Poštnina platana v gotovim. ~ *	^ha|a	vsaR	torek,	četrtek	in	soboto._______»ena	posamezni	stevTOcl	K	1-SO
TRG
tovl
t
VSKI UST
Uredništvo t« npravnMtv# Naročnina m ozemlje SHS
Časopis za trgovino, industru*”**'
u v LJobHanl, Grad!S£e Iter.17/1. - Dopfel s« no vraCaJo. - Stevflb« prt čekovnem «ra<ta v UaMjanni.^. - Stevfflca telefon«j M. : letna K 18», s* P»* let* K 2a Eetrt Iet9 K 5f> »»<*««»« * 2*. !no«en«*r# mesefn* K « več. - Pfe** In toM se v Ljubljani.
lkto it.
LJUBLJANA, due 16. aprila 1921.
STB V. 82.
Trgovski shod v Mariboru.
Dne 17. aprila se vrši v Mariboru JTrgovski shod, na katerem bo organizirano slovensko trgovstvo široki javnosti povedalo svoj program ter bo vladi predložilo svoje stanovske in gospodarske zahteve. Lansko leto spomaldi je bila po daljšem organi-satoričnem trudu nekaterih požrtvovalnih oseb oživotvorjena zveza trgovskih gremijev in zadrug v Sloveniji, ki predstavlja končno točko naše trgovske stanovske organizacije.
V	zvezi z ustanovnim občnim zborom fcveze se je vršil v Ljubljani drugi vseslovenski trgovski shod, ki je krasno uspel in jasno pokazal stanovsko solidarnost trgovstva. V tedanji dobi je bilo to nujno potrebno, ker sta javnost in vlada stali trgovskemu stanu sovražno nasproti, vsled nepo-znanja razmer, ki so zanesle v trgovske vrste nebroj nepoklicanih elementov ter stanu povzročile mnogo nezaslužene krivice. Medtem so se razmere že v precejšnji meri ustalile, in je proces ozdravljenja vidno napredoval. Na dan, ko zveza trgovskih gremijev in zadrug zopet sklicuje trgovski shod v drugem največjem slovenskem mestu Mariboru, sc nam rodi nebroj misli in hočemo povedati, kar nam je najbolj pri srcu.
Na mariborski trgovski shod so vabljeni tudi stanovski tovariši iz sosednjih pokrajin Jugoslavije; bratje Srbi in Hrvatje. Trgovski stan je bil od nekdaj nosilec narodne misli in bomo tudi v Mariboru na ves glas osvedočili svoje narodno edinstvo. V revolucionarni dobi vojne likvidacije bomo vsem onim, ki preko Jugoslavije in magari na njenih razvalinah hočejo uresničiti svoje politične cilje, odločno povedali, da se iskreno pri-poznavamo k narodnemu edinstvu in da pozdravljamo vsa stremljenja, ki imajo namen, jugoslovensko narodno misel zanesti v široke vrste. Kljub vsem neprilikam današnje državne uprave vstrajamo zvesto na načelu, da je treba konsolidacijo države z
vsemi silami in tudi z žrtvami podpirati, ker je še mnogo reakcijonarstva v Jugoslaviji in misel narodnega edin-stva spričo mnogih narodnih sovražnikov le polagoma pronica.
V	svoji ožji domovini, v slovenskih pokrajinah moramo poglobiti stanovsko organizacijo. Tekom prvega leta svojega obstoja je zveza trgovskih gremijev in zadrug razvila prav živahno delovanje in je sodelovala pri vseh važnih izpremembah gospodarske zakonodaje. — Poročilo zveznega odbora nam živo predočuje trnjevo pot pri ureditvi prometnih, carinskih in davčnih vprašanj. Ako zveza ni mogla učinkovitejše nastopiti, moramo to knjižiti na račun začetnih težav in, odkrito priznajmo, na račun pomanjkanja gmotne in moralne opore pri nekaterih pokrajinskih gremijih. Na deželi je treba še mnogo organizatoričnega in prosvetnega dela, da bo sleherni trgovec uvidel živo potrebo trgovske solidarnosti v stanovskih in skupnih gospodarskih zadevah. Ko vidimo vse druge stanove, kako se sklepajo njihove vrste in s kakšno vnemo vodijo svoj interesni boj, tudi trgovci ne smemo zaostati, ker bo drugače razvoj šel preko nas. Ta zavest mora v večji meri napredovati in postati iskreno prepričanje nas vseh.
Kajti na tem fundamentu šele za-dobimo tisto moralno oporo, ki jo naš organizirani stan potrebuje, da more v pravični konkurenci stopiti drugim stanovom nasproti. Kdo se ne spominja časov, ko je naša deželna vlada preko naših upravičenih ugovorov na ljubo konzumentu statuirala naredbe, ki so bile za naš stan ponižujoče in so bile poleg tega udarec v vodo. Da je bila naša stanovska organizacija v tedanji dobi močnejša, ne bi bilo prišlo do omenjenih šikan. In kar je glavno, ne smemo pustiti političnega življenja v nemar. Pred dvemi leti se je začelo naše domače politično življenje kre-tati v nove smeri. Od vseh strani pa so se začule parole, naj se stanovi sami zastopajo in je treba zlomiti moč vladajočih političnih strank. Jedro tega gibanja je bilo zdravo, toda za
njegov uspeh je bila predvsem potrebna krepka, v zadnjo vas segajoča organizacija. Videli smo, kako se je kmetski stan v veliki meri iznebil svojih prejšnjih političnih glasnikov in je v zavesti svoje številne gospodarske sile pogumno sam stopil v politično areno. Videli smo slično gibanje v obrtnem stanu, ki je tudi zavzelo precejšen obseg in se še vnaprej krepko vzdržuje. Takrat so mnogi zastopniki trgovskega stanu zahtevali, naj zado-bijo gremijalne organizacije svojo izrazite politično misijo. Ako bi bila v tedanjem času stanovska organizacija že močnejša in bi mogla pokazati tudi na daljšo tradicijo, bi naslikani proces dozorel v mnogo večji meri. V danih razmerah pa smo morali, računajoč z dejanskim stanjem moči, opustiti misel politične emancipacije in smo smatrali za najprimernejše, trgovski stan napram našim političnim strankam zastopati z vsem povdarkom, in smo pri tem imeli zadovoljive uspehe, ker so stranke po naših navodilih v veliki meri revidirale svoj politični program. Vsa ta najnovejša zgodovino nam mora predočiti potrebo krepke stanovske organizacije. Pri tem mora postati naš list zares glasilo vsega trgovstva, ki bo združeval vse naše duševne sile in bo delal gaz uresničenju naših stanovskih in gospodarskih zahtev.
Krepka trgovska organizacija, ki naj jo pokaže nedeljska mariborska manifestacija, ima rešiti tudi važne, strogo gospodarske naloge. Smo v nevarnosti, da nas zasužnji tuji kapital, proti kateremu moramo nastopiti z združenim odporom. V novi domovini je slovensko trgovstvo prevzelo nove dolžnosti, kajti vsa velika trgovina, ki se je v bivši monarhiji vršila potom dunajskega in tržaškega posredovanja, mora zdaj preiti v naše roke, ako nočemo, da bo inozemstvo imelo našo usodo v rokah. V ta namen pa je treba združiti sile in se živahno udeleževati vseh akcij, ki stremijo za tem ciljem, kar bo najlažje izvesti v okviru gremijalnih organizacij s krepko propagando in z buditvijo zmisla za novo orientacijo.
