Gospodarske stvari. Ne podirajmo samo lesov. ampak skrbimo tudi za ujihov nasad. M. Koliko je ae sveta ali zemljiš6a, ktero ni ne za polje, ne za travnike, ki bi pa kot gozd se prav dobro spodnesel in veliko dobi6ka vrgel. Tudi podirajo nekteri naših kmetovavcev le v enomer leae, za njibov uasad se pa ae zmenijo ne. In vendar raste vrednost prostora, na kierem se je lea zasadil od leta do leta. Tak kapital raste bitrejše ko pa v ktero koli hranilnico založeni stotnjaki in na kterega vrednost kmetovavec do8tikrat še misli ne. Ako kteri prostor, ki ni za druga kakor za gozd, neobdelan ostane, je to tako ieko6 mrtev kapital pa ne samo mrtev je tak kapital, ampak celo žeroč in snedljiv je, ker je tak prostor le za to, da mora lastnik za-nj leto na leto davke plačevati, dobička pa nima nobenega od njega. In vendar bi ga delavna roka razumnega in marljivega kmetovavca z malim trudom v živ kapital spreobrnila, kterega 7rednost 8icer iz početka le po malem pa vendar stanovitno in od leta do leta raste. nPosadi, kjer le moreš drevo, naj je že aadno ali gozdno, o svojem 6asu ti prinese gotovo dobi6ek!" Tako je naročal stari, razumni kmet svojemu sinu, ko mu je pose*tvo prek dajal. In prav je imel skušeni starina! Posestvo, ki je okoli in okoli z lepim drevjem zasajeno, ima prvič dosti večo vrednost od golega in je tudi za oko gledav6evo prijetnejSe od kake koli pustinje. — Je pa ae vzrokov in nagibov, ki spodbojajo k marljivema zasajanju gozdov, kteri se ne ticejo »amo po8ameznega posestnika, ampak tudi cele soseske, dežele, države. Ljudi je od leta do leta več, njihovo atevilo narašča vedno bolj, drv, leaa ae torej tudi od leta do leta ye6 potrebuje, bodi si za vsakdanje potrebe, za kurjavo ali za obrtnijske izdelke. Lesov pa je nasproti od leta do leta manje. Zato se mora potreben les v nekterih krajih od daleč za drage denarje naročevati in knpovati. Pa s tem, da naai gozdi od dne do dne ginejo in na njihovo mesto stopajo ogromne goličave, se rodi tudi se velika druga nadloga, ne le dragina drv in lesovja, ampak tudi suša in ploba, to6a in grom v aicer poprej rodovitnih poljanab, kterim že sem ter tje grozi atraana poaast puščave, ker so se s posekanim lesom jim poaušile zakladnice rodovitne vlage. Stavopia ali statistika nam to stvar do jasuega dokazuje. Povaodi tam, kjer so se gozdi posekali in zaatno zrnaujšali, so se vremenske razmeie tudi za poljedelstvo na neugodno stran zasukale. Sem ter tie si prizadevajo 8 zamakanjem travnikov in polja to popraviti, kar se je na gozdib greailo a presilnim pos-ikanjem. Ali a časom tudi ta pomo6ek ne bode več pomagal, ker se bodo tudi reke in potoKi posušiii, kterim 80 se njibove zakladnice, lesi in gozdi, zaprle. Ze se najdejo po nektenb krajib potoki, ki so imeli prej obilno, do bregovih robov polno vode, zdaj na pol suhi in la s pičlo vodo. Mogočne reke, ki so bile nekdaj globoke in vode bogate, kažejo sem ter tje že zaiaujaanje vode, da je 6lovekoljuba strah prihodnih časov. Gozd pa ni samo koristen in prinaša velik dobicek, ampak tudi krasen je in veličasten in povzdiguje človeško arce. Le poglejmo mogočno, koaato drevo, polno zelenega zdravega, gostega listja! Kako veli6astno je, pra7 kraljevega pogleda! Koliko mogo6nejši in veli- častnejši je še pa pogled lepega, dobro raacenega