/plžžo* AND s-v/tJuce..* NO. 105 pr{. 1*% cy'%i3s, «i$ka Domovim/i fVlERIC/% m— HO rpnr^ ^ U"'. ■ .', '•: . >5 AMCRICAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAGG ONLY Serving Chicago. Milwaukee, Waukegan, Duluth. Joliet, San Francisco, HORNINe^NCWSPAPfiR Pittsburgh, New York. Toronto. Montreal. Lethbridge, Winnipeg ^ori^Jphoenla. tty, Pueblo. BockSprln*. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. JULY 25, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Novo streljanje med Sirljci in kristjani v Bejrutu povzroča skrb Predsednik republike Libanon zahteva končanje sirijskih potniških napadov na krščanski del Bejruta, BEJRUT, Lib. — Sirijsko topništvo, metalci min in raket so v nedeljo streljali na krščanski del glavnega mesta Libanona. Kristjani so odgovarjali z metalci min in s težkimi strojnicami. šest kristjanov naj bi bilo hirtvih, okoli 50 pa ranjenih. Streljanje se je začelo v soboto ponoči na krščansko naselje Hadass na jugovzhodni strani Bejruta, pa ob zori prenehalo do popoldne, ko je bilo obnovljeno in je trajalo skozi noč na ponedeljek. Pred nastopom noči je bilo streljanje sirijskih cet raztegnjeno tudi na druga krščanska predmestja. Predsednik republike Elias Sarkis je pozval poveljnika sirijskih čet, ki so v Libanonu v okviru Arabske lige za vzdrže-vanje miru, da takoj preneha s streljanjem. Sirijsko poveljstvo je v kratki Izjavi obdolžilo kristjane odgo-vornosti za začetek streljanja. Vodstvo k r i s t j a nske milice ‘Phalange” odgovarja, da sirijske čete izrabijo vsak najmanjši spor za začetek streljanja na krščanska naselja. Spor med Sirij ci in krščansko skupino “Phalange” se je zaostril, ko je prišlo do odprtega boja med krščansko skupino bivšega predsednika republike S- Franjieha in med Phalango. Sirij ci so v dobrih odnosih s skupino Franjieha, ki jih je kot Predsednik Libanona povabil v Libanon. V zvezi s spopadi med sirji-skimi četami in kristjani je Predsednik republike Elias Sarkis pred tedni zagrozil, da bo odstopil, če ne bodo ti spopadi Ponehali. Na svojem mestu je ostal na poziv domačih politič-Pih vodnikov, Sirije in drugih elanov Arabske lige, pa tudi LDa. in drugih zahodnih sil. Novi grobovi Joseph Starich Včeraj je umrl Joseph M. Lillian Carter v avdienci pri papežu | I CASTEL GANDOLFO, It. — Papež Pavel VI. je preteklo ne- V uporu v jeiniinki države Georgie 3 mrtvi , Ijenja”. ?tairifi+ki je,PreC! l6ti ŽiVel na delj° prejel na 20 minut dolg E. 143 St, zadnja leta pa na za- privatni razgovor Lillian Cartel', hoam strani mesta, vdovec po mater predsednika ZDA. Po tem poli. Caroling roj. Glavic, svak sprejemu je rekla, da je bil s Mary Jasko, bratranec Anthony- tem izpolnjen «sen nj živ ja F. Starek in Antona Marn.1 Pogreb bo v sredo, 26. julija iz pogrebnega zavoda Nickels, 14500 Madison A ve., v cerkev St. Mel, 14436 Triskett Rd., ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Velika Britanija hoče omejiti rast plat na 5% Delavska vlada je odločena omejiti rast plač na 5% letno, pa je pri tem naletela na trd odpor unij. LONDON, Vel. Brit. — Postopno je uspelo omejiti inflacijo, ki je bila bilzu 30% letno pred tremi leti, na izpod 8%. Vlada Callaghana hoče inflacijo dalje omejiti z omejitvijo rasti plač in z zmanjšanjem dividend. Za četrto leto svojega napora za omejitev inflacije hoče omejitev rasti plač na 5%, rast divi- Hanoi je pristal na pogajanja s Pekingom Po več mesecih ostrih javnih prepirov sta se Peking in Hanoi odločila za pogajanja. HONG KONG. — Od preteklega aprila sta se Peking in Hanoi javno napadala in dolžila drug drugega za poslabšanje medsebojnih odnosov. Peking je odpovedal vso gospodarsko pomoč Hanoiu, poklical domov vse svoje gospodarske svetovalce in odpovedal gostoljubje vietnamskim Ifonžtilom v treh središčih južne Kitajske. V Vietnam je poslal svoje ladje, da bi sprejele one Kitajce, ki se hočejo vrniti domov zaradi “preganjanja” in “zapostavljanja” v Vietnamu. Ladje še vedno čakajo pred pristanišči Vsi umorjeni so belci, kar bi naj kazalo na to, da je bil upor rasnega značaja. REIDSVILLE, Ga. — Preteklo nedeljo je prišlo v tukajšnji jetnišnici do upora kaznjencev, tekom katerega so bili dva kaz-njensa in en stražnik, ki so ga uporni kaznjenci vzeli za talca, mrtvi. Od treh drugih stražnikov, ki so tudi bili vzeti za talce, je eden bil hudo ranjen, saj je dobil 10 zabodljajev. Do upora je prišlo ob štirih popoldne, ko so vodili kaznjence iz njihovih spalnic k večerji. Začela naj bi ga skupina črnih kaznjencev, ki je napadla in prevladala štiri paznike, tri belce in enega črnca, ter jih vzela za talce. Kaznjenci so nato zažgali postelje. Oddelek straže je rešil preživele stražnike in upora je bilo po dveh urah konec. Vsi trije mrtvi kaznjenci in stražar so belci. Zastopnica uprave jetniš-nice je izjavila, da je premalo podatkov, da bi mogla reči, da je imel upor rasno ozadje. V jetnišnici so bila tolikšna VANCE: MIR ZAVISI OD UMIKA IZRAELCEV Ameriški državni tajnik C. R. Vance je dejal, da * j H ------------ ! Iz Clevelanda in okolice pogajanja za mir na Srednjem vzhodu obtičala, ce ne bo Izrael vsaj v načelu sprejel zahteve po umiku z v juniju 1967 zasedenega arabskega ozemlja. Rojstni dan— bodo! Rojakinja Anna Pinculic s WASHINGTON, D.C. — Ostre besede egiptskega predsednika Sadata in enako ostre izjave predsednika vlade Begina ne o-betajo nič dobrega za nadaljevanje pogajanj med Egiptom in Izraelom, napovedanim za začetek prihodnjega meseca. Sadat je obdolžil Begina, da je “edina ovira miru” na Srednjem vzhodu, Begin pa je pokazal z enakim očitkom na Sadata. Dejansko vsak od njiju trdo vztraja pri svojem stališču. Sadat zahteva, da Izrael vrne Arabcem zadnjo ped junija 1967 zasedenega arabskega ozemlja, Begin pa proglaša to za Izraelu od Boga obljubljeno deželo, ki jo ni voljan deliti z nikomur. Prejšnje izraelske vlade so v načelu sprejele resolucijo 242 V arnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1967, ki predvideva vrnitev zasedenega arab- dend pa na 10%. Vodstvo delav- | Vietnama, ko se obe strani ne skih unij je pretekli teden raz-(moreta sporazumeti o načinu zunanjima ministroma Izraela in Egipta v Leeds Castlu na Angleškem. Razgovori niso stvarno dosegli nobenega napredka, toda C. R. Vance je v njihovem značaju samem, bili so odkriti in poslovni, videl možnost in vrednost nadaljevanja. Napovedal je, da bo v začetku prihodnjega meseca odšel na Srednji vzhod in tam razgovore z zunanjima ministroma nadaljeval. Kljub ostrim besedam Sadata in Begina koncem preteklega tedna je Vance še vedno prepričan, da so pogajanja med E-giptom in Izraelom možna ter jih je voljan nadaljevati. Temelj za te razgovore naj bi bila resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 242. V Kairu računajo, da bodo ZDA pritisnile na Izrael, da bo, popustil in pristal na umik z v juniju 1967 zasedenega arabskega ozemlja, toda nihče ne pričakuje, da bi se bil Izrael kdaj Konferenca Organizacij® briške enotnosti končana KARTUM, Sud. — Predsodek Sudana Gaafar al-Nimeiry K preteklo soboto zaključil za-Serlanje glavarjev držav Organizacije afriške enotnosti, ki je llo zelo burno in polno- ostrih razprav med različnimi skupinami. Kljub težavam smo dobro o-Pravil svoje delo in premagane e kile vse težave,” je dejal Al-riimeiry. Kakih posebnih sklepov o v povedi poseganja tujih dr-2av na afriška tla niso sprejeli. -----o----- Manjša rast gospodarstva ZDA Washington, d.c. — Rast S°spodarstva, ki jo je Carter j e-Vlada v začetku leta napove-^°vala za vse leto 4.7%, je kas-. eie znižala na 4.1%, sedaj pa v. i da> ka bo po novi preoceni ° °žaja šla še nižje. bremenski prerok ^ Belno oblačno in milo z naj-(p^° temperaturo okoli 82 F 2 C-). jutri vroče in soparno nežnostjo krajevnih neviht. pravljalo o predlogu, pa ga ni sprejelo, četudi ga je vlada o-značila za bistveno sredstvo pri omejevanju inflacije. Ta se bo po vladnih predvidevanjih drža-a det konca leta nekje na letni ravni 8%. Omejitev inflacije ob nadzoru nad dividendami naj bi pomagala delavski stranki pri volitvah v parlament, ki jih predvidevajo letošnjo jesen, do zmage absolutno večino. Ta bi ji naj omogočila vodstvo dežele za nova štiri leta. Povpraševanja razpoloženja volicev kažejo trenutno nekako 50:50 med obema vodilnima strankama. Če bo vladi uspelo inflacijo zadržati in poviševati življenjsko raven, kot ji je uspelo v zadnjem letu, bo imela dobre izglede na uspeh. odhoda Kitajcev iz Vietnama. Peking je predložili pred ne- trenja med črnimi in belimi kaz- | skeSa ozemlja ob upoštevanju njenci, da je zvezni sodnik ne- ^zraelskih potreb po varnosti davno odredil, da naj črne in meje- Resolucija stvarno zah-bele kaznjence v spalnicah loči- teva, da Izrael vrne arabskim jo. Letošnje poletje je prišlo do državam vse junija 1967 zasede- [Stvarno umaknil z več kot le de-ponovnih izgredov v tej jetniš- 110 ozemlje, ki ni neobhodno po- 1 a |ega ozemlja. Dokler se v niči v južnem delu države. Guv. trebno za varnost izraelskih me- Kairu s tem ne sprijaznijo m G. Busbee je nedavno 600 od Ja- pri tem 50 mišljeni le manjši ■ sprejmejo najboljši možni kom kaj dnevi Hanoiu, naj bi vpra- 2 8g5 kaznjencev iz te jetnišnice Popravki meje, kot resolucijo Pr°mis, razgovori ne morejo r** o t I t- 11 r-' I s-\ r-. t 4-1 4- .rt .Iv.. a i v • • __ it o t t šanje skušala rešiti namestnika zunanjih ministrov Vietnama in Kitajske, ko pogajanja na nižji ravni niso uspela. Hanoi je predlog sprejel in sporočil