Vse to nam mora biti pred očmi, ko bomo v nedeljo v Mariboru manifestirali za svoje pravice. Poročevalci shoda nam bodo podali živo sliko našega položaja in naših zahtev. Slišali bomo stališče trgovstva pri reviziji avtonomne carinske tarife in pri sklepanju trgovinskih pogodb, stavili bomo svoje zahteve glede ureditve prometa, v specijalnih referatih bom® čuli o vzrokih propadanja vinske trgovine ter o trgovskem in prometnem pomenu Maribora, čegar gostoljuonoat bomo uživali; videli bomo, na kakšni razvojni stopinji je prosvetno delo med trgovstvom v časopisju, v šolah, strokovnih in gospodarskih organizacijah, zavzeli bomo stališče napram zadružništvu, nadalje napram hibara sedanjega obdavčenja ter izjednačenju trgovske in obrtne zakonodaje. Ta obširni dnevni red shoda in njegove resolucije tvorijo naš stanovski in gospodarski program, za katerega uresničenje bomo zastavili vse svoje silo napram strankam in vladi. Ideja trgovske stanovske skupnosti brzo napreduje in bo našla najlepši izraz na Trgovskem shodu v Mariboru. Kličemo vsem udeležnikom, posebno bratom Srbom in Hrvatom, iskreno dobrodošlico in želimo, da poteče nedeljska manifestacija tako sijajno in uspešno, kot lanski vseslovenski trgovski shod v Ljubljani.
Obznana.
V	ustavotvorni skupščini je minister Draškovič podal izjavo o merah, ki jih je Vesničeva vlada koncem lanskega leta ukrenila, da prepreči razvoj prevratnega gibanja v državi. Po vladnih informacijah je tedaj protidržavno komunistično ro-varenje v Jugoslaviji zavzelo tak obseg, da je bilo potrebno z energično roko in magari preko pooblastila pisane postave ustaviti strupeni tok. Ministrova izvajanja so skupščini prav resno predočila usodnost tedanjih dni. Na podlagi dokumentov je minister dokazal, da je navidezno razredno gibanje komunistov v rea-
Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo:
Maša usnjarska industrija.
(Nadaljevanje.)
Pod isto štev. navaja zagrebška trg. zbornica, da >ovdašnja tvornica koža, glavni konsumenat ove robe u Hrvatski, preradi na godinu ca
200.000	kom. govedjih, 300.000 telo-jih i oko 50.000 konjskih koža«. Ker pa še do danes nisem videl poročila od te tvornice na ministrstvo trgovine, kakršnega so lansko leto poslale tovarne — izgovarjala se je, da spa-*a pod bana; upliv tujcev v Hrvatski ne morem kalkulirati. Direktor te tovarne je izjavil privatno g. dr. Lazareviču iz imen. ministrstva, da izdeluje ta tvornica tedenjsko 4000 govejih (letno 208.000), 2000—2500 kipsov (104—129.000), 800 bivolov (41.600), 6000 — 9000 telečjih kož (letno 312--469.000).
Delavci te tovarne niso smeli biti Pred vojno organizirani. Ker pa manjka ti tvornici kož, so nastale na Hrvat-*kem tudi druge tvrdke, deloma tudi *afadi tega, ker kupujejo sirovo kožo
srbski opančarji, glavno pa za to, ker je hotela zagrebška tovarna uničiti interno konkurenco, dala je bila razglasiti po leti 1920., da plača sirovo kožo po K 50—56 mesto takratne cene K 32. G. Jakil v Karlovcu izdeluje letno 7900 vaches-podplatov ter preureja sedaj svojo tovarno za box. Osiješka tovarna, vstanovljena 1. 1919., izdeluje letno 24.000 kosov podplata, ker pravi, da ima 4000 komadov za dva meseca na razpoloženje; ista je imela že za prvo leto svojega obstoja lep dobiček po notici v listih o glavni skupščini. G. Novak, Zemun, nekdanji i»i-endant, rodom Ceh, je začel 1. 1919. z
snnnonaiTJem. usnia s kapitalom K auu.uuo. Iz ministrskega sestavka imen naših tovaren sem dobil še sledeča imena. Bakarčič & Simonič ,Reka, H. Schnabel, Sisek, Grgurovič, Krapina, Haložan Varaždin, od katerih je prva dosti velika. Ista je pošiljala svoje izdelke po vsi Kranjski, dokler se niso povspele domače tvrdke na zmožnost konkurence. Razveseljivo je dejstvo, da se je začelo izdelovati v Karlovcu kože za fino usnje in za rokavice (baron Rukavina).
Malih usnjarjev nima Hrvatska mnogo; oni izdelujejo kože na primi-
so
tiven način z roko, a njihovi izdelki dosti dobri.
Po prevratu so se začele v Hrvatski zidati čevljarske tovarne, na pr. v Zagrebu. Hrvatski seljak nosi po pretežni večini opanke iz izdelane kože, ki so med seboj zelo različni po svoji obliki. V Slavoniji sličijo rumunjske-mu opanku, ozir. eni vrsti srbskih — kapičarjev, ki imajo od spredaj črne kapice iz goveje, svinjske, med vojno tudi kozje kože, a imajo za razliko nied srbskimi, še en podplat in nastavek na peti. Za opančni podplat, nekako srednjo vrsto med jermeni in podlogo (Brandsohle), samo, da mora biti opančnik v sredi še malo živ, toda vseeno mehak, ker se šiva na roke in se mora oprijemati noge, so najpri-kladnejše kože od 18—40 kg.
t Vsa Hrvatska nima ene tovarne za izdelavo ovčjih in kozjih kož, bilo to kakor box, imited, chevreau za čevlje ali za galanterijo. Zagrebška tovarna je bila začela koncem 1. 1919. predelovati te kože, a je izdelala samo eno partijo. Najbrže je bil temu vzrok ta, da niso se mogle njene ma-šine tovarna je napravljena za podplat in telečji box — upotrebiti za te
nežne kože, ker so premočne in trgajo take kože, kože mogoče niso bile zadostno presortirane, nego se je vzelo grobe, male hrvatske, a tudi se niso razumeli na izdelavo istih, ki je dosti različna od boxa. Enako ni v Hrvatski tovarne za klej, a se že gradi. Da nihče ne predeluje v večjem stilu kožuhovine, niti ovčjih in jančkovih kož za kožuhe in krzno, kakršne industrije nimamo v vsej državi, je žalosten fakt.
Razveseljivo je dejstvo, da je stranska panoga naše industrije, ekstrakcija tanina, tako lepo razvita v Hrvatski; na žalost so vse te tovarne v tujih rokah. Nankin in Varyn so že upotrebljevali 1. 1803. v Slavoniji h tastove korenine za izvadek čreslovine. Tovarne tanina: Dunajsko društvo, Dvor, Rujevački Baštinac in del. društ.
H.	Schnabel, Sisek mi niso znane; zadnja je filijala dunajske usnjarske tvrdke, ki je pošiljala hrastov les tudi v Tržič (Monfalcone) na Goriško, kjer je istega v tamkajšnji svoji tov«*-’’ ekstrahirala. (Leta 191F ’ jaz nastopiti v isti služi ni bilo vojnega »p. v.« )
(Dalje prihodnji*
2
T R C V S K' L i S 'V
>
nici prekoračilo meje dopustne jugo-slovenske državne politike ter je za-dobilo naravnost protidr/avni revolucionarni značaj s tem, da so se prevratni emisarji vrinili v državni aparat sam ter so v železniški, poštni in brzojavni upravi razpletli svoje mreže. Celo v jugoslovenski vojski so poskušali zanetiti protidržavno gibanje. Čuli smo, kako je potekala komunistična nit preko jugoslovenskih dr-žavnui mej v sosedne države in celo v Moskvo. Po navodilu inozemskih učenikov in i njihovo gmotno podporo so poskušali naši komunisti zadeti Jugoslavijo v srce. Slišali smo tudi podrobnosti o moralični kvaliteti posameznih udeležencev in smo videli, da je bilo mnogo plevela med njimi.
