marianskih Horah na Moravsketn se je odigrata v soboto popoldne pretresljiva zakonska tragedija. 37 letna Marija Tomanova. ki se je te drd ločila od svojega moža, 43 letnega knjigovodje Jana Tomana, se je s svojo 4 letno hčerko takoj po ločitvi presehia od moža, ker ji je grozil, da jo ustreli. V soboto popoldne je hotela odpeljati iz stanovanja svojega moža n$kaj pohištva. Ko je dala pohištvo naložiti na voz. se je mož vrnil in ji začel očitati da ga je pahnila v nesrečo. Prepirala sta se pred hišo in da bi se nmaknfla zijalam. sta stopila v stanovanje nekega profesorja, stanujočega v isti hiSi. V naslednjem trenutku so počiH v profesorjevem stanovanju trije streli m ko SO prmrteli s ceste ljudje, so nasTi zakonca v rnlaki krvi. Tomanova je bila ustreljena v prsa in desno sence. Po-kflcali so zdravnika. Id je pa ngotovtl da je vsaka pomoč zaman. Nesrečna fena je kmalu nmrla. Moža so prepeljali ▼ bc4rrfco, toda zcb-avnfki nimajo npa-rja, da bi mu reSIH življenje. Lovcev a sreča. — Moj mož se je pravkar vrna! rz Indije, kamor je HI odpotoval na fcyv na tfgre. — Je knei srečo? — Nepričakovano. Srečal ni nobenega tigra. Od ust do ost. — Ste zaposleni pri veftkem podjetju? — Pa še kako veliko je! 14 dni traja, da pride praktikantov dovtlp šefu na ušesa, in novih 14 dni je treba, da se k praktikantu vrne. Zdravnikov nasvet. — PSti ne smete, kaditi tudi ne, jesti mak>, z gledališči in zabavami se ne smete razburjati. — Kai bom pa počet? — Prihranite tor*o. da boste lahko cdačaJl zdravniški boooeac. iREMIJO 1,200.000 Din je dobila danes tj. 2. junija 1930 pri nas kupljena cela srečka (4/4) BANKOVNO KOMAND1TNO DRUŠTVO A. RE1N I DRUG V ZAGREBU Trg Kralja Tomislava 17. Preradovićev trg 5. Gajeva ulica 8. 14 Avgnstus Mnlr: Krog zločinov Roman — AH ne mislite, da je nevarnost "feudi v tem, da ipotocija ve. kako... trenutek je okleval... kako in kje ponarejate bantovce? Warner se je na ves gSas zasmejail kl rnoJČar Dna njegova roka, oprta dotlej na stol, je zrihr^knila na koAeno in prsti so začeli kar sami ud(arja«ti no taktu. — čujte, Haflam, — je dejad stednjič, — povem vam nekaj med stirimj očmi. Oba sva zapletena v to afero. Zdaj lahko veste, kako ves aparati dehrje. Nikoli vam nisem tega povedal. Se nikomur nisem povedal, da prodajam ponarejene bankovce na stepo srečo. Nimam pojma, kdo jih (ponareja in od kod prihajajo. — Toda kako za vraga... je zadel HaHam presenečeno. Kako dobivam materijal? Ta dei problema je zelo enostaven. Vsakih Šti- rinajst dni dobim pismo od nekega moža, poslano iz tega aH onega velikega londonskega hotela. Na vsakem pismu ie drugačno ime in tudi hotel ni dvakrat isti. V pismu je označena vsota, katte.ro moram plačati v gotovini za blago m denar pošljem vedno takoj po slu. Drugo jutro dobim po posti listek iz garderobe tega ali onega londonskega kolodvora. Tam je shranjen na moje ime kovčeg. V njem so ponarejeni bankovci. To je vse. — Toda, za boga, kdo je ponareja-1-ec? Gotovo ste šli v hotel in poskusili— — Neštetokrat. Uradnik mi je opisal »gospoda Smitha iz Hnddersfielda« ali pil kakršnim imenom pač nastopa. Toda on menja svojo zunanjost prav tako, kakor svoje ime v hotelu. S tem se ne da nič početi. Kdo je ponarejalec, je tajna, katero hoče obdržati zase. — Nima nikogar na sumu? — Mora biti moj prijatelj ali znanec, — je odgovoril Warner. — To je mož, katerega gotovo večkrat srečam bodisi v klubu ali pri golfu, bodisi v City. Ve vse, kar počnem. Ko sem imel pred meseci bripo, ni prišlo običajno pismo. Dva dni po tem, ko sem znova sedel v svoji pisarni v Dane StreetH, je ležalo pismo na moji pisalni mizi. Warner je skomignil z rameni. — 5em mar silil v nevarnost, ko sem imel opraviti s tem Neznancem? Meni se zdi, da tu ni govora o nevarnosti. Riskiram mani. nego če bi bankovce oonarejal sam. Dejal bi, da zna