Pekingu, da se razgovori lahko začnejo 8. avgusta 1978 v Hanoiu, če mu je tako prav. poslal drugam. i tolmačijo na splošno. Begin in 'njegova vlada pa dajeta pouda-Irek varnosti meje Izraela, ki naj bi po njunem bila na reki Jordan, do koder sega sedanja izraelska vojaška zasedba. Uvoz olja bc manjši V Rodeziji so gverilci ubili 39 ljudi, varnostne sile pa 108 gverilcev 1 SALISBURY, Rod. — Vojaški | Državni tajnik Cyrus R. Van-glavni štan je objavil koncem ce je preteklo nedeljo na tele-tedna, da so gverilci pred dvemi vizijskem sporedu ABC “Issues tedni na “vzhodni fronti” ubili and Answers” povedal jasno, da 39 črnih civilistov, v glavnem uspeh pogajanj o pomiritvi WASHINGTON, D.C. — Zvez- pristaše Sithola, enega od treh Srednjega vzhoda zavisi od Iz-no tajništvo za energetiko pred- črnih vodnikov v izvršnem sve- raela. Če bo ta sprejel načelo u-videva, da bo uvoz olja manjši tu. mika z zasedenega arabskega o- in bo morda dosegel raven, kot Varnostne sile so v 24 urah zemlja, bo možno pogajanja na-jo je obljubil predsednik Carter po tem gverilskem pokolu uni- daljevati, če bo to načelno od-v Bonnu, brez uvedbe posebne čile 106 gverilcev, kar je doslej klonil, bodo pogajanja obtičala, trošarine na prodajo olja ali u- največji uspeh v boju proti gve- j Po naporu ZDA je prišlo prevedbe carine na njegov uvoz. rili v teku 24 ur. ' tekli teden do razgovorov med ITALIJA IMA NOVEGA DRŽAVNEGA POGLAVARJA- 82 LET STAREGA SOCIALISTA S. PERTINIJA Šestnajost glasovanj je bilo potrebnih, da je Italija po odstopu Leoneja dobila novega predsednika. Ko je vodstvo DC pristalo na socialista Sandra Pertinija, je postalo jasno, da bo izvoljen, saj so se zanj že prej opredelili socialisti in komunisti. Pertini je od skupnih 995 glasov prejel kar 832. Že pred volitvami so predstavniki strank poudarjali, da bo moral biti novi predsednik “pošten, iskren demokrat in antifašist”. Vse to za Pertinija v polni meri drži. Skoda le, da je že močno v letih (25. septembra bo izpolnil 82 let) in da je malo verjetno, da bo končal svojo sedemletno predsedniško dobo. Vsekakor pa bo prinesla njegova izvolitev novo vzdušje v predsedniško palačo na Kvirinalu, kajti Pertini je v zvestobi načelom demokracije in svobode bil vedno dosleden in neizprosen. Značilne so njegove besede ob nastopnem govoru pred obema zbornicama: “Toda če bi meni, ki sem bil vse življenje socialist, ponudili najbolj radikalne socialne reforme za ceno svobode, bi jih zavrnil, kajti svoboda ne dopušča zamenjave.” In spet: “Država mora biti pravična, močna in človeška. Močna do krivcev, človeška do slabotnih in razdedinjenih. Pred nasiljem nobenega popuščanja. Smo proti nasilju, ker smo odločni branilci demokracije in življenja vsakega državljana.” Pertini je po rodu iz kraja Stella (Savona v Liguriji). Diplomiral je na dveh fakul-. tetah: pravni v Genovi in za družbene vede v Firencah. V socilistično stranko je vstopil leta 1918 in ji ostal zvest vse življenje. Do fašizma je bil vedno neizprosen. Prvič je bil aretiran že leta 1925, nato pa še ponovno. Razen kratkega obdobja, ki ga je kot politični begunec preživel v Franciji, je večino let od 1929 do 1943 preživel po ječah in v konfinaciji. Leta 1943 je bil obsojen na smrt, a mu je uspelo pobegniti iz ječe. Vključil se je v odporniško gibanje, po zmagi zaveznikov, ki je tudi za Italijo pomenila povratek k demokraciji, pa se je vključil v izgradnjo mlade republike. Izvoljen je bil v ustavodajno skupščino, nato pa petkrat v rimski parlament, kateremu je predsedoval od 1968 do 1976. S svojo premočrtnostjo, osebno moralno strogostjo in čutom za pravičnost si je pridobil veliko prijateljev tudi med političnimi nasprotniki. V svoji stranki se je vedno boril za premostitev struj, posvečal pa se je tudi političnemu časnikarstvu, najprej v socialističnem dnevniku “A-vanti!”, nato pa v genovskem listu “Lavoro nuovo”. Pertini je poročen. Njegova žena Karla je časnikarka in precej mlajša od njega. Sklenila je, da se z možem ne bo preselila v predsedniško palačo na Kvirinalu, ampak bo ostala v sedanjem stanovanju. Dan po izvolitvi je Pertini prisegel pred obema zbornicama zvestobo ustavi, nato pa imel pozdravni govor. Dejal je, da bo bedel nad pravicami, ki jih ustava daje državljanom in da bo branil e-notnost države. Italija naj bo pobudnica miru v svetu. Spraznijo naj se vojaški arzenali, ki sejejo smrt, napolnijo pa naj se žitnice, ki nudijo življenje milijonom lačnih. Vsem je treba zagotoviti delo. Brezposelnost je strahotno zlo, ki vodi v obup. On sam, Pertini, jo je izkusil. Ko je bil begunec v Franciji, se je oprijel vsakega dela. Bil je zidar, pleskar, v neki garaži je pral avtomobile bogatili Francozov. Posebej je treba misliti na brezposelno mladino, ki je najbolj izpostavljena pobudam skrajnežev. Tudi stanovanjski problem je treba rešiti, enako šolo, kj je v močni krizi. V govoru se je Pertini posebej spomnil Alda Mora, ki da je bil pošten človek, nadarjen politik in mož visoke kulture. Če ne bi bil kruto umorjen, bi on sedaj zasedal predsedniško mesto. Pohvalil je italijansko ljudstvo, ki je to preizkušnjo dostojanstveno prestalo. Takoj po prevzemu naj-višje oblasti je Pertinija obiskal predsednik vlade Andreotti, in mu, kakor je že u-staljen običaj, izročil ostavko svoje vlade. Pertini ostavke ni sprejel. Tako vladne krize, ki so se je mnogi upravičeno bali, ni. K. G. uspeti. Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Poštna uprava je včeraj odpustila v New Jerseyju in v Kaliforniji 122 poštnih uslužbencev, ki so odklonili povratek na delo in ostali na “divjem” štrajku. Unijski vodniki poštarjev v New Yorku so sinoči pristali na glasovanje o štrajku, četudi je ta po zakonu prepovedan. Treba je torej kljub doseženemu sporazumu med poštno upravo in unijami pretekli petek računati z možnostjo poštnega štrajka. 18940 Newton Avenue v Eucli-du bo obhajala jutri, 26. julija, .svoj 80. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let. Ob sv. Jakobu in sv. Ani— Danes je praznik sv. Jakoba, jutri pa sv. Ane. V Sloveniji so včasih rekli, da je vroče kot ob sv. Jakobu in do tega dne je moralo biti žito požeto, da so nato pohiteli s sejanjem ajde in repe. Sv. Jakob je bil zelo spoštovan svetnik med Slovenci, posvečenih mu je veliko cerkva, h kate-rim so verni ljudje radi romali. Prenekateri so se odločali za romanja celo k zelo oddaljenim božjim potem sv. Jakoba na tujem. — Vsem, ki danes in jutri godujejo, iskrena voščila in mnogo veselja! Pozdravi— Prijateljem v Clevelandu pošilja pozdrave Frank Grmek iz daljne Bengalije. Kaj ga je spravilo na daljno pot iz Toronta v južno Azijo, ni sporočil. Frank in Ema Kožar, ki sta živela nekdaj v Clevelandu, pa se preselila v Florido, pošiljata svojim znancem v Clevelandu pozdrave iz Las Vegas v Nevadi, kamor sta šla na izlet. Mestno knjigovodstvo n; mogoče pregledati— ■ Državni nadzornik je v preteklem marcu objavil, da je mestno knjigovodstvo tako zapleteno, da ni mogoče izvesti njegovega pregleda. Sedanja mestna uprava je tak položaj dobila od prejšnje in obljubila izboljšanje, da je mogla dobiti zvezno podporo 15 milijonov dolarjev. Položaj se ni bistveno spremenil, po zadnjem poročilu je “nepregledljivo” tudi za zadnje finančno leto, ki je bilo končano 30. junija 1978. Posebne naprave naj omeje brzino avtobusov WASHINGTON, D.C. — Continental Trailways družba je j objavila, da bo namestila na JERUZALEM, Izr.— Parlament 2,100 svojih avtobusih posebne je včeraj s 68:37 glasovom odobril vladno zunanjo politiko po ostri in dolgi razpravi, tekom katere se je predsednik vlade pritoževal nad opozicijo, ki ga je označila za “bolnega” in “senilnega” ter zato nesposobnega za vodstvo Izraela v naprave, ki bodo omejevale br- zino teh na 57 milj. Pozvala je istočasno zvezno vlado, naj zahteva tako napravo tudi na avtobusih vseh drugih podjetij in na tovornjakih. Naprava naj bi stala kakih $200 za vsako vozilo in zagoto-tako kočljivi dobi. V sami raz- j vila, da bi se vozniki tovornja-pravi je Begin pokazal, da je kov in avtobusov držali predpi-položaju še vedno kos. sov o brzini vožnje. To bi naj KAIRO, Egipt. - Zunanje mini- zmanKal° število prometnih žr-strstvo Egipta je včeraj obja- tev- Pa tudi zmanjšalo porabo vilo, da ne bo novih neposred- S350 ina-nih razgovorov med Egiptom in Izraelom, če ne bo Izrael BLENCH EN-GLADBACH, predložil kakih “novih idej”. * ZRN- ~ Britansko lovsko jet Izjava je sledila izjavi izraelskega zunanjega ministra Da- I yana v parlamentu Izraela, da Izrael ne bo sprejel nobenega mirovnega predloga, ki bo temeljil ha izraelskem umiku WASHINGTON, D.C. - Po pe- je štrajk letalo Phantom je treščilo na tla, pri čemer sta bila oba letalca mrtva, nekaj oseb na zemlji, kamor je letalo padlo, pa lažje ranjenih. na meje iz leta 1967 z malimi popravki in z vrnitvijo suverenosti Arabcem nad ozemlji, ki jih je Izrael zasedel junija 1967. KAIRO, Egipt. — Včeraj se je porušilo tu penadstropno stanovanjsko poslopje, ki bi ga morali že pred meseci izprazniti zaradi slabega stanja, pa se stanovalci niso imeli kam preseliti. V ruševinah je včeraj ostalo 42 oseb mrtvih. j tih dneh je štrajk voznikov podzemne in mestnih avtobusov začel pojenjavati in promet je bil včeraj že skoraj v celoti obnovljen. SALISBURY, Rod. — Koncem tedna je prišlo prvič do spopada med vladnimi varnostnimi silami in črnimi gverilci v črnem predelu glavnega mesta. Od preteklega petka naj bi bili v teh spopadih mrtvi trije gverilci, dva pa ujeta. Ameriška Domovina /»• fVl C MICfll HO c 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat.-, Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo ]\o. 105 Tuesday, July 25, 1978 f" Popravljanje preteklih krivic lahko vodi do nastanka novih IL Na osnovi vseh navedenih zakonov in odredb se ]e položaj črncev postopno izboljševal ob inanjši^ ali večji nejevolji prizadetih belih, ki so se začeli pritoževati, da so izpostavljeni zapostavljanju v korist črnih. Črni so v nekaterih zveznih službah v določenih predelih naravnost prevladali. Tudi v privatnem gospodarstvu so se podjetja prizadevala, da bi dobila večje število ^ sposobnega 'črnega osobja, kar bi naj jim olajšalo pridobitev zveznih naročil in pogodb. Glasovi o zapostavljanju belih prosilcev za službe v korist črnih in žensk so postali številnejši in glasnejši. Da bi popravile pretekle krivice in povečale število črncev v raznih poklicih, kjer jih je bilo zelo malo, so nekatere visoke šole določile posebno število za črne slušatelje. Ena takih šol j,e bila medicinska šola Davis, del kalifornijske državne univerze. Ko se je Allan Bakke, vietnamski vojni veteran, prijavil za vpis v medicinsko šolo Davis, so ga odklonili, ker da je bilo število za belce že izpolnjeno. Ko je Bakke zvedel, da je šola sprejela črne prijavljence s slabšim uspehom, kot ga je dosegel on, je vložil tožbo na državnem sodišču proti zapostavljanju in zahteval, da sodišče ukaže univerzi, da ga sprejme. Tožba je šla do vrhovnega državnega sodišča, ki je priznalo A. Bakkeju pravico do vpisa in medicinsko šolo Davis spoznalo krivo “rasnega zapostavljanja”.^ Šola ni marala popustiti, obrnila se je na Vrhovno sodišče ZDA, ki je končno pretekli mesec dalo Allanu Bakkeju prav in odločilo, da ga mora medicinska šola Davis sprejeti. Četudi je Allan Bakke med tem že končal študij tehnike in je dobil zaposlitev kot inženir pri NASA, je odločen jeseni začeti medicinske študije na medicinski šoli Davis, ker mu je zdravniški poklic ljubši od inženirskega. Zanj osebno je vprašanje rešeno po njegovi želji, četudi s precejšnjo zakasnitvijo. Ostalo je vprašanje “popravljanja raznih krivic”, ki ustvarja nove rasne krivice na nasprotni strani. Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da določene, trde kvote, ki so prišle ponekod v navado, niso pravdne, ker ustvarjajo novo rasno zapostavljanje, četudi je njihov smoter dobro mišljen in celo zaželjen. Nastane namreč temeljno vprašanje, zakaj naj bo prikrajšan nekdo, ki osebno ni nič »kriv, v korist nekoga, ki naj uživa prednosti zato, ker so njegovi predniki trpeli zapostavljanje. Med belimi, ki so prizadeti po kvotah, je le malo takih, katerih uredniki bi bili zanostavljali črnce, oziroma jih zlorabljali ali uporabljali kot sužnje. Večina teh uživa zaradi tekom več rodov zbranega imetja in položaja v družbi preje prednosti kot kako zapostavljanje. Najbolj so prizadeti priseljenci iz Evrope, ki so prišli v to deželo koncem nreteklega stoletja in v tem, ter njihovi potomci, posebej še, če so katoličani ali pripadniki slovanskih narodov. Ti prav gotovo niso odgovorni za izkoriščanje črncev v preteklih stoletjih in zato tudi nimajo nobene dolžnosti, da bi jih popravljali, če ne upoštevamo seveclsi krščanske zapovedi ljubezni do bližnjega. Zanimivo je, da naivnetejši javni zagovorniki popravljanja krivic črnim kažejo na urvi, drugi in tretii rod priseljencev iz Evrope, zlasti onih iz Južne in Vzhodne, kot na glavne nasprotnike državljanskih pravic in posebnih programov v korist črncev. Nekateri predstavniki novejših priseljeniških rodov trdijo, da se pripadniki stare bele priseljeniške plasti, ki so večinoma protestantje anglosaksonskega porekla, ne marajo odreči svojim ugodnostim in posebnemu položaju, ki ga uživaio ne na temelju zakonov, ampak na temelju svojih starih zvez in imetja, ter zato skušajo dati črnim nekaj, kar ni njihovega, namreč položaie, ki so si jih s trdim delom, žrtvami, napori in varčnostjo priborili beli naseljenci novejših rodov. Koliko ie na tem očitku resnice, ni mogoče reči, ker ni na razpolago zadevnih podatkov. ' X Človeško je, da vsakdo brani svoje, da ni volian prepustiti drugemu, kar si je sam s težavo pridobil. To velja za ljudi v vseh deželah sveta in v vsph družbenih in državnih sistemih. Prav tako ie človeško, da vsakdo išče svojo srečo, da si skuša pridobiti to, kar misli, da potrebuje za zadovoljivo življenje. Potrebščine za človekovo živi jen ie je treba torej stalno povečevati, če naj bodo v dovolini meri na razpolago vsem, če se seveda nočemo odločiti za sistem “nove delitve” obstoječih dobrin, kot so to storili v komunističnih državah in kot delno doživljamo to tudi v našem svobodnem gospodarskem redu v okviru raznih davčnih sistemov. IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE Čas beži CHICAGO 111. — V Ameriški Domovini od 5. junija sem bral prav dober članek pod naslovom “Kaj nam manjka”. Ko bi srečal pisca tega članka, bi mu stisnil roko in mu čestital. Zadel je vživo, v našo majhnost in malodušnost. Pisec odkrito pove, kje nas Slovence čevelj žuli. Občutek manjvrednosti nas spremlja tudi v tujini, pa naj smo v Ameriki, v Angliji, v Argentini ali Kanadi. V‘Kaj bomo vendar mi, ki smo tako majhni?” tako izzveni pogovor s premnogimi Slovenci. “Kako se imaš?” včasih vprašam tega ali onega slovenskega rojaka. “Tako kot drugi hočejo,” je odgovor. Slovenci ne čutimo, da smo kljub majhnosti vendarle pomemben delček Evrope. Smo na križišču, kjer se križajo kar tri kulture: romanska, nemška in slovanska. Ne upamo si povedati javno, kaj smo in kaj hočemo. Delal sem s Slovencem-akademikom. Eden od uradnikov podjetja ga je vprašal: “Kakšne narodnosti si?” -— “Jugoslovanske,” je bil odgovor. Prišel je k meni. Slišal je, da sva se pogovarjala slovensko. “Kakšne narodnosti si pa ti?” —-“Sem Slovenec,” je bil odgovor. Začudeno me je gledal. “Kje je pa Slovenija?” Razložil sem mu. da v državi, ki se imenuje Jugoslavija, ni jugoslovanske narodnosti. Jugoslovan je le pojem državljanstva. V Jugoslaviji so tri narodnosti: Slovenci, Hrvati in Srbi.” “Tega pa nisem vedel,” je odvrnil in šel. Prijatelj me je nahrulil: “Kaj mu je treba to vedeti.” In neka gospa je na sestanku rekla; “Sem ponosna, da sem Jugoslovanka!” Med drugo svetovno vojno je bila za Hitlerja... Le priznajmo, sram nas je naše majhnosti in ne upamo zavpiti v svet: “Slovenci smo, hočemo slovensko suvereno državo.” Imamo takozvani SNO, ki baje predstavlja Slovence, razkropljene po svetu. Vsako leto pošlje “milemd narodu” kako spomenico. Toda vedno v stilu jugoslovanstva iz leta 1945. Pri tem “narodnem zastopstvu” se ni od 1. 1945 prav nič spremenilo. Stari ljudje, izvoženi kolovozi, zastarele smernice, ki danes ne pomenijo nič. * Ko proslavljamo razne obletnice, npr. grozotni pokol slovenskih domobrancev, se vidi trma na strani skupin v Clevelandu. V Argentini in v Kanadi obe borčevski organizaciji nastopita skupno v počastitev teh junakov, ki so dali življenja za slovenstvo (ne za jugoslovanstvo). V Clevelandu, tako so mi pripovedovali, obe organizaciji hodita ločeno pot, čeprav so ■ cilji isti. Zakaj ne bi člani Slovenskih protikomunistinih borcev šli na Orlov vrh na Pristavi in člani Tabora na proslave SPB? Trma in zagrizenost teh, ki mislijo, da imajo samo oni prav, ne vodita nikamor. Združeni v borbi za slovensko svobodo v lastni državi bi nekaj pomenili, tako pa... * Naš študent Tone Buh se je o-glasil in napisal, kako so se vozili v Fairfield na Slovenski festival, kjer je naša slovenska folklorna skupina ŠARC nastopila in žela veliko priznanje. Tako piše: “V petek popoldpe smo se zbrali pri Sv. Štefanu, od koder nas je moderni avtobus odpeljal na precej dolgo pot v Fairfield, Conn. Kraji, skozi tere smo se vozili, so bili lepi, zlasti skozi Pensilvanijo. smo pri dobrih slovenskih družinah. V nedeljo smo se udeležili slovenske maše v slovenskih narodnih nošah. Po maši smo slišali zbor “Zvon” iz F airfielda in “Fantje na vasi” iz Clevelan- P°yorkl . -y t rn j- • nek pa ie namenjen poražencu, da. Lepo so zapeli. Tudi pevci i . ^ n. , , v , . v i • 'Znano ie tudi, da zmagovalca iz nase skupine so zapeli nekaj | J L . r pesmi. Naš program je imel dva 1“ «>** Praženec pa je pol,- dela. V prvem delu so bili slo-17“ a gnojnico.. Nimamo clove- MILWAUKEE, Wis. — Veliko naših ljudi je napisalo resnico, toda nihče ni povedal jasno, do kod smo prišli in kam gremo. Za časa komunistične revolucije in to ves čas vse do danes se nismo zavedali, oziroma se ne zavedamo zelo preproste, a toliko bolj trde resnice, da smo izgubili. Nihče nam ne pove, da ljudje gredo rajše v za zmagovalcem, plju- venski narodni plesi, v drugem 1 ka-voditelja; da bi udaril po mi- . . . Tir Gi in dejal: Zadosti je tega delu pa smo zaplesali belo-\j . . . ° . . : , , . • cmerienja. bodimo ponosni an ci- kraniske, prekmurske m pri-j J J . v. . j , r, v j komunistični oorci, držimo se morske narodne plese. Zvečer . . v . . . .. ,_svojega prepričanja m vzgajaj- so nam priredili prav prijeten v x , , ^ j V i u-r mo našo mladino v tem duhu. “party”. V ponedeljek smo bili „ , n . . ,v ^ ... Zgleda, da nislno ničesar storili, samo nahranili smo vsak dan svoje telo in ga vsak dan izpraznili; resnica je, da sta denar in osebni ugled danes merilo vseh vrednot. To bi morali bojkotirati. priseljence v Ameriko in jih imenovali gnojilo, iz katerega črpajo velike tovarne skoraj zastonjsko