V	Sloveniji ta razkroji Ini proces ni dozorel tako daleč, tembolj pa v Sr-bjji in posebno v njenih južnih pokrajinah, kjer se je agitacija posluževala naravnost nasilja ter je bila v najožji zvezi z bolgarskimi sodrugi. Vlada je v tedanjm kritičnih dneh pobegla po radikalnem sredstvu in je podelila političnim oblastvom daleko-sežno oblast, da po svoji najboljši ve-čti in samo v varstvo državnih interesov posameznim narodnim izdaji-cam preprečijo njihovo pogubno delovanje. Bil je to korak, za katerega se je vlada brezdvomno nerada odločila, ker je s tem svojim upravnim uradnikom položila v roke oblast, ki lahko postane šiba tudi za lojalne državljane, ako okrajni glavar ni na svojem mestu. Pravni čut nas vseh je bil takrat ranjen, ker smo videli, da je velevažna državljanska svoboščina stavljena v nevarne okove ob-znane, posebno v Sloveniji, kjer vsled svojih precej urejenih razmer nismo imeli pravega razumevanja za resnost položaja. Ker za nas vse mora biti lundamentalno načelo, naj v pravni državi redna sodišča odločujejo o teh stvareh in naj administracija bo od njih kar najbolj oddaljena.
Pri debati o obznani se je pokazalo, da so malone vse stranke, celo one, ki ne nosijo odgovornosti vladne politike, odobrile tedanji vladni korak. Izvajanja ministra Draškovica eo bila tako tehtna ter je vlada mogla predložiti tolnco obtežilnega materi-jala, da so se stranke zedinile v mnenju, da je treba v usodnem trenutku žrtvovati tudi dragoceno ustavno garancijo ter si naprtiti odij reakcijo-narstva. Stranke, ki vodijo boj proti sedanji vladi, so pritrdile ministru Draškoviču, ker se niso mogle podvreči sumnji, da jim najvišji državni interesi niso sveti. V Sloveniji je dvoje političnih glasil obsodilo korak Vesničeve vlade. Pri tem so nas izvajanja glasila, ki zastopa drugače krepko nacijonalno politiko, precej osupnila ter smo jih končno vknjižili na račun neodgovornih njegovih pristašev, ker narodno-socijalna stranka v ustavotvorni skupščini ne pride v poštev. Oitali smo namreč primer
o	slaboglasnih lettres de cachet iz francoske predrevolucijske dobe, ko je bil vsak zares patriotično in socialno čuteč človek venomer v nevarnosti, da ga vsled njegovega poštenega prepričanja vržejo v temno ječo. Ali takrat je bilo francosko narodno edinstvo že zdavnaj dopolnjeno in pripravljal se je v okviru Francije krvavi ples revolucije in obračun ^ s kraljevimi in plemiškimi tlačitelji. Domovina kot taka ni bila v neposredni nevarnosti in je to dokazal razvoj dogodkov. To pot pa mislimo, da je bila nevarnost večja, ker svoje narodno edinstvo šele s trudom gradimo ter je komunistično gibanje, kot je iz podnešenih dokazov razvidno, pretilo upropastiti državo. Z obznano vlada ni hotela zatreti poštenega prepričanja, ampak izdajalsko protidržavno rovarenje. Vendar menda omenjena izvajanja niso tako resno mišljena, ker v isti sapi priznavajo državo in pa zahtevajo svobodo misli. Vse to tudi vsi drugi zahtevamo od vlade, ali ne najdemo druge rešitve tega bridko resnega vprašanja, in tudi narodno socialno glasilo ni povedalo, kako si praktično zamišlja osiguranje države, kadar je ogrožana. Debata v ustavotvorni skupščini je pokazala, da je ideja narodnega edinstva že pognala globoke koreni-
ne, ker so celo stranke, ki niso odgovorne za vladno politiko, odobrile odredbe proti boljševizmu.
siU
na
Ipiifclslii
ki se vrši
v nedeljo 17. aprila ob 9- uri dop, v dvorani pivovarne Gotx.
DNEVNI RED:
1.) Stališče trgovstva pri reviziji autonomne carinske tarife in sklepanju trgovskih pogodb, poroča I Mohorič.
2.) Neurejenost prometa, poroča Ivan Kejžar.
3.) Maribor, kot trgovsko in prometno, križišče, poroča V. Weixel
4.) Propadanje vinske trgovme in njeni vzroki, poroča Franc Čuček.
5.) Prosvetno delo med trgovstvom v časopisju, šolah, strokovnih in gospodarskih organizacijah, poroča Fran Zelenik.
6.) Razmerje trgovine z zadružništvom, poroča Fran Golob.
7.) Hibe sedanjega obdavčenja, poroča dr Sernec.
8.) lzjednačenje trgovske in obrtne zakonodaje, poroča Ivan Jelačin.
Po shodu se vrši popoldan skupni izlet v Falo. Zvečer se vrši na to družabni večer z vojaškim koncertom v Gčtzovi dvorani. Zveza trgovskih gse-mijev in zadrug vabi vse trgovstvo, da se polnoštevilno udeleži mariborskega trgovskega shoda, na katerem bo začrtan program nadaljnega strokovnega dela slovenskega trgovstva.
Posiovno poročilo Zveze gremijev za ieto 1920.
(Nadaljevanje;.
Posebno intenzivno se je Zveza bavila z davčnimi naredbami, ki jih
je prinesel finančni zakon za tekoče leto 1920-21. Bili so to na vse strani novi direktni davki, povišanje obstoječih davkov s kronskih na dinarske postavke in davek na vojne dobičke, dalje cela vrsta novih in povišanih indirektnih (trošarinskih) davkov, ki so vsled svoje pretiranosti v živo zadeli večino trgovskih strok. K vsem tem pa se je še pridružila vladina namera, da prevzame monopolna uprava najvažnejše špecerijske predmete, namreč: sol, vžigalice, cigaretni papir in sladkor popolnoma v lastno režijo in, da bo vsakemu privatnemu trgovcu uvoz teh predmetov prepovedan.
Kot najvažnejši novi davek je bil vpeljan s finančnim zakonom davek na poslovni promet in sicer prvotno v obliki 1 odstotka od vsake prodaje blaga. Trgovstvo naj bi bilo ž njim najbolj prizadeto, ker se je ves kmetijski stan, ki tvori 80 odstotkov vsega prebivalstva naše kraljevine, in močno razvito zadrugarstvo od plačevanja tega davka iz političnih razlogov oprostilo.
Zveza je že v maju poslala finančnemu ministrstvu spomenico glede ponovnega pobiranja davkov na vojne dobičke za vsa vojna leta nazaj in prosila, da bi se odmera ublažila, vendar je dosegla le delen uspeh, da se je lestvica odmere nekoliko znižala. Z ozirom na nova finančna bremena pa je sklicala zveza dne 26. septembra 1920 mnogoštevilno obiskan javen trgovski shod v Mestnem domu v Ljubljani, kjer je v obširni spomenici, ki je bila na shodu enoglasno sprejeta, pojasnila položaj, ki je vsled novih davkov za konzumen-ta neizogibno nastal. Finančno ministrstvo je pod pritiskom protestov iz vseh trgovskih organizacij sklicalo na 10. oktobra 1920 davčno anketo, na kateri sta slovensko trgovstvo zastopala gd. zvezin načelnik Ivan Jelačin ml. in tajnik Ivan Mohorič.
Ministrstvo je argumentiralo svoje zahteve po novih dohodkih z
dvomilijardnim deficitom prvega proračunskega leta 1919-1920, češ, da se da le z energičnim povišanjem državnih dohodkov spraviti državne finance zopet nekoliko v ravnotežje.
V	tej situaciji se je šlo zastopnikom trgovstva predvsem za to, da se najde kolikor mogoče enostavna formula pobiranja najvažnejšega, to je prometnega davka, ki bi izključevala možnost raznih mahinacij nereel-nih lirm. V posebnih posvetovanjih se je dosegel s srbskimi in hrvaškimi zastopniki sporazum, da bi se pobiral prometni davek v oDliki vrednostnega pribitka k carini in sicer
5	odstotkov k uvozni in 2 odstotka k izvozni ter 30 odstotkov k splošni dohodnini. Dasi se je naš projekt v vseii detajlih opiral na statistične dokaze o donosu in se je na podlagi izkazov o davčnih dohodkih in o vrednosti uvoza in izvoza izračunalo, da bi davek v tej obliki brez dvoma dal v proračun zahtevanih 400 milijonov dinarjev, vlada projekta interesentov ni osvojila v obliki vrednostnega pribitka, marveč kot pribitek k carini -in kot 100 odstotni pribitek k dohodnini. Uspeh našega truda je bil, da so se obdavčila s tem davkom tudi veleposestva in da morajo zadruge za oprostitev za vsako pošiljatev posebej prositi, za trgovce pa, da ni treba voditi prvotno predpisanih prodajnih knjig.