gozda! Gozd vzbuja 7 nas tndi ljubezen do doma6ega kraja. Ko clovek vidi, kako mu zasajeni gozdni iiasadi od leta do leta na vrednosti rastejo, kako mu doma6i kraj vedno od leta do leta znauienitnejši in lepši postaja, začne ga tudi vise ceniti in ljubiti. Vsaki kmet bi moral zato skrbeti in na to gledati, da ima kos lesa, iz kterega se za tekoče doma6e potrebe posekuje, drugi kosi bi pa morali ostati nedotakljivi, rekel bi skoraj prava svetiSča. Brž pa, ko je kteri kos posekan, bi se moral z novim drevjem nasaditi, tako da se celota gozda pri kmetiji ne zmanjsa. Ko bi tudi drugega lesovja ne mogel kmet saditi, ko amreke in breze, tudi taki les je boljai od gole pustinje. Stroški za tak nasad niso veliki in drevje hitro raste, tako da 80 še aestdesetletniki dobička od svojih nasadov učakali. (Dalje prib.) Nasvet vinogradarjein. Vinaki trgovci so začeli preveč Jude posnemati in so uašim vinom dobro ime zapravilij ker so naročnikom namesto z naturnim vinom z umetuo ponarejenim ustrezali. V Budimpešti so prete6eni teden židovakemu trgovcu 10.000 litrov izlili vina, ki je bilo s strupenim nfuksinom" rudeče barvano in torej zastrupljeno. Nekemu mariborskemu trgovcu so lani v Leobnu izlili kot vino doposlano tekočino. Mnogi kupajejo slaba vina, jim prilijejo nialo ,,ljutomerščana" ali nzavra6ana" itd. in potem vae kot diago pravo ljutomersčiuo prodavajo, s tem pa dobro ime vinom in krajem kvarijo. Mnogi kr6marji, posebno iz Koroakega, so uže uredniku ,,Slov. Gospodarja" pisali, ker so izvedeli da je dubovnik, naj jim naznani imena vinogradarjev, ki imajo res pravo in dobro vino za prodati, ker se do trgovcev ne upajo in ne6ejo ve6 obrnoti: Skušnja nam dalje kaže, da cerkveno vino skoro vselej in dobrih kupcev najde. Zakaj ? Zato, ker še tukaj vendar nekaj stare, krš6anskepravicnoati iu poatenosti ljudje pričakujejo. Veled tega svetujemo vinogradarjem, posebno duhovnikom posestnikom vin, naj začenjajo svetu 7 novinah naznanjati po ninseratih" ali oznanilib n. pr. 7 nGrazer-Volk8blatt", rKarntnei--Volksstimme". Tak ,,inserat" ni drag. Ni treba, da je 7elik. Dostaje, 6esep07e: koliko, kakšuega vina je za prodati, morebiti cena, bližnja pošta in železniška postaja. Mislimo in npamo, da je ta nasvet prakti6en, ker Bpravlja brez velikih stroškov nkonsumente", (ki 7ina potrebujejo) 7 neposredno dotiko 8 nproducenti" (vinogradarji). Tako dela tadi baron Dipauli, državni poslanec, ki svojim naznanilom dostavlja: ,,pri meni ae dobi zanesljivo le tako vino, s kterim se »m« av. meša služiti". Važno za konjerejce. Ces. kralj. namestnik graški dal je razglasiti, kedaj in kde ae bodo letos žrebci ali paatubi licencirali od konjerejskega komisijona. Po tem razglasu bo od komisijona obisko^an: Irdning dne 15. januarja 1880 ob 10. uri; Grobming 16. jan. Murau 19. jan. Feldbacb 21. jan. Lannab 22. jan. dalje Lipnica 23. januarja ob 9. nri, Cmurek 24. jan. ob 10. uri, Maribor 26. jan. ob 10. uri; Celje 27. jan. ob 9. uri, Mozirje 29. jan. ob 10. uri. Žrebca spusčati, ki ni licenciran ali za to od konjerejskega komisijona kot sposoben pripoznan, je pod kaznijo prepovedano. Sejmovi na Štajerskeni 12. januarja Nova cerkev, Planina, Šmarije. Sejmovi na Koroškem 10. januarja: Gmind; 12. januarja: Beljak, Strassburg, Pliberk; 19. jan. št. Vid.