energijo. Zato ni čuda, da so povojno emigracijo tukajšnji rojaki gledali postrani, ne-prijateljsko, mnogi celo naravnost sovražno. Levo usmerjeni rojaki in simpatizerji Tita so s svojo propagando uspeli, ker so bili enotni in dobro organizirani. Antikomunistični voditelji doma pa so bili za časa revolucije v neslogi in prepiru. In tako je še danes v Ameriki in tudi v Argentini. * Pred kratkim sem bral v A-meriški Domovini tri uvodne članke in dopis v angleščini rev. J. Božnarja o našem načelnem stališču in bojkotu k obiskom kulturnikov in kulturnih sku-jjkusija. v New Yorku. Ogledali smo si več zanimivosti. Videli smo Empire State Building, Kip svobode, poslopje ZN in še več velikih stavb. Čas je hitro .minil. V Chicago smo še vrnili v sredo zjutraj zelo utrujeni. (Toti Šta- jerc jih je pozdravil.) * Dijak Frank Horvat z 2112 W. 24 St., prvi razred St. Rita H.S., je bil med prvimi na častni listi. Čestitamo! * Odlična pošta! — Pismo, oddano na pošto v Chicagu 3. maja 1976, je prispelo v Toronto, Ont, v drugi polovici junija tega leta. Dve leti in dva meseca je potovalo do tja. V njem so bile tudi denarne nakaznice. Iz Chicaga pošiljajo pošto v Kanado po letalski pošti... * V Ameriki je na obisku č. g. Jože Kastelic iz Dobrega polja na Dolenjskem. Tukaj ima brata Cirila Kastelica in sestrično Vero Magajne. Iz Razdrtega na Notranjskem je prišel k svoji hčerki Anici Lenassi njen oče Ivan Premrov, Dobrodošla oba! * Kdor hoče nekaj postati in o-stati “fant od fare”, se ne sme ustrašiti premagovanja samega sebe! To nas uči naša vera in vsakdanja skušnja. * Mladina je šla na izlet. Fantje in dekleta. Z njimi tudi mamice za vsak slučaj. Ko so prišli zvečer domov, je bilo vprašanje, kako so se obnašali. Kdo jp bil naj slabši? Skupina mladincev je soglasno rekla: “Naše mame.” Ha, ha, ha! * Dosti za danes. Kavs-mašina mi nagaja. Lepo vse pozdravlja “Toti štajerc” —-----o------ Fik?išk Slovenske Me CLEVELAND, O. — Prihod-jo nedeljo, 30. julija, ste vabljeni na Slovensko pristavo. Slovenska šola pri Mariji Vnebo-vzeti bo imela piknik. Matere bodo postregle z raznimi dobrotami, očetje bodo pa pomagali gasiti žejo. Ob 5h bomo pri kapelici peli litanije Matere božje. Gospodinje lepo prosimo za pecivo. Vas, dragi prijatelji in podporniki, pa iskreno vabimo, da se nam pridružite in z nami preživite lepb popoldne v zeleni naravi. Prav lepo Vas vabi Odbor staršev ioMi® v lmm\ CLEVELAND, O. — -Osebe, katere želijo z Zvezo Oltarnih društev romati v Lemont 12.-13. avgusta, naj se kolikor mogoče kmalu javijo. Pokličite Mrs. Mary Gerl (pri Sv. Kristini), tel. 261-1316; Mrs. Rose Bavec (pri Mariji Vnebo-vzeti), tel. 531-6167, ali pa Mary Marinko, tel. 486-5156. Ker je še precej prostora v Po 17 urah vožnje smo prispeli'dveh busih, prosimo vašega so-v Fairfield. Zvečer nam je g. 'delovanja! Ne odlašajte, ker župnik Hribšek pripravil lep mesec avgust je že skoraj tu! sprejem in večerjo. Prenočili Mary Marinko V zadnjih 38 letih, od leta 1940, ko se je pričela druga svetovna vojna Hitlerja in Mussolinija, smo spoznali doma, da so socialistični in komunistični voditelji zelo prebrisani, delavni in iznajdljivi. Samo en primer. Leta 1941, ko so nacistične in fašistične čete vkorakale in zasedle Ljubljano, si je znani levičar, literat in režiser ljubljanske Drame dr. Bratko pridobil privatno avdienco pri papežu Piju XII. Kaj sta govorila, ni znano, toda malo kasneje je komunistična propaganda vrgla med naše ljudi, da papež Pij XII. bla goslavlja OF (Osvobodilno fron to). m Ko se nam v Ljubljani še sanjalo ni, so v Ameriki , že leta 1941 pod vodstvom Janka Roglja ustanovili Jugoslovanski pomožni odbor s slovensko sekcijo v Chicagu, da bi finančno in moralno pomagali stari domovini. Iz te organizacije se je potem razvila vseslovenska organizacija SANS (Slovenski Ameriški Narodni Svet) z nalogo, p o m a gati okupirani Sloveniji. V s e s 1 o vensko zborovanje oz. kongres SANSA se je vršil 5. in 6. decembra 1942 v Clevelandu. Temu kongresu so prisostvovali predstavniki vseh slovenskih organizacij v Ameriki. Takratni urednik Prosvete je v uvodnem članku napisal, da se bodo v Clevelandu sestali ameriški Slovenci vseh mišljenj, brez razlike na politično ali versko prepričanje, razen enih •— “slovenskih neofašistov ne bo med nami”. Komunistična propaganda je že takrat uspela zamoriti pri naših rojakih čut resnice in človekovih pravic. Kongres je vodil socialistični voditelj Etbin Kristan. Za predsednika kongresa je bil izvoljen Vincent Cainkar, predstavnik SNPJ, za prvo podpredsednico SANSA je bila izvoljena predsednica Slovenske ženske zveze Marie Prisland, za prvega tajnika je bil izbran predstavnik XSKJ Joseph Zalar in za pomožnega tajnika Louis Benin-ger, takratni urednik Prosvete. Vodilna osebnost kongresa je 'bil naturalizirani ameriški pisatelj Louis Adamič, levičar, ki je s svojimi nastopi in govori na-' 'hiral lepe tisočake in jih pošiljal partizanom. Enotnost SANSA je bila kratkotrajna. Voditelji katoliških organizacij in časopisov so kmalu spoznali, kam pes taco moli in so stopili iz SANSA, med drugimi p. Ambrožič in urednik Ameriške Domovine J. Debevec. Kljub kratkemu življenju SANSA je uspelo voditeljem Kristanu, 'Adamiču in še nekaterim drugim, da so v Prosveti in E-nakopravnosti s svojimi dopisi zasejali sovraštvo do antikomu-nističnih borcev. Louis Adamič in drugi so z vso ostrino, jedkostjo ter lažjo obrekovali nove nega zornega kota si bo zastavil vprašanje, ali se ti dve kategoriji dopolnjujeta ali pa se izključujeta. Po predavanju diskusija in družabna zabava. V nedeljo, 3. septembra, ob 9. uri maša v parku Marijanišča, ob 10. uri drugo predavanje: OD POSKUSA TOTALNEGA UNIČENJA DO ZARJE NOVEGA KRŠČANSTVA. Glede predavanja je rečeno: “Kakšen je videti po 60 letih ateiza-cijski podvig, ki ga je s pozicij totalitarne ideologije in prakse podvzela prva komunistična država v zgodovini — od Lenina preko Stalina in Hrusčeva do Brežnjeva? Ali je bil Bog pod ozvezdjem srpa in kladiva likvidiran? Ali pa stojimo pred renesanso? Po predavanju bo dis- pin iz SR Slovenije. Vse, kar sem bral, je resnično in dobro napisano. Napisana pa je tudi resnica, da se komunistični režim v Jugoslaviji v 33 letih ni spremenil niti za las, spremenili pa smo se mi. Od grozotnih let Ob 16. uri “okrogla miza” na temo “Ob dramatični 30-Ietnici: “Kominjorma in slovenstvo”-Kakšne so bile posledice zaradi resolucije Kominforma za slovenstvo na Tržaškem? Ali je ‘kominformistično razpoloženje smo se postarali za 33 let, posta- v Trstu že zgodovina ali pa še li neborbeni in kar je važno, naprej na tihem črpa slovensko zmeraj nas je manj. Čim manjši življenjsko silo? Iz gornjega se vidi, da se organizatorji ne pomišljajo vkljU' čiti v program predavanja, ki bodo, tako se upa, vodila v živahno in nasprotujočo si debato. Imena predavateljev javnosti smo po številu, manj smo močni in manj vpoštevani. * V letih po vojni, ko smo bili še v italijanskih taboriščih, se je vršila v mestu Bariju nogometna tekma med Češkoslovaško in j niso predana, verjetno iz znanih Jugoslavijo. Tej tekmi je pri-j razlogov nedemokratskega od-sostovalo lepo število protiko-! nosa SR Slovenije do Drage v munističnih beguncev, ki so na-]zadnjih letih. Vsekakor časi se vdušeno ploskali zmagovalcu menjajo, mogoče bo letos zopel-Jugoslaviji. Kot bivši navduše- nastopila doba pristne “kulturni nogometaš in sodnik sem na ne izmenjave”? tribuni mirno opazoval potek igre in tudi naše navdušene ki-bice. Ko sem kasneje pobaral nekatere emigrante, zakaj so tako navdušeno ploskali Jugoslaviji, ko vedo prav dobro, da so prišli iz Titovine, so mi odgovorili: Oprostite, šport ni po- Poročevalec IZ NAŠIH VRST Ambridge, Pa. — Cenjen0 litika. In tako mislim, da tudi, uredništvo! Priloženo' Vam P° kultura ni politika. J šil j am poštno nakaznico v z ne * j sku $40, za obnovo enoletne Pred kratkim sta me obiskala naročnine in 12 dolarjev v P° dva mlajša rojaka, Jože in Miha. Poro^isitu. Vem, da iamte P* Pogovor je nanesel tudi na čla- današnji draginji velike izdatke nek rev. J. Božnarja, kjer pravi, ! Ameriško Damovmo rad p °. da bi bilo treba vse starokraj-: i:^ank. !na e 1111 S oye 'eir ske prireditve zaradi komuni- i j' ’ . P*3® VnJ>raV^m, ° ° ,.v . . TT stkem m katoliškem duhu. stične propagande zavrniti. Vse j . , . , M b i Oprostite, dragi urednik, je res m lepo. Toda je dodal Mi- f , , . . ■ ~ let “ ^ slabi pisavi. Star sem ze 8b ha, misel rev. Božnarja je bila ^ a ne gre yeč od r0K, dobronamerno. Toda to je vse kct včasih. Upam! da boSte lahk° premalo, mišljenje mora biti tu- 1 di dobro narejeno in uspešno. Drugače je polom. Rojak Jožq je dodal, kar je razumljivo, da vse, kar pride danes iz Jugoslavije ali Slovenije, je komunistična propaganda. Toda, če si trden v svojem prepričanju, če imaš svoj jaz in hrbtenico, je vsaka propaganda neuspešna. Dodal je tudi, da največ koristijo starokrajski propagandi po- ; prebrali . Z najlepšim pozdravom Vaj:1 in vsemu osobja! George Pavlešič Worcester, N.Y. — SpostcW' ni! Priloženo Vam pošiljam c£ za obnovo naše naročnine in 23 č. sestro misijonarko Agnes R111” katere naslov je priložen. SK vesnoist njenih večnih zaobliLl je bala zelo lepa. Kako pril]11 vojni emigranti, ki se vračajo .k:jjena jn delavna je ta :slovenS>3 domov, da živijo ali umrejo v (redorvnica je pričala polno z&Se rdečem raju. Tej propagandi se j dena cerkev z osemnajstih^ bolj koristijo emigranti, ki hotePrepevali