biti pravi ponarejalec prav tako oprezen kakor sem jaz. — A to pomeni obrisati se pod nosom, — je pripomnil Hallam smeje. — Hvala lepa, — je odgovoril VVar-ner resno. — Poklone cenim samo če mi jih delajo strokovnjaki. Toda vrniva se k stvari. Ali mislite, da nam ne preti neposredna nevarnost od strani kontinentalne policije? — Mislim, da ne. — je odgovoril Hallam. — Dobil sem včeraj ugodna poročila iz Stockholma in Berlina. Jutri mora prispeti poročilo iz Rima. Prisegel bi, da tam ni vse v redu. V tej deželi... Warner je prikimal. — Ta Langtonova je zdaj naša največja nevarnost. Če le kaj izda, pojde vse k vragu. V moji vili v Sussexu še niste bili, kaj ne da ne? Ne pozabite, da sem tam John Winterton. Da, tudi vpričo shižinčadi. Samo moj šofer ve vse. HaHam igra svojo vlogo HaHam si je nervozno grizel ustnice, njegov obraz je bil mračen. Toda t»»»»jBB9»»»^BBaanae izborna večerja in imeniten Chateau-Laffite, Katerega je pil prvič, od kar je bil zapustil Francijo, sta mu vrnila umajano brezbrižnost. Drugi dan ob pol desetih se ie prebudi! po trdnem spanju in zagledal nad seboj obraz Johna VVarnerja. Warner je držal v rokah novine prejšnjega dne. — Ta Veitch ni neumen. Prav kar mi ie telefoniral iz mesta. Nekai se godi v zvezi s tj deklino Langtonovo. oa se nisem mogel dognati, kaj. Glejte. Veitch ie prav kar odkril tole. Hallam ie sedel v postelji in uprl svoje zaspane oči na mali oglas, katerega mu je VVarner molil pod nos. — Gospodična M arke ta Langtonova — to je naša Langtonova, je-H? Ste prepričani o tem? Zve nekaj v svojo korist. Kaj vraga bi to pomenilo? Je to nedolžna past. katero ji je nastavila policija? — Saj baŠ to morate zvedeti. Veitch mi je sporočil, da jo je iskal nekdo včeraj na njenem d^mu v Bloomsburv in da je hotel na vsak način govoriti z njo. Bil je :nož srednjih let — elegantno oblečen. — Veitch je govoril z njeno gospodinjo in udaril je na pravo struno. Do- tični moz je Dustii tam svoje ime — Drav 22 prav frmo pravnih zastopnikov Carherv & Garberv v Elmbridge v Essexu. Posledica je bila, da je firma objavila oglas. — M i si i te, da je to dogovorjen naslov za policijo? — Morda. Toda recimo, da je vse res in da gre za neznatno dedščino ali nekaj podobnega, kar se tiče tega dekleta. Potem je to najzanesljivejša pot, kaKO Dtiti do nje. Če se pojavi v okolici Eimbridge, bo Veitch pripravljen. Gospodična Langtonova ve o nas preveč, da bi mogli brezskrbno živeti. Ne želel b.. da bi pripovedovala svoje prigode v zadnjih štirih mesecih pravnim zastopnikom Najbolje bo. Hallam, če se po zajutreku napotite v Elmbridge. Hallam je prikimal. — Dva Veitcheva moža bosta tam pred poldnem, — je nadaljeval VVarner. — S tema pravnima zastopnikoma bo pa treba ravnati digllomatično. A če gre za diplomacijo, dragi moj Hallam, — John VVarner se je zasmejal — nimate na svetu takega tiča. Pristopajte k „Vodnikovi dražbi" Žrebanje razredne loterije Dne SO. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Dk, 2000.— 36.609, 56.056, 49.439, 78.001. Din 16.098, 29.271, 38.181, 48.376, 59.586, 68.747, 77.232. 87.903 96.802. 500.— št 17.925, 29.275, 39.518, 48399, 66.401, 68.794, 77.254, 87.955, 98.954. 8.015, 17.937, 33.767, 39.537, 49.422, 67.536, 69.156, 77393, 87.967, 8.0S9, 17.970, 33.770, 39.544, 36.665, 68.747, 69.443, 84.151, 87.968, 8.095, 19.146, 34.151, 42.964, 56.012, 68.794, 69.497, 84.175, 89.131, 9.701, 19.152, 35370, 44.102, 56.019, 58.894, 73.991, 84.190, 89.178, 16.043, 19.168, 36.691, 44.119, 56.093, 59386, 75.024, 77.213, 91305, 16.078. 27.710, 37.735, 46.604, 57311, 66.401, 75.074, 87.265, 91350, 16.006, 27.791, 38.148, 48374, 58.894, 67336, 76.667, 87.855, 96.678, Žrebanje 31« maja 1930. Din 4000 št. 834*3- Din 500 št. 1.879, 1.894, 16X>77, 16.092, 17.941, 17.995, 27.739, 27.740, 29.228, 33.775, 37.727, 37.747, 37.781, 38JS3, 39.502, 39.533, 39.539, 39.566, 39.570, 42,962, 42.982, 42.986, 48318, 48.366, 48.367, 56.082, 57.331, 59.589, 66.474, 67.502, 69.421, 69.431, 72.081, 73.951, 76.635, 76.700. 