Posebno vztrajno je zveza zastopala interese trgovcev z živili proti novim monopolom. Zvezin načelnik in tajnik sta osebno intervenirala pri generalni direkciji neposrednih pore-za v Beogradu, pri dir. gd. Proticu, da bi se pustii sladkor v prostem prometu proti plačan ju monopolne takse pri uvozu, kar se je po dolgih bojih proti sindikatu bank konečno doseglo. Glede izvršitve monopola soli se je vršila konferenca pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, kjer sta zvezin načelnik 1. Jelačin in odbornik A. Šarabon podala obširno spomenico, da naj se ne odvzame soli trgovskemu prometu, marveč oburži sedanji sistem solnega monopola, ki je za monopolni erar iiajlukrativnej-
ši, pri tem pa najbolj ekonomičen,
ker je dohodek monopolne uprave od monopolne takse na soi čisti dohodek in monopolna uprava nima nobenega rizika niti upravnih stroškov in zgub. Zveza upa, da bodo njeni argumenti upoštevani in, da bo kakor pri sladkorju tuai pri soli ostalo pri sedanjem sistemu, ki je tudi za konzumenta najugodnejši, ker mu ostra konkurenca trgovcev nudi priliko izkoristiti vsak padec cen.
Zveza se je mnogo trudila, da se zopet reantivirajo davčne cenilne oz. prizivne komisije in sicer za davek na vojne dobičke in za osebno dohodnino. V tej zadevi je podala Zveza v spomenici na davčni anketi v oktobru v Beogradu resolucijo in osebno in z vlogami intervenirala pri trgovinskem ministru gd. dr. V. Kukovcu in delegatu ministrstva financ v Ljubljani. Zadnji je izjavil, kakor je bilo to tudi medtem že objavljeno v časopisih, da bodo prizivne komisije še letos vzpostavljene in bodo o vseh do sedaj podanih prizivih odločevale. Zveza se je tudi aktivno udeležila vseh anket in posvetovanj, ki jM ie v davčnih zadevah priredila trgovska in obrtniška zbornica.
Kadi postopanja finančnih kontrolnih organov pri trgovcih na deželi v trošarinskiti zadevah je zveza naprosila delegacijo, da bi se v notranjosti države dovolil prost detajlni promet trošarinskih predmetov, ker se mora zanje plačevati trošarina pri producentu ali pa pri uvozu; kontroliral naj bi se le promet v obmejnem pasu radi tihotapstva. Ker se je med tem dogodilo mnogo goljufij s troša-rinskimi predmeti, delegacija ni hotela takoj ugoditi zvezni zahtevi. Šele na ponovne intervencije je obljubila delegacija, da bo izdala potrebne direktive finančnim organom, da se promet trošarinskih predmetov med grosistom in detajlistom olajša
in kontrola zjednostavi.
(Dalje prihodnjič.)
Hišno-Me olajša« pri hišah, zgrajen!!) ne nredM o pošpeševanja produkcije novih hiš in slanouanj.
»Uradni list« z dne 7. avg. 1920, št. 91., je pod naredbeno st. 291.obja-javil »Uredbo o pospeševanju produkcije novih stanovanj«. Uredba vselv noleg drugih olajšav tudi davčne olajšave. Slednje obstojev tem, da so h'še, ozi roma stanovanja, zgrajene na podlagi te uredbe, »prosta plačevanja vseh davkov in naklad«, ako se zgrade v dobi dveh let, izza dne, ko je stopila tč; nsreciba v veljavo. Uredba je biia razglašena v »Službenih novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Siovenaca« št. 159., izdanih dne 23. julija 1920.
Analogne določbe Ima tudi finančni zakon za leto 1920./21., objavljen v »Uradnem listu« št. 136. z dne 25. nov. 1920, pod naredbeno štev. 436. (Glej člen 149. a tega zakona.)
Namen teh naredb in zakonov je bil, povzdigniti produkcijo hiš in s tern zmanjšati stanovanjsko mizerijO, Kdor danes zida, ima radi visokih mezd, produkcijskih stroškov in dragih surovin itd. tolike izdatke, da o kaki rentabili-teti hišne posesti ne more biti govora. Bila je obča želja, d,\ se znižajo vsaj hišni davki, ki bistveno otežkočuiejo rentaoiliteto. Temu namenu služijo torej zgoraj navedeni zakoni.
Nas j« pred vsem zanimalo vprašanje, koliko pa ima pravzaprav hišni posestnik dobička na davkih, ako zida kako najemninsko stavbo v smislu zgoraj navedene uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj.
Prepričani smo bili, da morajo biti davčne olajšave za take stavbe bistvene. Drugače bi se namreč sploh ne izplačalo delati novega zakona in mu dati tak pompozen naslov. V fo svrho smo najpreje preračunih višino davkov in doklad za kako novo — najemninsko •— stavbo za slučaj, da ne bi bilo uredbe
o	pospešUvi produkcije novih stanovanj. Nadalje smo ugotovili davčna in do-kladna bieniena na podlagi slednje imenovane uredbe. Konečno smo primerjali obadva zneska. O učinku sed?j še ne moremo govoriti, ker nočemo izdati prekmalu iz d . n šega preiskav atija.
Da se more vsakdo prepričati o pravilnosti naš h rečunov, objavljamo s tem našo kalkulacijo.
Kot temeljno nalogo smo si slavili sledeče:
Mi ser.ida.no v Ljubljani dne 1. 1. 1921 novo najemninsko stavbo, ki je namenjen« srednjim stanovom S 1,1. 1921 stanujejo v n j hiši že vse najemninske stranke.1 Obdar.bena podlaga — najemnine — znaša 10.000 K. z vsemi strankami se pogodim, da skozi najmanj 18 let nc zvišam najemnine. Doklade za avtonomne oblasti znašajo skozi 18 let n. pr. 100°/„.
Prvo vprašanje je, kaj bi plačal na hišnonajemnem davku, ako ne bi bilo uredbe o pospešitvi produkcije novih stanovanj.
Davčna in dokiadna bremena mi je ugotoviti za dobo i8 let, ker znaša »davčna prostost« teh stavb po zgoraj navedeni uredbi tudi 18 let.
Ako bi ne bilo takozvane uredbe
0	pospeševanju produkcije novih stanovanj, bi moja hiša vživala davčno prostost v zmislu zakona z dne 28. dec. 1911, drž. zak. št. 242.