so zbchi: ali nehote zaradi ugleda in de- ^ angleški, italijanski, španski, P3 narja javno ah na skrivaj sode- J tudi slovenski ji je zapel željerie lujejn z ljudmi, ki imajo napot- Marijine pesmi. ke starokrajskega režima. Pa | prosim, če nam pošiljk jim ni zameriti, kajti tako je Ameriško Dome vino zopet življenje v demokraciji in svo- na deželo, kjer borno ostali ^ bodi. začetka septembra. Smo ves6 da smo lahko tukaj med zel®11 Majhni narodi, kot je naš slo- jem ip na čistem zraku. V 'Ne'^ venski, se lahko samo z visoki- Ycrku je grozna vročina, s°P3 mi kulturnimi dosežki uveljavi- rica in vlaga. Tu pa otroci h jo. Da je majhen narod zmožen vajo naravo. Včeraj smo r-3’’ prikazati visoko in resnično kul- rali rdeče jagode. To je turo, v tem je moč in ugled. Ali veselja. ima npš narod tako kulturo in 1 Hvala Vam za vse, predvS^ moč? ! da se toliko trudite za ^ A. G. branje. Lepe pozdrave vsem! Družina (Klesih nabh Pilil ieiB TRST, It. — Kot v preteklih' letih pripravljajo tudi letos sre- Cleveland, O. — Draga Ah1^ riška Domovina! Priloženo P Čanje v Dragi. Predviden je sle- 'šiljam ček za naročnino. Na E3, deč program: V soboto, 2. septembra, slovesna otvoritev z nastopi javnih predstavnikov, nato predavanje: I D E O L O G IJA TN DEMOKRACIJA. Strokovnjak bo razgrnil problematiko teh dveh kategorij ideologija in demo- kracija —, ki bistveno pogojujeta moderni svet. S humanistič- b movino sem naročena že nad ^ let. Zelo rada jo berem. PosC ^ no všeč so mi dopisi Tote»_ Štajerca, kateri piše zelo priA' no in domače. . , Želim Vam mnogo nadad sreče pri izdajanju slovensk6^ časopisa in Vas lepo pozdr3 Ijam! Mary God°c KANADSKA DOMOVINA Č. g. fr. Jakob Kolarič “e£č',Pri.iubileini f- maii,ie „ 0 v dr. Kolarič sam opisal svojo du- opr«i¥§i svojo ziaie maso hovniško službo. v šf. Jakobi ¥ Mn j Po sv. maši so sestre, kot se spodobi za gospodinjsko šolo. Dr. Jakob Kolarič pripravile za vse goste slavnostno kosilo, kjer ni manjkalo napitnic, iskrivih posegov in zahval. Vsi pa so bili edini v že-jlji: nkj bi dr. Kolarič doživel še (biserni jubilej nove maše ter . naprej povezoval s pisano besedo naše rojake v zdomstvu, zamejstvu in ožji domovini. Tej želji se iskreno pridružuje tudi naš list, ki ga gospod jubilant zelo ceni in z veseljem prebira, 'pajanje satelitov. Njih denar se-—---------------o------ j veda ni skrbel najbolj. Siswonslia leigvišša I Veliko boljrealno °ziranie za _ 'soncem so sprožile predvsem u- ORONIO, Ont. V nede-j gotovp-ve jn napovedi energeti-Ijo, 9. julija, me je zanesla pot vikov> Bilanca vsega planeta ni Slovenski park na križišču ceste !najbol;j optimistična. potrošnja 401 in 6. Skoraj nisem mogel |energije še vednQ raste zelo hi. Sončna energija je le v rabi Sonce je znano kot vir energije že od davna. Veliko mož se je ukvarjalo z najrazličnejšimi sistemi, da bi njegovo večno toploto zajeli čim ceneje in čim bolj učinkovito. Toda dokler e-nergetska kriza v letu 1973 ni pokazala zob, so se s Soncem, kot virom energije, povsem resno ukvarjali le znanstveniki, ki so imeli na skrbi energijo za na- bolj potrebna. Kako ustvariti “zalogo” toplote ali elektrike, je m mil deželi, m ludi drugod Sri' [že ponujajo, so predvsem drage ! in ob sedanjih cenah drugih Dr. Jakob Kolarič je značilna duhovniška osebnost, ki je s [verjeti svojim očem, kako lepo’ v. . . , vv . , u ep jtr0j v zadnjih 24 letih se je po- svojim življenjskim delom obo- letovišče in dom z dvorano ima- ;večala za trikrat. Res ^ da vsi gatil domovino, zdomstvo m za- mo sedaj Slovenci na tej strate- nevarnosti izbruha nove ener- mejstvo. To je prišlo do izraza'ški točki blizu Hamiltona, Ki-tudi na njegovi zlati maši, ki jo tchenerja, Guelpha in Toronta, je v nedeljo, 2. julija, opravil v [Otvoritev je bila 8. julija ob Št. Petru pri št. Jakobu v Rožu prisotnosti kanadskih federalnih na Koroškem. Njegova življenj- in lokalnih predstavnikov, ška pot ima tri razdobja: du-! Dvorana, ki bi jo po velikosti, hovni vodja bogoslovcev Miši-' okusnosti in lepoti postavil ta-jonske družbe (lazaristov) v koj za newtorontsko, bo služila Ljubljani, ustanovitelj sloven- ne samo za prireditve v okviru ske župnije Marije Pomagaj v Torontu v Kanadi in pisec življenjepisa o škofu dr. Rožmanu v treh delih. Rojen leta 1902 v župniji Sv. Kungota blizu Ljutomera, je že v rani mladosti zahrepenel po duhovništvu, stopil v Družbo lazaristov in 29. junija 1928 daroval v Ljubljani novo mašo. Kmalu je postal iskan voditelj duhovnih vaj, raznih konferenc in sodelavec na ljudskih misijonih. Redovno vodstvo mu je zaupalo oblikovanje družbinih bogoslovcev, nalogo, ki jo je z njemu prirojeno vestnostjo z velikim uspehom izvršil. Leta 1945 se je s tolikimi drugimi umaknil v tujino. Preko Italije in Španije je dospel v Kanado, kjer je za nove izseljence ob mnogih trudih pa tudi nasprotovanjih ustanbvil narodno župnijo v Torontu, ki še sedaj cvetoče deluje. Po desetih letih si je zaželel Vrniti se v bližino domovine. Slovenska Koroška, kj'er živi že T8 let, ga je sprejela z odprtimi rokami. V zavodu šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu, kjer 3e znana gospodinjska šola, je našel gostoljuben dom. Tu se je nrogel posvetiti svojemu življenjskemu delu: življenjepisu ° velikem koroškem rojaku dr. Gregoriju Rožmanu. Ni popustil od svoje namere, čeprav se 3e pritiskalo nanj z raznih strani, naj knjige ne piše, kajti po (V°lji nekaterih naj bi ostal dr. društva, nego tudi za poroke in druga slavja Slovencev in tudi drugih etničnih skupin in to skozi celo leto. Kapaciteta ni daleč od 400 ljudi, dočim je parkirni prostor neomejen. Letovišče ima dosti vode za kopanje in lepo kapelico. To letovišče vsekakor dela veliko čast Slovencem, ki ga bodo sigurno radi obiskovali. Dvorana je primerno okrašena s simboli obeh narodov, kar gre y prid klubskega odbora in članov, ker ne poudarjajo slovenske narodne zavesti in tradicije samo v besedi, ampak tudi v dejanju. 'Na preostalih letoviščih se vrstijo pikniki, vendar z izrazitim manjšanjem obiskujočega občinstva. Kaj je temu krivo? Opaža se, da je vedno težje dobiti obiskujoče občinstvo. Kaj je temu krivo? Prav tako je vedno težje dobiti prostovoljce za delo. Slab obisk je deloma treba pripisati silno mali imigraciji, deloma velnb večji integraciji v kanadsko življenje, k čemur spada tudi poletna hišica na jezeru. To v največji meri velja za “bogato” srenjo iz New Toronta, ki ima še to srečo, da je prometno naj bližja različnim jezerom. Društva, ki imajo letovišča, bi morala misliti na mogoče- večjo odprtost glede sprejemanja novih članov. Razna “kulturna” povezanost nekaterih društev ima kot posledico tudi neko polarizacijo, kar sigurno ne pove-. vodni viri še niso izkoriščeni, da danes daje energijo komaj deset odstotkov vseh voda. Res pa je tudi, da je premoga in plina, v kolikor ne bi našli novih nahajališč in bi se potrošnja energije še naprej večala s takšnim ritmom, komaj še za 33 let. Sonca pa je, kot pravijo strokovnjaki, neskončno veliko. Zadnjih pet let so po vsem svetu vložili velike napore, da bi upočasnili potrošnjo energije. Toda danes je že povsem jasno, da se svetovna energetska bilanca ni popravila in da getske krize, ki bi prinesla daljnosežne eokonom-: S'e-ske, socialne in politične posle- jaj0 dice. Vsega tega se zaveda čedalje več dežel in zato je denarja, ki je namenjen za raziskavo uporabe nekonvencionalnih virov energetike iz dneva v dan . več. Tisoči znanstvenikov po vsem svetu mrzlično na tleh lovijo sonce, načrtujejo in poskušajo sisteme, ki bi zagotovili čim večjo uporabno vrednost soncu “ukradene” energije. Najbolj znana in doslej v zelo različnih inačicah izvedena sistema, ki dajeta možnost uporabe sončne energije, sta sistem za zajemanje sončne energije v obliki toplote in sistem za neposredno pretvarjanje sončne e-nergije v električno. Oba imata svoje dobre in slabe lastnosti. Sistem, ki zajema toploto, je dokaj enostavnejši in cenejši, sistem za pretvarjanje v električno energijo 'pa je zanimivejši zato, ker je električna energija “univerzalna” in jo je moč spremeniti v vse druge oblike energije. Pri obeh sistemih ostaja odprto mnogo vprašanj. Prvo se nanaša na odstotek sončne energije, ki ga je moč zajeti, drugo na akumulacijo. Sonce sije naj- nedvomno j virov energije še vedno predra-Strokovnjaki, ki se ukvar- se ob nafti, ki je še vedno glav- [močneje največkrat takrat, ko na v preskrbi z energijo, pojavljajo drugi problemi. Teh je še posebno veliko na področju jedrske energije in njena uporaba v miroljubne namene. Prihaja do stalnih bitk interesov med razvitimi in nerazvitimi, do zaščite monopola s pomočjo kontrole nad to novo občutljivo tehnologijo z ene in do zahteve do pravice hitrejšega razvoja in skorajšnje uporabe te tehnologije v miroljubne namene dežel v razvoju in nerazvitih dežel z druge strani. Vsa ta dejstva vodijo k razmišljanju o latentni nam njegova energija ni naj- s sončno energijo, menijo, da ta dva problema nista nereš Ijiva tudi za “potrošno” in ne le laboratorijsko varianto. Kolektorji, naprave za zajemanje sončne energije, ki so že naprodaj, lahko izkoristijo komaj dobre tri odstotke sončne energije. Je to vse? Odgovor strokovnjaka na to vprašanje: “Današnje možnosti so res o-mejene, govorimo o odstotkih, ki so manjši kot deset. Toda teoretično ni nobenih zaprek, da ne bi mogli zajeti 89 odstotkov ehergije, ki jo daje sonce. To so teoretične možnosti. Dejansko pa lahko nad atmosfero