77.269, 77327, 86.992, 86.993, 89.125, 89.197, 91.344, 96.632, 96.689, 96346, 98.936. 27.731, 38.159, 42.997, 67349, 77.398, 96360, 27.737, 38.185, 44.114, 67362, 84.193, 96372, 37.788, 38.186, 47.404, 68.740, 86.903, 96.915, Včeraj, dne 2. junija, kot zadnji dan žrebanja, dobitki: so bili Premijo po 1,300*000 Din je zadela srečka št. 49438; „ 500.000 Din je zadela srečka št. ».730. 20.000 Din je zadela srečka št. 44304, 10.000 Din št.: 97.077, 18.615 4.000 Din št.: 86.606, 23.954, 27.086. S tem žrebanjem 19 kola končano. Naročilnice aa srečke 90 kola bomo priložili pravočasno. hranilnica Ljubljana Sv. .OLLA" GUM Antiseptično prepariran Čuvajte svoje največje Nago — ZDRAVJE dokazano nedosegtMvo! Odprodaja čevljev po lastni ceni zajamčeno samo ročno delo iz najfinejšega usnja. Damski v vseh barvah in modemih fazonah. Moški trpežni, tudi za hrlbolazce najtrpežnejši Čevlji Ne zamudite ugodne pritoke ogledati si zaloge čevljev. »DOK O«, Prešernova ulica 9 dvorišče. Ivan Č a rman. Delikatesno trgovino vpeHano z večletno najemninsko po«ov. Narode«. 1734 Za birmo ure. zlatnina in srebrmna s popustom 15 % pri Ivan PaUž Ljubttana, Pred šlcofHo 15. .........i.......IIMI.IU., Kolodvor Vrhnika kavama ss prenočišče se priporoča. 1680 Na birmo najlepši spomini katero lomite najcenejše nrj f>. P. Zajec, Dobljena, Stari tre 9. 1643 Tesan les penpsaospi sob, xa takojšnjo uporaba as stavbe sms statao v sato-ffirita, dr. z o. z. LJubljana — Denajska c 46, telefon štev. 2830. 47/T Prvo, vino ceneje! Pivo 1 Din, vino 2 Din ceneje pri Htm preko uKce v so stilni Tomšič pri sv. Jakoba. 1753 Preide Izpito s dne 1. jnn. radi moje žene v celoti prekfecmem. Josi* DoBan, Rožna doftaa, e. 6, št. 33. 1754 Fotoaparat 9X*2 (dvojni anastapmat z dvnf-hmb a&teaom) ter povečalni aparat cono na prodaj. — Naslov v upravi »Slov. Narode*. 1756 Perfektno Hkarico as posebno fino delo, dobro a zanesSivo moč m več dobrih peric sprejme takoj proti zelo dobri ptael J. KonzJk — Orand hotel Kapari kod Dnbrovnaka. 1759 Nova hfša e 2 sobam, kufunjo, podstrešno sobo, Uerjo. verando, gospodarskim poslopjem in velikim vrtom takoj naprodaj. Vprašati v Pobratila pri Maribora, Gozdna trii-oa 38. 1755 L Mikuš Mestni trg stev. 14 Tvornica dežnikov, zaloga izprehajalnih palic Norijo Poseli trgovin* perilo za dame in gospode. Blago dobro — cene nizke. Sv* Petra cesto 26 Kar le za AU i OMOBIL IN DVOKOLO GUMI OBROČ to je za pešca PALMA-peta Tu kot tam obvaruje elastićni kaučuk vsak udarec s peto, s čimer varuje telo in živce ter nas očuva prenaglega utrujanja. Čevlji s PALM A-petaml ohranijo dolgo časa svojo obli ko« Klavirji! Svarim pred nakupom navideznega Masa, cenah Idavvievl Kupujte na obroke od Din 400-— prve svetovne fabrikate: Bosen dorier. Šteta way. FOrster Hetrl, Sdnd original, Id so nesporno najboljši I (lahka, precinza mehanika)- Prodaja Jrti Izkjacao la sod izvedenec m brv. očit. Glasbe m Matice Alfonz Breznik Mestni trs 3 Najcenejša poeorevalaica. l.OOO Dinarjev plaćam, ako Vaša kurja, očesa, bradavice ,trda koža, trdi žulji ne bo v treh dneh brez bolečin, brez nevarnosti, brez noža, brez vnetja odstranil zdravniško priporočeni »RLV-BALZAM«. — G. gozdni svetnik L. pifte: >18 let sem trpel na kurjih očesih; vsak čevelj in vsak korak mi je povzročal bolečine.« — Enako pišeta vladni svetnik dr. Bodenstein in gTofica Zeppelinova. Cena z jamstvenim pismom Din 8.—, 3 lončki 15.— Din. »Dr. Nic. Kemenj, Košiće, Postfach 12 "E IS, Češkoslovaška-« h Uri najlepša in najcenejša dartia dobite it Pri tvrdfcj A. FDCHS Ljubljana, Šelenburgova uHca 6 — Za »Narodno - Zs vo in m senatni dal Oton — Vsi v Uttirtj ani.