Hiša bi bila
a) za prvih 6 let prosta drž. davka,
b) doklade za avtonomne oblasti bi se pobirale v teh letih od idealnega hišnonajeninega davka v višini 16‘ 15°/o obdačbene podlage,
c) od 7. do vštevši 18. leta (in seveda tudi naprej) bi se pobirala I6'150/o hišna najmarina. Doklade za avtonomne oolasti bi se plačevale v tej dobi kakor je pod točko b) navedeno. Torej: Enoletna najemnina znaša
10.000 K; v 18 letih bi
prejel na najemnini . K 180.000'— Na drž. davkih bi plačal:
a) za prvih 6 let ,	.	»
b) za nadaljnih 12 let po 1615 odstot. od
10.000	kron, to je
12X1615 K, torej »	19.380	—
c) 60°/oni enotni drž. pribitek, ki je stopil na mesto deželnih doklad. Plačal b< se skozi vsa leta. Torej 18 X 16 15 °/o X
X 10.000 K X 60% »	17.442	—
d) avtonomne doklade (100%, manj zgoraj imyedeoe 60°/one deželne doklade), torej 18 X 1615% X
X 10-000 K X 40% »	11 628 —
Skupaj .	. K 48.450 —
Pri najmarmi v višini .	. » 180.000 —
ostalo bi še neobdačenega
donosa.......................K	131.550.—
Ako se pa vpošteva davčna prostost po uredbi o pošpeševanju produkcije novih stanovanj, plača se
a) na drž. davku skozi
18	let................K	—
b) na enot. drž. pribitku
kakor zgoraj	.	•	w	17.442 -
c) na avtonomnih dokladah ..................»»	11 628 —
Skupaj	.	.	K	29.070'—
Napram 18 letni najemnini po..........................K	180 000 -
Ostaio bi še neobdačenega K 150.930'— Davčno breme bi znašalo na eno leto — povprečno
—	v prvem slučaju	.	K	2 691 '67
v drugem pa .	.	.	K	1 615'—
stranka je letno ra boljšem za......................K	1.076	67
Ako bi torej ne bilo uredbe o pospešitvi produkcije novih stanovanj, bi se plačalo v 18 letih na davčnih bremenih okrog K 48.450'— vsled »davčne prostosti« na po lagi te uredbe se pa plača le okrog	.	.	K	29.070'—
Ako primerjamo oboje kalkulacij, vidimo:
a) da je odpadel pravzaprav le državni davek za 12 let v višini okrog K 19.380'—,
b) vsa druga davčna bremena so
pa ostala.
Čeprav je ta razbremenitev hiš sama na sebi izdatna, vendar za razmere današnjega dne ni zadostna.
Predvsem bi finančna uprava morala vpoštevati, da gre tu za odstranitev socijalnega zla, ker naš rod vsled stanovanjske mizerije fizično in moralno silno trpi. Nadalje se niti trgovina, še manj pa obrt in industrija ne morejo prosto razširjati, ker pomanjkuje prostorov.
Ako želimo vspešno razvijanje gospodarskega življenja, tedaj je neizgibno potrebno, da pospešimo kar najbolj produkcijo novih hiš. Malenkostne fiskalne fmese tu niso na mestu. Kdor danes zida, zida vzlic najdalekosežnejšim davčnim prostostim z glavnico, katere investira v pretežnem delu a fond por dur. Dotični del glavnice je za hišnega lastnika za vedno zgubljen, ker ne bo nikoli dobil primernega ekvivalenta zanj.
Zadnji čas se gospodarska podjetja sili, da zidajo. Bilo bi naravno, da se jim da primerno odškodnino, t. i. najmanj 18 letno popolno davčno prostost.
V	tem oziru so nas naši sosedi že davno 'premteli. Tir opozarjamo le na naš članek, ki je izšel v jedni predidočih števiik Navedii smo tam, kako nastopa vlada v Čehoslovaški republiki v analognih razmerah. Ondi smo opozorili na velikopotezno gospodarsko in socialno politiko Čehosiovaške republike. Niso nam sicer znane hišnodavčne olajšave za nove stavbe. A že iz davčnih olajšav pri pridobnini, oziroma dohodnini moremo sklepati, da morajo biti tudi hišnonajmarinske olajšave zeio izdatne.
Po našem mnenju ie predpogoj izdatnejše produkcije novih hiš, da se onim stavbam, ki se dovrše V najkrajšem čssu, dovoli dejanska davčna prostost, t. j. prostost vseh državnih davkov, pribitkov, m avtonomnih doklad.
Poživljamo torej finančno upravo, poverjeništvo za s< caino skib, kakor tudi avtonomne korporacije, ki pobirajo doklade k hišnim davkom da se zgrnejo in nofrebno ukrenejo.
Tu gre za socialno m gospodarsko zelo važno vprašanje, pri katerem se ne sme štediti.
Direktor Ljubomir St. Kosier (Karlovac):
Po sedi na jugoslovansko novčarstvo.
Nacionalnim ujedinjenjem Srba, Hrvata i Slovenaca i brisanjem um-jetnih granica na Drini, Savi i Du-navu, mi smo se našli u jedinstvenoj nacionalnoj i ekonomskoj zajednici.
—	Kako se do to doba, gotovo svaki dio našeg troimenog naroda razvijao pod zasebnim okoluostima, razumije se, da ni njegova ekonomska Kultura nije bila posvuda na istom stepenu, pa su več i u samom prvom pocetku zajedničkog rada zapažene znatne di-ferencijalnosti izmedju pojedinih kra-jeva i pokrajina. — To napose vrije-di za naše novčarstvo.
Dok je Slovenija dobila prvu nov-čarsku ustanovu (Kranjska hranilnica v Ljubljani) još pred stotimi go-dina, tamo 1820., a Hrvatska, rrvu hrvatsku štedionicu, osnovanu po narodnim preporoditeljima Ljudevitu Gaju, Demetru i Mažuraniču u decembru 1846., dotle je u kraljevini Srbiji tek godine 1868. uvedena prva nacionalna novčanica, a godinu dana iza toga (1869) udareni su temelji Prvo j Srpskoj Banci u Beogradu kao preteči srpskog novčarstva
Do svjetskog rata bilo je novčarstvo Beograda t Zagreba na približno
i stoj višini. — Zagreb je u to doba imao slijedeče veče samostalne zavode: Prva hrvatska štedionica, Hrv. eskomptna banka, Hrv. slav. zemalj-ska hipotekarna banka, Hrv. poljo-djelska banka, Hrv. sveopca kreditna banka, Srpska banka i Prva hrv. obrtna banka, zatim hrvatsku podru-žnicu austrijskog Wiener Bank-Ve-reina, te konačno podružnicu novča-ničnog zavoda —_ Austro-ugarsku banku. — Beograd je pako imao ove vidjenije institucije: priv. Narodnu Banku kraljevine Srbije, Beogradsku zadrugu, Beogradsku trgovačku banku, Kr. srpsku povl. izvoznu banku, Opštu privrednu banku, Prometnu banku, Beogradski kreditni zavod, Vračarsku zadrugu, Beogradsku prometnu banku, Srpsku kreditnu ban-
kapitala i vlastitih sredstava, pristu-piše redom, povišenju dioničkih glavnica.
Obilje novčanica, koje su po-sljednih ratnih godina kolale u opti-caju, karakteristišu ponajbolje stati-stičke brojke. — Tako su primjerice dionička glavnica i rezervni fondovi sviju novčanih zavoda na teritoriju Hrvatske i Slavonije iznosih koncem g. 1913. ukupno K 113,224.283.—, dok danas imademo više zavoda, od kojih svaki pojedini sam za sebe ima-de veča vlastita sredstva. — Slično je i sa ulošcima. — Tako je na pr. koncem god. 1913. iznosila ukupna stavka štednih uložaka (na knjižice i tekuči račun) kod svili novčanih za-votta u Iirvatskoj i Slavoniji, zajedno K 300,880.876.—, dok koncem godine 1919. imade sama Prva hrvatska štedionica u Zagrebu K 564,357.271.78 uložaka, dakle skoro dvostruko koliko prad šest godina sveukupno hr-vatsko novčarstvo zajedno. —
I ako ove brojke govore o apso-lutnom porastu uložaka i vlastitiii kapitala inak relativno, to nemožemo srruiiraii porastom, bar ne u onom po-stotku, koji nam se i/, gornjeg omje-ra matematički ukazuje, jer je usljed obilja novčanica i pomanjkanja po-kriča spala i unutarnja vrijednost novčanice, pa i njena kupovna snaga unutar granica. — Kada bi.smo že-l jeli postaviti usporedbu sa inostran-stvom, dobili bismo jošte nepovoljni-ju sliku. — Uvažimo li na primjer, da je Prva hrv. štedionica imala godine 1914. K 6,000.000.— dioničke glavnice, sto je obračunalo u švic. franke (prema tadanjem tečaju od 1.05 fr. za 1 krunu) reprezentiralo Kr. 6,300.000. -, to današnja njezina dion. glavnica, akoprem je desetero-strulco uvečana i iznosi K 60,000.000, obračunata u švic. franke iznosila bi jedva 4,200 000 franaka (kod. teči ja od 7 santima za 1 jug. krunu), šlo bi značilo, da je dion. kapital ovog zavoda faktično izgubio u vrijednosti za
1,800.000	franaka. — (Razumije se, da ova matematička usporedba nije od pozitivne vrijednosti, jer jedna naša kruna vrijedi u našoj zemlji daleko više, riego li 7 santima u Zib ricliu.