satelitom dosežemo že danes veliko večje izkoristke kot na zemlji.” Ta ugledni strokovnjak ne daje ne toplotnemu in ne električnemu zajemanju nobene prednosti: “Oba sistema imata iste možnosti. Stvar človeštva je, ali bo tako lačno energije, da bo ta dva sistema razvijalo ali ne. Ne vemo, koliko nas bo čez desetletje, koliko energije bomo dejansko potrebovali. Da je sonce zadosten vir energije, o tem ni dvoma... Torej energija ni odvisna od sonca, je od ljudi.” Rožman v zgodovini zapisan £ava obiska. Premisliti je poseb-kot vojni zločinec”. Veliko opo-r° je imel v celovški Mohorjevi družbi, ki se te trilogije kljub velikim finančnim stroškom ni Pomišljala izdati. Pri isti družbi K izšlo tudi več njegovih drugih del, ki vsebujejo nabožna razmišljanja. Človek bi pričakoval, da bo iahilant pri 78 letih mislil na zasluženi počitek. Pa ne! Ob žilnem pomanjkanju duhovnikov se je odločil, da prevzame Narodnostno m'e š a n o župnijo no za letovišča, ki finančno dobro stoje, ali se ne bi splačalo iti še v nove izboljšave, ki bi sicer stale veliko denarja, toda s tem bi se podaljšalo življenje letovišču in organizaciji. . Peter Urbanc ----—o------ Siipri jt nm slovenski ta ¥ Slmnsltiii parki pri fefSjfe BURLINGTON, Ont. — Od-Blače v Ziljski dolini. Če je bož- ’-kar je pogorela stara stavba v ia volja, naj bi tam čez deset Slovenskem parku lansko jesen, lfit slavil še svoj biserni jubilej, 'so nekateri Slovenci v Hamilto-Na zlato mašo, ki jo je dr. Ko- nu in okolici mislili na graditev -aric opravil v prostorni kapeli'nove stavbe. S trdim delom ro-gospodinjske šole v Št. Petru, je ' jakov je zrastel po načrtu g. Prišlo na njegovo povabilo mno- [Andreja Aliča re$ lep, prostoren g° gostov od vsepovsod: sorod- dom v alpskem slogu. nilu iz Slovenije, provincial slo-1 V soboto, 8. julija, proti veče-'v'enskih lazaristov dr. Franc ru je bil novi dom slovesno od-Rode z več drugimi sobrati iz prt. G. Ivan Palčič je imel kra-Rjubljane, številni duhovniki s tek nagovor in je povabil g. A. Koroške z ravnateljem celovške Lesarja, bivšega predsednika Mohorjeve družbe dr. Horn- Slovenskega parka, in župana hoeckom na čelu. iz Goriške Jo- Punski teh Township, da sta pre Ze Jurak, iz ZDA Julij Slapšak, rezala trak pri vhodu. Nato je 'iZ Kanade redovni sobrat Jože g. Palčič povabil zbrano rojake tO'l/EIUlJC in goste iz Hamiltona in od drugod v dom. Dvorana je bila hitro polna, med tem ko so kuharice pripravljale večerjo. Po kratkem govoru g. Palčiča je g. A. Alič v angleščini orisal zgodovino in značaj Slovencev od njihove naselitve v njihovo sedanjo domovino pa do današnjih dni in še posebej življenje in delo Slovencev v Kanadi. G. Cestnik je nato opisal rast novega doma in pohvalil zlasti požrtovalnost nekaterih posameznikov. Večer se je nadaljeval s pestrim sporedom plesne skupine Soča in članov prosvetnega odseka župnije sv. Gregorija Velikega v Hamiltdnu > pod vodstvom g. F. Jeraja. Nastopil je tudi oktet Maj olika pod vodstvom g. Doberška in nekatere pesmi res dognano zapel. Ker je bil povabljen zvezni minister za kulturo g. Norman Cafik na zahodu Kanade, ga je zastopal pri odprtju našega doma minister za delo minister za delo g. John ■ Munro, kateri je imel kratek nagdver. Že pozru? zvečer so zaigrali Veseli Pomurci in so tako tudi plesalci dobili priložnost, da pokažejo svojo umetnost,. V nedeljo, 9. julija, je bila pri kapelici. v parku ob 11.30 sv. maša. Navzoč je bil č. g. France Grebenc, ki misijonari v Gvatemali. Prijatelji so se ob tej priložnosti od njega poslovili. Popoldne pe je ob lepem vremenu v parku razvil vesel pik nik. Ob zvokih glasbe Veselih Vandrovčkov je bilo zaključeno slavje odprtja novega doma. J. K. Mladina pomaga V Sloveniji so letos organizirali pet delovnih akcij za mladino. To so poslali na delo v Posočje, na Kozjansko, v Suho krajino, v Slovenske gorice in v Brkine Mladina v teh akcijah določene ure dela na predvidenih programih, nato mora na tečaje, posvečene politični vzgoji, ostalo pa je prepuščeno zabavi in cd-meru. Vse je točno predvideno, vse pod skrbnim nadzorom, da “iSo cilji doseženi”. Uspehi “neuspeha” Pod tem naslovom je ljubljansko Delo poročalo o obisku predsednika sindikatov Vinka Hafnerja v jeseniški železarni, kjer so delavci petih temeljnih organizacij združenega dela pri glasovanju . odklonili pravilnik o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in dela sklada za skupne porabe. Člani vodstva sindikata so zavrnitev pravilnika označili tudi za “uspeh”, ker je pokazala sodelovanje deivstva in dala pri-Icžncst za ponovno' podrobno njegovo obdelavo. Zanimivo je to, da so delavci sprejeli podlago za pravilnik v januarju z 82% večino, pa par mesecev kasneje pravilnik sam cdkteuiii in zahtevali njegovo popravo. Vinko Hafner je dejal, da je treba dohodkovnim odnesem posvetiti posebno pozornost in se pri tem držati načela “za enako delo enako plačilo”. Potreba po poudarku tega načela kaže, da to ne izvajajo red-on in dosledno, ker bi sicer njegovo poudarjanje ne imelo smisla. ne kažejo dovolj razumevanja za potrebe nerazvitih. Večje število delavcev zaposlenih v tujini se po povratku domov odloča za odpiranje oziroma ustanavljanje obrtnih delavnic. Na seji vlade v Ljubljani so ugotovili, da je v zvezi s tem treba čim preje urediti vprašanje carinskih olajšav za uvoz potrebne opreme. Koper vabi Zastopnik pristanišča Koper je v Mariboru, kamor je prišel vabit mariborska podjetja k uporabi pristanišča Koper za svoj izvoz in uvoz, dejal, da je promet v tem pristanišču sestavljen 50% iz tranzita in 50% iz domačega prometa. Slovenski del je majhen, saj gre precejšen del slovenskega tovora ali preko ostalih jugoslovanskih pristanišč ali preko Trsta in severnonemških pristanišč. Pristanišče Koper želi, da čimivečji del mariborskega področja uporablja njegove naprave zajpromet. V pristanišču je sedaj 1300 metrov operativne obale, 160,000 kvadratnih metrov pokritih in 400,000 kvadratnih metrov drugih skladišč. Lani so v njem pretovorili 2 milijona ton blaga, pa bi ga lahko še več, če ti ga debili. Boj za tovor je med pristanišči oster in vsi se prizadevajo, da bi pritegnili čim več prekomorskega prometa. Koper se prizadeva v zadnjem času zlasi: za pritegnitev kontejnerskega premeta. Liani. sp' pretovorili 22,CC0 kontejnerjev, letos pa upajo to še povečati. V Zagrebu okoli 18,000 Slovencev Sodelavec ljubljanskega “De- Društvo ima svoj dom, v njem pa med drugim knjižnico s preko 5,000 knjigami, predvsem slovenskimi. Cene rastejo Maja letos so bila v Sloveniji jajca na drobno v primeri z istim mesecem lani dražja za 32.3%, sadje za 27.1%, ribe za 23.8% . . . cene na drobno na splošno so bile višje le 11.9%, življenjski stroški pa 13.8%. Nova maša v Bovcu Tu je bila brez posebnih zunanjih slovesnosti nova maša. Novo mašo je obhajal rojak Anton Čujec, ki se je v zrelih letih — 54 let — kot profesor kemije in matematike v Kanadi odločil za duhovniški poklic. V intervjuju z bovškim župnikom, je pred zbranimi .verniki utemeljil svojo odločitev z naslednjimi besedami: „ Postal sem duhovnik, ker sem tostran in onstran oceana doživel duhovno revščino modernega, bogatega človeka. Temu osiromašenemu bogatinu bi rad pomagal. “ CLEVELAND, O. MALI OGLASI Wants to Rent Gentleman wants sleeping room with kitchen privileges or will share your apartment in Euclid area. — Frank Debevec: 731-8888 8 to 5 p.m. 731-7237 after 6 p.m. (105-106) Repairs of All Kind Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after 5 p.m. I talk Croatian and Slovenian. (104-111) Film o Mišku Kranjcu Nedavno so končali snemanje filma o življenju in delu pisatelja Miška Kranjca, ki ga bodo menda uporabljali kot pomožno učno sredstvo. Del filma so posneli v Veliki polani in v lendavskih goricah, kjer je pisatelj doma, drugi pa na njegovem domu. Miško Kranjc praznuje letos 70-letnico svojega rojstva. Zaposlovanje doma še vedno omejeno Po uradnih podatkih je v Sloveniji še vedno premalo delovnih mest za vse povratnike iz tujine. ■Posebej velja to za področja, od koder je največ delavcev odšlo j pretekli iskat delo v tujino. j zbor, V Sloveniji so umrli 5. julija V Ljubljani: prof. Drago Šuštar, Valentin Oblak, Srečko Lovenjak, Ana Mihor, roj. Kunčič, Hinko Ecker, Karel Werk, Jožefa Gradisar; v Kopru: Karel Mahnič; v Dupeljnah: Marjan Homar; v Dravljah: Robert Laufer; v Loškem potoku: Alojzij Vesel; v Ribnici: Janez Godec. 6. julija | V Rebri pri Žužemberku: Alojz Trlep; v Ljubljani: Francka Lampič, roj. Makor, Cveto Orel, Slavko Bregar, Jože Seunig, Srečko Lovenjak, Jožefa Šušteršič, roj. Gorišek; v Veliki Loki: Angela Slajpah. roj. Kovačič; v Litiji: Ivan Cvetnic; v Stari Cerkvi: Pavla Cimprič, roj. Antončič; v Mariboru: Benedikt Zeilhofer, Slava Špindler; v Dravljah: Marija Novak; v Kopru: Franc Mrčun. 8. julija V Malem Gabru:, Filomena Pov-še; v Sevnici: Marija Crljenkovic, roj. Plazar; v Ljubljani: Avgust Vrhovec, Vladimir O vin, Ciril Repovš, Zlatka Dolinšek, roj. Gale, Franc Ljubič, Marija Buljo-vič, roj. Gostič; na Vrhniki: Kazimir Metljak; v Vojni vasi pri Črnomlju: Saša Roth; v Spodnjih Gorjah: Edvard Me-diževec; v Tomaju: Bojan Ravbar. 10. julija V Verdu pri Vrhniki: Franči- ška Železnik; v Ljubljani: Mirko Machiedo, Vladimir Korda, Terezija Vrhovec, roj. Grbec: v Polju: Anton Jež, Martin Lebar; v Limbušu pri Mariboru: Srečko . Robič. čitateljem na področju V kega Clevelanda priporočamo novice iz Slovenije • poslušen?