(Dalje priliodnjif.)
ku i Upravu Fondova kraljevine Srbije, a od stranih kapitala bio je za-stupan:	francuski,	putem filijale
Francusko-srpske banke, češki po fi-lijali Praške kreditne banke, te konačno madjurski, kod Bankarske rad-nje Andreevič & Co., koja je bila afiliirana po Peštanskoj ugarskoj ko-mercijalnoj banci u Budapestu.
U ovakovim prilikama zatekao nas je svjetski rat. — Po političkoj pocijepanosti južnoslavenskih zema-lja, bili smo i ekonomski razdvojeni u dva tabora: kraljevina Srbija na jednoj strani i mi Srbi, Hrvati i Slovenci u sklopu bivše Austro-ugarske monarhije na drugoj strani. — Ne-prijateljskom invazijom na teritorij s onu stranu Save i Dunava, sistematski su uništavane desetljetne te-kovine srpske privrede. — Blagajne novčanih zavoda, u koliko se nisu mogle otvoriti, razbite su, tresori op-ljačkani, mjenbeni i efektni portfelji, knjige i dokumenta, spaljeni, namje-staj razvučen, a zgrade zapaljene. — Ovo je i’atna bilanca velike večine novčanih zavoda kraljevine Srbije, sa par izuzetaka u Beogradu, gdje je neprijatelj poštedio pojedine bankov-ne palače, jer ih je sam potrebovao za nastanbene svrhe vojništva. —
I dok je tako srbijansko novčarstvo lagano izumiralo, razvijale su se prilike na slavenskom jugu podunav-sce monarhije, pod sasvim drugim okoinostima. — Uzbudjenost proiza-
n« Dni/11”1 aIarmo.m ubrzo je jenjala, p o su zavodi bili uosta mobilni, razvijao se sav novčarski posao norma no i bez obzira na moratorijalne ustanove za kojima je bila posegla tadanja državna vlast, da zaštiti interese banaka i štedionica.
Usljed obilja novčanica, što ih je austro-ug. banka sve to jače puštala u opticaj, porastose i štedni ulošci kod novčanih zavoda, a zavodi opet, želeči u neku ruku da očuvaju ravno-vjesje izmedju povjerenih im stranih
Vabilo
v
V
na
m
U 'i% i III	1 ^ P H
U Lu ii m	& arJ w ik
Ima tMUii grsiiiljsu in ztinrug zn Slovenijo,
!:i se vrši
v soboto, dne 16. aprila ob 5. uri popoldne v prostorih gremijalne trgovske šole, IViaribor, Jurčičeva ul. 8.
Dnevni red:
1 Otvorite. rednega občnega zbora.
2.	U eriiev z°piso'ka rednega občnega zbora z dne 10 aprila 1920.
3 Letno poročilo o delovanju Zveza v poslovnem letu 1920 21
4 Računski zaključek za 1.1920-21 in proračun za leto 1921-22.
5.	Predlog načelstva za izpremembo pravil.
6 Samostojni predlogi po § 14 zve-
zinih pravil
7 S učajnosti.
Ker je na dnevnem redu izpre-memba pravil, je po § 26 zvezinih pravil za odobritev potrebna dvetretjinska večina zvi zin h delegatov. Zveza poživlja vse gremije in zadruge, da se po svojih delegatih oziroma po svO|ih namestnikih polnoštevilno udeleže občnega zbora. Skupen odhod iz Ljubljane v Maribor je v soboto ob 11 uri 57 m. doo. z vlakom, ki prispe ob pol 5. uti v Marmor. Za pre-noč šča delegatov in namestmkov v Ma-r boru je preskrbljeno in ni pi treba po-ebn h prijav Po občnem zboru se viši v gostm i M r bor poz li.vni vtčer delegatov ter zastopata v organizacij iz diugih pokrajin.
Franjo S.:
Naša bodoča valuta.
»Slovenec« z dne 11. 3. t. 1. je prinesel jako simpatičen članek pod naslovom »Valutno vprašanje«. Podpišemo z obema rokama. Fatalno je samo to, da je gospod A. G. pnšsl s tem svojim, jako pregledno in izčrpno sestavljenim člankom — za poldrugo leto prepozno, in da vsled tega njegove zahteve danes praktično niso več izvedljive. Vse to namreč, kar navaja gospod člankar, povedali smo — če tudi v krajši omiki — svoječasno gospodu Dr. Ninčiču in dr. Veljkoviču v neštetih resolucijah in časopisnih člankih; in vendar nam je bila oktroirana relacija 1:4 in vsiljena višja (večvredna) valuta kot jedinica. Praktične posledice tega dejstva so, kakor so bile prorokovane: Izenačenje cen v smislu navzgor. Ta pot smo že na polovico prehodili; nekatere cone (n. pr. moka, sladkor in večina importiranih predmetov) so že danes jste pri nas in v dinarskem ozemlju. Razlika je še pri deželnih pridelkih, ki iih pri-deijuje ožje krofisko ozemlje v zadostni meri, pri mesu, stanovanjih in končno pri obrtnih izdelkih domačih obrtnikov. Tudi plače nameščencev naravno z večine zaostajajo še vedno za plačami, ki se plačujejo v dinarskem ozemlju. S kratka: življenje pri nas je še nekoliko cenejše, kakor v dinarskem ozemlju; bližamo pa se popolnemu izenačenju, in — kakor rečeno — polovico pota smo že prehodili. In sedaj naj se vrnemo nazaj? Ali bi potem ne bili podobni potniku, ki je — hodeč po daljši poti preko skalovja — sredi pota obstal, se vrnil in nato šel za istim ciljem po bližnjici? iviogli smo iti po bližnjici pred pomrugim letom; sedaj pa, ko smo prekoračili že polovico pota preko skalovja, prehodimo junaški še ostalo — manjšo polovico! Danes so cene v splošnem in povprečno že toliko avanzirale, da bi jih tudi vposta-vitev (manjvredne) valute koi jedi-nice težko zadržala v nadaljnjem avanziranju. In to je menda vsaj glavni namen po gospodu A. G. predlaganem načrtu? Njegov načrt pa je tudi tehnično neizvedljiv. i'o preobratu smo imeli krone, dinarje in perpere. Sedaj smo dobili kronsko-dinarske novčanice, in v kratkem bodo iz prometa vzete krone in perpe-ri. Imeli bodemo samo kronskodi-narske novčanice in stare srbske dinarje (jednakovredne). Ves trgovski svet se bode oddahnil: Vendar enkrat ena enotna valuta! Pa ne. Gospod A. G. hoče, naj se uvedejo ai-narske novčanice, ki bi bile jednakovredne naši dosedanji kroni, in ki bi se naj zvale »novi« dinarji. Imeli bi tedaj poslej 3 vrste dinarjev: stare srbske, sedaj izdane jugoslovanske, in A. G.-jeve »nove«. Ali bi ne bila to »zmešnjava nad zmešnjavo«? Ne, ne! Le ostanimo lepo pri tem, kar je. Gioooko je treba sicer obžalovati, da prečanske resolucije pri gospodih ministrih svoječasno niso našle odprtih ušes — ampak danes mora vsa ktrgovec in tudi sicer vsak resen človek računati z realnostjo, z danimi razmerami; vse druge razprave imajo samo akademsko vrednost.
Za nas je stvar jasna: Valutna reforma, izvedena sicer proti naši volji in proti našim nasvetom, je vendarle definitivna. Mi imamo eno valuto, po imenu kronsko-dinarsko, de faeto pa dinarsko. Čim bodo povlečene iz prometa zadnje kronske novčanice, notirale bodo tudi inozemske borze samo dinarje. Za interni promet pa bodo lahko ostale še dolgo potem v veljavi krone, kakor smo tudi svoječasno še dolgo računali v goldinarjih.
Gospod pisec članka »Prehod K dinarski valuti« v »Trgovskem listu« z dne 5. 3. t. 1. priporoča — če ga prav razumem naj se uradno proglasi ze sedaj dinarska valuta. -Jaz nisem zato. Mislim, da sme naša vlada sele takrat pristopiti k teinu koraku, kadar bodo cene v kronskem m v dinarskem ozemlju popolnoma izenačene, kar se more, po d osen u njem tempu sodeč, zgoditi v 2 do 8 letih. Nisem zato, da ta čas presko-
žimo. Prvič iz socijalnih ozirov, ker
— četudi neoficijelna — kronska valuta le zadržuje nekoliko to izenačenje cen alias draginjo. Cim pa bi ae uradno razglasilo, da velja za naprej samo dinar in bi bilo računanje v kronah prepovedano, bi bila prva posledica, da bi vsak preračunil svoje zahteve v dinarje, dosledno tudi branjevke in kmetice na trgu, in kjer bi se ne dalo deliti s 4, bi se cena lepo navzgor zaokrožila. Recimo, če bi takrat stala jajca 3 krone komad, sem preverjen, da bi za naprej ne veljala tri četrtine ,t. j. 75 para, pač pa okroglo 1 dinar. Tako bi bilo povsod. Prišli bi tudi razni nezadovoljni
— predvsem komunistični — nameščenci in zahtevali 4 kratne plače, ne oziraje se na to, kar je bilo že od preobrata sem povišano. Podražili bi se obratni stroški, zvišale bi se vse cene na trgu itd. Verižniki bi situacijo izkoristili in navili marsikakšno ceno. Prišli ui končno tudi msiu posestniki, in zahtevali, da se dvignejo izjemni zakoni, ki so proti njim v veljavi, in da smejo zvišati najemnino na 4 kratni predvojni iznos. Tako bi prišel nov val draginje v deželo in en stan bi dražil življenje drugemu. Prepustimo torej stvar rajši razvoju.
Tudi se mi zdi, da bi bilo v slučaju, ako bi se zakonito uvedla dinarska valuta in prepovedalo računanje v kronski veljavi, potrebno izdati nebroj odločb in uredb, tičočih se dajatvenih pogodb, sklenjenih še pred vojno in med vojno, slično, kakor pri likvidaciji moratorija. Vse to si pri hranimo, če prepustimo stvar razvoju.
Fakultativno naj bi se že sedaj dovolilo trgovcem, da označijo cene svojega blaga, kakor hočejo, ali v dinarjih ali v kronah. Kedar pa bodo cene izenačene s cenami v dinarskem ozemlju, takrat šele bo čas, izdati naredbo, da je računanje v dinarjih obligatorično. Takrat se bode prehod mirno izvršil, in naši denarni zavodi in trgovci bodo v svojih knjigah aktiva in pasiva kratkomalo delili s 4 in pred vsote zapisali D mesto dosedanjega K. Zdi se mi, da ta operacija ne bode tako »trudapol-na«, kakor misli gospod A. G. v »Slovencu«. To pač bi bil najzadnji vzrok, ki bi se smel navesti proti dinarski valuti. Par večernih nadur, dobro plačanih, pa so vse knjige prepisane in preračunane v dinarje ali v katerokoli valuto! Tn mladih ljudi j je tudi dovolj, ki radi kaj zaslužijo. Ta skrb je pač odveč, gospod A. G.!
Ponavljam še enkrat, da mi je žal, da gospod A. G. svojega članka ni napisal, ko je bil še čas; najbrže seveda pa bi Ninčičevi in Veljkovi-čevi volji tudi ta članek ne bil zaprl pota, kakor ga niso resolucije raznih korporacij prečanskib.
Pustimo torej, naj se stvar sama razvija. Quieta non movere!
izvoz in uvoz.
Izvoz tobaka brez zasiguranja valute. Gospodarsko-finančni komite je dovolil na predlog ministra za finance upravi državnih monopolov, da izvaža tobak in tobačne izdelke brez zasigura-nja valute,
Izvozna t?ksa na rujavl premog znižana. Tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici se naznanja, da je Cchoslo-vaška znižala izvozno takso na rujavi premog od 1200.— na 600.— Kc. za 10 000 kg. Enako se namerava v kratkem znižati izvozno takso na drva. Minimalne izvozne cene so ukinjene.
Mns gospodarske zadene.
Trgovina.
Naša trgovska pogajanja z Italijo. Italijanski delegati so prišli v svrho sklepanja trgovske pogodbe v Beograd. Naš ministrski svet je imenoval sledeče delegate: Ninčida, Trurr.biča, Kukiča, KostrenČida in dr. Žerjava ter več ekspertov, da vodijo dogovore z italijanskimi delegati. Za -poedine stroke je delegatom prideljenih več ekspertov.
Trgovin« z mesom v Zagrebu. Kakor naši, tako so tudi zagrebški mesarji zaprli svoje mesnice in prenehali s sekanjem govejega mesa. Zagrebško ob-
činstvo je vsled tega zelo razburjeno in predbaciva mesarjem neopravičeno na-vijanej cen, češ, da tudi druge trgovske stroke pogosto delajo v zgubo, pa vendar ne terorizirajo publike z prenena-njem prodaje. Nekateri časopisi preala-gajo stanovanjskemu uradu, da rekviri-ra vsem mesarjem, ki so nehali s prodajo mesnice ter jih odda v najem onim, ki so pripravljeni prodajati meso po stari ceni. Pri tem predlogu so si vzeli za vzgled Pariz, ki je pred nekaj tedni na podoben način prerezal nit mesarskim zahtevam.
Padanje cen vrečam. Novosadsko podjetje Abraham Schiff, ki je ena največjih tvornic vreč v naši državi, je obvestilo mline in trgovce s poljskimi pridelki, da je znižala cene vrečam za na-daljnih 10 odstotkov. Tako so v teku enega leta padle vrečam cene za 40 odstotkov.
Dovoljenja inozemeem za vršenje trgovskih poslov v naši državi daje poseben odbor, ki je imenovan pfl oddelku za notranjo trgovino v ministrstvu za trgovino in industrijo.
Trgovske zbornice na Balkanu so v: Hum uniji: Bukarest, Ploesti, Craio-va, Braila, Galac, Constanca, Foscani, Botosani, Bouzan, Jassy, Cernanc, Tul-cea, Bučan, Chisinau, Brachov, Terai-chvara, Arid. — Jugoslavija: Beo-drad, Niš, Ljubljana, Zagreb, Skoplje, Bitolj, Osjek, Senj, Split, Novdsad, Podgorica. — Bulgarija: Sofia, Philipo-pol, Varna, Bourgaz, Choumen, Rou-tsehouk. — Grčija: Ahena, Saloniki, Gumurdjina, Volos, Andrinople, Smyr-na. — Turška: Carigrad.
Čchoslovaška in sovjetska Rusija. Med Rusijo in Cehoslovaško se vrše pogajanja, ki naj bi privedla do sestanka gospodarskih komisij, zaradi predhodnih pogajanj za trgovsko pogodbo. Sporazum je, kakor se doznava, v najvažnejših vprašanjih že dosežen, gre se sedaj samo za to, kako bi se ugodno rešila nekatera osebna vprašanja. Da se olajša vpostavitev normalnih gospodarskih od-nošajev ined Rusijo in Cehoslovaško, so se lotili vprašanja glede otvoritve čeho-slovaških konzulatov v najvažnejših ruskih mestih.