«- For Rent 3 Clean rooms, newly painted for 1 clean sober adult. Inquire at 1176 E. 61 St. Apt. #3. (104-107) HIŠA NAPRODAJ 7-sobna, dve kopalnici, klet in garaža, na Hecker Avenue. Cena zmerna. Kličite 696-0289. (105) Naprodaj Dve hiši, 5 stanovanj, 3 garaže, vse ograjeno. /Vsako stanovanje ima svojo klet. V okolici E. 45 St. med St. Clair in Superior Avenue. Kličite tel. 692-2313 po 5. popoldne. -(105-109) Hiša naprodaj Z aluminijem opažena hiša, s 3 spalnicami in veliko kuhinjo je naprodaj v okolici St. Clair Avenue. Kličite tel. 531-2943 popoldne. (104-107) Štiri opremljena stanovanja na Nottingham blizu Freewayja na velikem zemljišču z obilnim prostorom za parkiranje. Neomejene možnosti za pravo osebo. Kličite za več podrobnosti. Richmond Heights Ljubki zidan bungalov z 2 spalnicama, možnost razširitve zgoraj, pokrit prehod v priključeno garažo, veliko zemljišče. Nobena stvarna ponudba ne bo odklonjena. UPSON REALTY CO. UMLA 49S E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (105-108) LASTNIK PRODAJA Veliko, moderno kolonial hišo 4 spalnicami, bakrenimi cevmi, električno napeljavo v vodih, garažo za 2 avta s priključeno delavnico. Ne F.H.A. ali G.I., mora poskrbeti za lastno financiranje — $13,'400. Se bo pogajal. E. 73 St, sev. od St. Clair A ve. Kličite za več informacij tel. 391-1748. (101-105) Button Box Accordion 6 months old. C F and B flat. Melodija $675.00. Call 341-9047. (102-106) Famous designers wardrobe. Size 12 short. Dresses, skirts and tops. Call 731-0298 between 9 and 12 a.m. (101-105) House For Sale E 185 Lakeshore area. 3 bedroom Colonial with lit baths, large beamed ceiling living and dining room, wall to wall carpet, wood burning fireplace, modern kitchen. Close to shopping, schools, churche^. Also beach privileges. $39,500. No brokers please. — 486-8763. (103-107) la” pereča, da je v Zagrebu okoli slovenske radijske oddale "Pe 18,000.Slovencev, od katerih jih smi in melodije D lepe Sim- vi. je okrog 3,000 vključenih v Slo-i je” na univerzitetni poštar vensko društvo. To se posveča WCSB 89.3 FM vsak dan od mn- For Rent 3 compact unfurnished rooms and bath, to a mature individual. On E. 71 st. off St. Clair. Garage available:. Call- 361-0989 after 4 p.m. (103-108) Help Wanted kulturnc-pre: vetnim dej avno- ?:m. Ko je imelo, to društvo jeer mesec svoj letni občni se je tega udeležil nedeljka do četrtka oh 6. -iv in ob nedeljah od 7.?. d> ji. popoldne, ki jo vodica d? VH tudi lan in ga. Barbara Pavlovčič. Vladno poročilo "se pritožuje, predsednik Zveze kulturnih or- Novi naslov postaje je: 1999. da v razvitih področjih podjetja ! ganizaeij Slovenije Jože Homer. 221 St., Euclid, Ohio 41117. E Gospodinja — mora živeti v do:inn Gospodinja, ki ima rada otroze, zna angleško t(*r ima primerna priporočila, doba službo z dobro plačo. Kličite vsak dan razeri sobote tel. 831-13349. AltfRJS&A DOMOVINA, JULY 25, 197» BREZ DOMA Hektor Malot Tedaj pa se mi je porodila nova misel: boje je, da greva najprej v Varses in se šele ob povratku zglasiva pri materi Barberin. Na ta način obiščeva več krajev in ob povratku bom gotovo že imel tistih sto petdeset frankov, ki jih potrebujem za uprizoritev “Kraljevičeve krave”. Zjutraj sem razložil Matiju svoj novi načrt. Popolnoma je soglašal z menoj. “Pojdiva, torej v Varses,” je dejal. “iRudniki morajo biti zanimivi. Prav rad bi katerega videl.” Pot od Montargisa do Varsesa, ki leži sredi pogorja Cevennes, na pobočju, ki je obrnjeno proti Sredozemlju, je zelo dolga: pet do šest sto kilometrov zračne črte. Za naju pa je bila dolga nad tisoč kilometrov, zaradi ovinkov, ki sva jih morala narediti. Morala sva iskati mesta in večje trge, kjer bi mogla kaj zaslužiti. Minili so trije meseci, preden sva dospela v Varses. Ta čas sva pa dobro uporabila, kajti v mojem mošnjičku je bilo že sto osem in dvajset frankov. Manjkalo mi je torej le še dva in dvajset frankov, da bom' mogol kupdti kravo za mater Barberin Matija je bil prav tako vesel kakor jaz in nemalo ponosen, da je tudi on pripomogel do tabo velikega zaslužka. Gotovo je njegova zasluga pri tem bila zelo velika. Kapi in jaz bi nikdar ne mogla .toliko zaslužiti. Od Vabsesa do Chavanona bova nedvomno zaslužila še ostalih dva in dvajset frankov, ki so nama še manjkali. Varses, kamor sva dospela, je bil pred kakimi sto leti prav revna vasica, skoraj izgubljena med gorovjem. Znana je bila le po tem, ker so se semkaj večkrat zatekali “božji otroci”, ki jih je vodil Janez Cavalier. Okrog leta 1750. je nek star plemenitaš odkril v Varsesu ležišče premoga in od tedaj je postal ta kraj eden izmed glavnih premogovnikov, ki je oskrboval južno Francijo in skupaj s premogovniki v Alai-su, Saint-Gervaisu in Bessegesu skušal izpodriniti angelski premog na sredozemskem trgu. Ko je začel z iskanjem, so se vsi Sito metrov, so zadeli na premog. Zdaj starega plemenitaša niso imeli več za blaznega; postal je naravnost slaven kar čez noč. Danes je Varses mesto z 12.000 prebivalci, ki ima pred seboj še veliko industrijsko bodočnost in ki je poleg mest Alais in Bes-seges upanje južne Francije. To, kar tvori srečo in bogastvo tega mesta, ni nad zemljo, pač pa pod njo. Površina je žalostna in pusta. Vsa pokrajina je skoraj gola. Nobenega drevja ni nikjer, razen nekaj kostanjev, murv in slabotnih oljk. Nikjer ni rodovitne zemlje, povsod vidiš samo sivo skalovje in peščena tla. Samo globeli, kamor je prodiralo več vlage, so bile pokrite z zelenjem, ki je prijetno oživljalo žalostno enoličnost gorovja. Ta golota gorovja pa je vzrok velikih in pogostih povodnji. Kadar dežuje, teče voda pc pooočju kakor po tlakovanih cestah in potoki, ki so navadno suhi, se spreminjajo v hudournike, ki drvijo v dolino, kjer reke hipoma narastejo in prestopijo bregove. V nekaj minutah narastejo vode za tri, štiri, pet ali celo več metrov. Mesto Varses leži na obeh bregovih reke Divonne. V mestu samem dobiva ta reka dva pritoka. Varses ni niti lepo niti snažno niti urejeno mesto. Tin, po katerih od jutra do večera drčijo vagoni, napolnjeni z rudo in premogom, so speljani prek ulic po sredi mesta. Povsod puščajo za seboj rdeč in črn prah, ki se ob deževnih dneh spremeni v tekoče blato, kamor se noga pogreza do gležnjev. Ob sončnih in vetrovnih dneh pa se nad mestom dvigajo celi oblaki rdečega in črnega prahu. Hiše so od vrha do tal popolnoma črne. Črne so od blata in prahu,' ki se dviga s cest in sega do streh; črne pa so tudi od dima, ki se dviga iz dimnikov. Vse je črno, tla, hiše, nebo in celo reka Divonne. Vendar pa so ljudje, ki krožijo po teh ulicah, še bolj črni kakor vse, kar jih Obkroža. Konji so črni, vozovi in listje na: drevju. Videti je, kakor da bi se; oblak saj spustil nad mesto ali pa da je bilo poplavljeno z asfaltom do vrha streh. Ceste niso Pevec, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary Bencin; tajnica in blagajničarka Mary Oto-ucar, J110 H. 00 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Marija' Mausar, redi-celjiea Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie i'ernec. — Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. masi, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OIjTARNO DRUŠTVO FARJI MARIJE VNEBOVZJETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc, preds. Pavla Adamic, podpreds Victoria Skarbetz tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella itd. 531-6167; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, •žastavonošinja Ivanka Kete. Skupno iv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isiti dar popoldne ob 1:30 uri molitvena ura po blagoslovu pa seja v cerkven dvorani. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Joseph Hočevar, podpredsednik, Miro Odar, zapisnikar John Hočevar, ml., slov. zapisnikar, Joseph Zevnik, tajnik Greg Hribar, 1253 E. 60 St., blagajnik Charles Winter Jr. - Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA The Officers for the year 1978 are as follows: President — Marie Shaver 1st Vice President — Olga Klaricher : 2nd Vice President -— Marie Skorich Secretary — Josephine M. Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Heights, Ohio 44143 Treasurer — Josephine Bradach Aditorš — Carolyn Budan, Sheldon Hopkins, John Vatovec Wardrobe — Marie Shaver, Mary: Batis Librarian — Molly Frank, Marie Babbitt Stage — Joseph Novak, William Mehaffey Publicity — Marie Skorich, Charles Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Rehearsals Wednesday evening at 8:00 p.m., 6417 St. Clair Ave. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Penko podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1815 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44133 tel.: 261-1921, zapisnikar Rudolph Ivančič, nadzorniki: Joseph Trebeč, John Poz-oik, John Žnidaršič, pevovodja John Rigler. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu ta Recher Ave., Euclid, Ohio. kuhinja Rezka Zupančič, Nežka Golobič, Vida Jakomin; reditelji Stane Krulc, Jože Tomc, Lojze Zupančič;' knjižničar France Jenko; športni referenti Tone Hauptman, Hudi Hren, Štefan Režonja, ml.; nadzorni odbor France Hren, Miro Celestina, France Zalar st. Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slovenski domovi DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Bob Prince, Predsednik; Joe Klinec, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Za-pisnikaroa; Ella Puitz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, David Prince, Marie Zeitz. Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer. FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV OFFICERS FOR 1978: President — Frank Mahnič Vice President — Anthony Sturm Secretary Treasurer — John Ha-bat, 299 East 257 St., Euclid, Ohio 44132 Corresponding Sec’y. — Ella Samanieh Recording Sec’y. — Rudy Pivik Executive Sec’y. — Charles F. Ipavec Auditors: Mary Dolšak, William Jansa, Pauline Stepic Legal Counsel, Charles F. Ipavec SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110 President — Anthony Sturm 1st Vice-Pres. -— Rudolph Zakely 2nd ice-Pres. ■— Mary Dolšak Fin. Secy — Frank Bittenc Treasurer —- John Prince Rec. and Corresp. Secy — Cecelia Wolf Auditors: Frank Kristoff, Ann Kristoff, Stanley Grk House Committee: Frank Kristoff, Boris Kozel, Frank Koss, Rudy Zakely, Frank Tolar, William Bayuk Trustees; Frank Grk, Tony Umek Alternates: Jennie Marolt and Steve Shimits Legal Advisor — John Prince Meetings held every fourth Thursday of the month at 8 p.m. Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOML 15335 Waterloo Road Officers for 1978 President: Jennie Marolt Vice-Pres.: Mary Dolšak Secy-Treas: Cecelia Wolf Rec. Secy: Florence Slaby Auditors: Ann' Kristoff, Mary Koss, Bertha Dovgan Publicity: Josephine Tomsic Fish fry and other dinners every Friday from noon to 8 p.m. Take-outs available SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 Sl. Clair Avenue President — Edward Kenik Vice Pres. — Alhin Lipoid Sec. — Ann Marie Zak Treas. — Frances Tavčar Rec. Sec. — Julia Pirc Josephine Zakrajšek Ulrich Lube Josephine Stwan Cyril Rovanšek Antonia Zagar John Perencevic June Price James Novak Charles Ipavec Stan Mezic Louis Arko Edward Godic August Pust Ann Opeka Frank Azman John Milakovich 1st Alternate — Louis Peterlin Jr. 2nd Alternate — Robert Klancher Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikarica Anna Ranik, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor Al Glavic, Millie Lipnos, Anton Kaplan in Albert Lipnos, odborniki; Anton Perušek, Antonia Stokar Louis Kastelic in Robert Hočevar. Anton Stimetz, Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. norčevali iz njega. Ko je dospel j bile narejene za vozove in pešce, v globino petdesetih metrov, ne ampak samo za tračnice in rud-da bi kaj našel, so si nekateri niške vagone. Velikanske stavbe začeli prizadevati, da bi ga zaprli v norišnico, kajti skoraj vse svoje imetje je že porabil za to iskanje. Trdili so, daje tukaj mogoče najti železo, nikakor pa ne premoga. Stari plemenitaš pa ni ugovarjal. Da bi se izmaknil zabavljanju, je ostajal v rovu, kjer je tudi jedel in spal. Tako se mu je bilo treba boriti samo proti malodušnosti delavcev. Ti so ob vsakem udarcu s krampom zmajevali z glavo, a zaupanje njihovega gospodarja jim je dajalo novega poguma, da so kopali naprej in rov je postajal vedno globlji. Ko so dosegli globino dve se neprenehoma stresajo v svojih temeljih. Če pa pogledaš skozi vrata in okna, vidiš razbeljeno kovino, orjaška kladiva; izpod katerih se vsiplje žareč dež isker, in bate parnih strojev, ki se nenehno dvigajo in padajo. Nobenega spomenika ni nikjer, nobenega parka. Hiše so podobne drugef drugi in zidane vse po istem načrtu. Vse imajo obliko kocke: cerkve,, sodnija, šole. V te kocke pa so narejene odprtine za okna in vrata, kolikor jih pač vsaka stavba potrebuje. (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT, 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E 264 St„ Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj. Virginia Braddock, 20290 Blackfoot, Euclid, Ohio 48:1-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar. Nadzorniki: Milan Ulyan, Freida Miller in Sylvia A. Tanko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društ venem domu na Recher Avenue. Podpirajmo Rozmanovo zavetišče The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T.M. Commander and Recording Secretary Frances M. Tavčar. Record-Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 24151 Yosemite Dr, Euclid, Ohio 44117, tel.: 481-4562. Auditors: Frances M. Tavčar, Sylvia Matach, Ursula Unetič. Regular meetings are held the first Saturday of January, April, July, October and December at 2 p.m. at the Slovenian National Home, 6409 St. Clair Avenue in room across the office of S.N.H. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Edward PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik: Janez Tominc Podpredsednici: Helenca Slak, Rezka Dragar Tajnica: Mira Kosem Blagajnik: Erank Lovšin Arhivar: Kati Likozar Nadzorniki: Ivan Hauptman, Nojči Slak Odborniki: Pavla Dolinar, Mušj Pogačnik, Metka Hauptman, Marko Jakomin, Janez Semen, Pavle Lavriša Pevovodja: Inž. Frank A. Goren- šek Naslov: Pevski Zbor Korotan 29304 White Rd, Willoughby Hills, OH 44092 PEVSKI ZBOR JADRAN Predsed, Florence Unetič 2 podpreds, Gil Dobida in M. Dolšak Tajnik-blagajnik Frank Bittenc. 1004 Nelawood Rd, E. Cleveland. O. tel. 541-2102. Zapisnikarica Betty Rotar Ar hi var ke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česan Nadzorni odbor:Ann Kristoff, J. Capko, Frank Kristoff. Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok. Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C Wolf, S. Matuch. Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. Jri v SDD na Waterloo Rd. KLUB LJUBLJANA Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Steffie Jansa, tajnica Mae Fabec, 6015 Cedar Wood Rd, Mentor, Ohio 942-3785; blagajnik Tony Yerak zapisnikar Louis Lod-vik. Nadzorni odbor* Josie Škabar, Eddie Hampiri, Anna Braeklow. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Pevovodja Frank Rupet. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v SDD na Recher Ave. LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Ave, Euclid, Ohio President, Mary Kobal Vice President, Christine Kovatch Recording Secretary, Marica Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd, Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429 Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, John Zakel, Frank Kamin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima -prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617. SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM RECHER AVE, EUCLID, OHIO Predsednik — John Evatz, podpreds. — George Carson tajnik — Ray Bradač, tel. 261-5886; blagajnik — William Frank zapisnikar — Joe Petrič Jr. nadzorni odbor: John Hrovat, John Bozich, William Jansa SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jože Leben, podpredsednik Stane Rus, tajnik Stane Mrva ml, 1058 E. 67 St, Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-6762, blagajničarka Berta Lobe, odborniki: Jože Boje, Ivan , n, r T_ , , t Hočevar, Ivan Kosmač, Jože gospod, odbor: Max Kobal Jr., -rr r, . T v. _ preds. Ed Leskovec, Phil Alich Kristanc, Irank Lovšin, Pavle direktorji: Al Novinc, Lou Saj o-) Lavriša, Louis Lobe, Lojze Mo-vec, Ronald Šuster, John Troha bar, Matt Novak, Filip Oreh, Stane Frisian, Edy Podržaj, Lojze Petrič, Vidko Sleme, Janez Švigelj, Ferdo Sečnik, Martin Seja je vsako tretjo sredo v me-;Tominc, Janez, Varšek, Edy Vei- častni predsednik — Joseph Trebeč častni tajnik — Stanley Pockar hišnik — Mrs. Mary Petrie. seču ob 7. uri zvečer. Oramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Dramatsko društvo -Lilija ima za leto 1977-1973 sledeči odbor: predsednik Matija Hočevar, podpredsednik August Dragar, tajnica Silvija Krulc, 21880' Miller Ave., Euclid, O. 44119, blagajnik Tone Medved, zapisnikarica Ani Er dani; programski odbor Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Edi Mejač, Mojca Slak; Slavko Štepec, France Jenko; arhivar Srečo Gaser; bara Tone Štepec, Pavle Hren, Rudi Hren; , j SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, O. 44110 President — Dan Pavšek, Sr. Vice President — Frank Ferra Treasurer — Joseph Ferra Recording Secretary — Sophie Magayna Financial Secretary — Frank Koncilja House Chairman Edward Habat der. Nadzorni odbor: Mate Resman, Branko Pfeifer, Marija Lunder. Razsodišče: Ivan Brleč, Franc Kovačič, Franc Urankar. SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS. Slovensko kulturne društvo Triglav, Milwaukee, Wis. ima za leto 1978 sledeči odbor: Predsednik Karl Dovnik, podpred-Helper — house — Jack Videtič sednica Anpie Mejač, duhovni Za lauasljivosl in sfvarnos! cen pri “kupovanju” ail prodaji fašega rabljenega avtomobila se ffam priporoča slovenski rojak Frank Tomins lastnik CITY MOTORS 5413 St, Glair five. M. 881-2388 ČE SE SELITE izpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, ^ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. / Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohic 4410? Moj novi naslov: MOJE IMF: Moj stari naslov: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND LJUBLJANA od $439.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM MIHELIN TRAVEL 4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO! IMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA Helper — house — Louis Legan Auditors — Frank Somrak, Joseph Somrak, Jr., Rudy Marn Other Directors: John Haibat, Jr., vodja Rev. Beno Korbič, tajnica Marička Kadunc, blagajničarka Mary Coffelt, - upravnik Jože August Petalinkar, Adolph Korošec, Smolič, gospodinja Loni Limo-Bill Ratajc. ni, nadzorni odbor: Janko Li- “Monday ^ Mernik, Janez Ei- of month at 7:30 p.m. felj. BUNKOVA POGREBNA ZAVODA US3 East <2 St 17010 Lake Shore 31v