Zaloge in poraba sladkorja v Ameriki. Zaloge sladkorja v Zedinjenih
državah in na Kubi, so znašale koncem meseca februarja t. I. 13'36 mil. cent. proti 10 07 mil. cent. prejšnjega leta v istem mesecu. V poslednjih 5 mesecih preteklega leta do januarja 1921, je poraba sladkorja v Zedinjenih državah vsled znižanja cene znatno poskočila in je znašala 13 41 mil. cent. proti 1P38 mil. cent. v istem razdobju predprošlega leta.
Industrija.
Zadružna tovarna sladkorja v Krškem. Odvetnik v Krškem g. dr. Dominik namerava ustanoviti zadružno tovarno sladkorja s pomočjo velikega m malega kapitala na zadružni podlagi.
Tovarna briketa za državne železnice. Na inicijativo ministra za promet dr. Jankoviča bo osnovana tvornica briketa, ki bo iz razpadlega premoga in prahu izdelovala briket. Vlada je v to svrho odobrila kredit 2 milijonov dinarjev. To podjetje je važno, ker bo predelovalo odpadke premoga, iu niso za drugo uporabo.
Steklarska delnišku industrijska družba v Beogradu. Minister za trgovino in industrijo je odobril pravila steklarske delniške industrijske družbe v Beogradu M. Frank in Komp. Glavnica znaša 2,500.001) dinarjev z delnicami po 500 dinarjev.
Rafinerija petroleja v Reki d. d., ki je pred leti ustavila svoj obrat, bo v najkrajšem času nadaljevala svoje delo. Podjetje si je zagotovilo dovoljenje za izvoz svojih izdelkov, ki je v obče prepovedan in ima na razpolago večje količine surovega olja.
Kriza r tekstilni industriji na Španskem. V Španiji vlada ostra kriza v tekstilni industriji. V Kataloniji je že do sedaj zaprtih 140 predilnic, po poročilu iz Madrida pa jih bodo zaprli še 420.
Obtrt.
Stavka zidarjev v Zagrebu. Poleg krojačev bodo začeli stavkati v Zagrebu najbrže še zidarji. Stavili šo zahtevo glede povišanja plač, ker pa so te zahteve zelo visoke, jim delodajalci najbrže ne bodo mogli ugoditi. Stavka se pričakuje še tekom tega tedna.
Denarsfvo.
Nova naredba o devizah in valutah,
ki bi morala stopiti v veljavo s 15. t. m., je za nekaj časa odgodena in sicer do tega momenta, dokler ne bo končano zamenjavanje denarja v Dalmaciji in na Sušaku, da se naredba raztegne tudi na to ozemlje.
Osnovanje agrarne banke. Ministrski svet je zaprosil ministrstvo za poljedelstvo, da konča vsa potrebna dela, ki se tičejo agrarne banke, da se ta čim preje osnuje.
Izplačevanje 20 odstotnih bonov. Fi-nančno-gospodarski komite je na predlog ministra za finance odredil, da se izplačajo poštnim blagajnam 20 odstotni boni, ki so bili izdani pri priliki zamenjave avstrijskega denarja za zadržanih 20 odstotkov. Ker spadajo ti odstotki k denarju, katerega so oddale s poštnimi nakaznicami stranke, so poštni obračuni vedno izkazovali manjko v višini teh odstotkov. Zelo hvalevredno bi bilo, če bi se minister za finance pobrigal tudi glede izplačil teh bonov privatnim osebam, ker je določeni rok že zdavnaj potekel.
Sumljiv denar. Iz Hrvatske prihajajo v Maribor ljudje, ki prodajajo 10-kronske novčanice za dinarske po polovični ceni. Dobro bi bilo, če bi se oblasti za te ljudi malo bolj zanimale 1 Nehote se pojavijo pomisleki glede tega denarja, kajti če so novčanice dobre, zakaj se prodajajo po polovični ceni, če so pa ponarejene, se mora pa s takimi ljudmi postopati po zakonu.
Promet novčanic v Čohoslovaški. V februarju je odtok novčanic padel v ^e-hoslovaški za 4 milijone kron. Celokupna vsota novčanic, ki so sedaj v prometu, znaša 1 milijardo 600 milijonov čeho-slovaškin kron.
Banka »Gajret«. V Sarajevu se je ustanovila nova muslimanska banka »Gajret« z glavnico osem miiljonov K, ki bo z dobičkom podpirala muslimanske prosvetne organizacije in institucije. Po pravilih inora dobiti najmanj 10 odstotkov čistega dobička muslimansko dobrodelno društvo »Gajret«.
Francoski proračun. Izdatki Francije za leto 1921. se cenijo na 60 miljard frankov, med tem ko dohodki ne bodo -znašali ve? kot 22 miljard frankov. Da se deficit vsaj nekoliko zmanjša, hoče Francija znižati število uradnikov, katerih ima do sedaj okrog 700.000.
Pribitek v angleškem proračunu. Preteklo proračunsko leto, ki je bilo za-.ključeno meseca marca, izkazuje 1 milijardo. 425,984.666 funtov šterliugov dohodkov in 1 milijardo 195,421.872 funtov šterlingov izdatkov. Pribitek znaša torej 230,562.794 funtov šterlingov.
Crplnss.
Nova uvozna carina z naknadno veljavo. Širi se novica, da bo nova uvozna carina, veljala tudi za predmete, ki so bili uvoženi v zadnjem času, toroj za nazaj. Ce se to uresniči, se fin. ministrstvo ne bo smelo čuditi, če bo enoglasno protestiralo vse trgovstvo proti naredbi, ki carini predmete, ki so že enkrat carinjeni, sprejeti, izkalkulirani in --prodani. Upajmo, da ostane to praz sn strah.
Carina na italijanska vina. V ministrstvo za trgovino in industrijo prihajajo dnevno iz Dalmacije predlogi, v katerih zahtevajo naši vinski trgovci, da se z ozirom na predstoječa trgovska pogajanja z Italijo, obremene vina, ki se uvažajo iz Italije, z visoko uvozno carino.
Znižanje izvozne carine. Kakoi poroča zagrebška trgovsko-obrtuiška zbornica, bo znižala Čehoslovaška vlada n 14. t. m. izvozne takse za vse vrste papirja in grafične produkte za pol odstotka od fakturne vrednosti. Manipul. izvozna taksa za stekleno blago je bila znižana 24. februarja t. ]. za pol odstotka, 7. marca pa je stopila v veljavo enotna izvozna carina za vžigalice, t. j.
1	odstotek od fakture.	*
Davki.
Protestni shod obrtnikov In trgovcev v Ljubljani V Prek ob 10 uri dopoldne se je vabilu na protestni shod odzvalo izvanredno veliko število naših obrtnikov in trgovcev, ki so ob najbolj živahnem dnevnem času zaprb svoje delavnice in trgovine, ter prihiteli v Narodni dom, da pokažejo svojo stanovsko samozavest in solidarnost ter vsi kakor eden protestirajo proti pre-
visoki odmeri davkov. Razprave na protestnem shodu so bile vseskozi stvarne ir. resne. Govorniki so pcvuarjaii potrebo davkov, vendar pa so odločno zahtevali, da se davčna bremena drže v mejah, ki ne presegajo gospodarskih sil n ne ogrožajo obstoja trgovine in obrti. Danes nima nikdo več pregleda o davkih in celo najbolj poučeni možje so izgubili orijentacijo o tem, kaj so plačali in kakšna davčna bremena jih še čakaj« . Zato se. je zahtevala zopetna vsposta-vitev davčne komisije in odstranitev slaboglasnih konfidentov. Po shodu so šli vsi zborovalci s svojimi predsedniki na čelu do finančne delegacije. G. delegat dr. Savnik je odposlance ljubez-njivo sprejel ter obljubil, da bo sporočene zahteve z vsemi močmi podpiral. Pre-. pričani smo, da se bo dalo brez težav ustreči upravičenim zahtevam naših stanov, ki so na tem shodu odločno pokazali čut solidarnosti in smisel za skupno varovanje svojih gospodarskih interesov.
Nor zakon o davku ua poslovni obrt. Iz Beograda se poroča, da pripravlja finančni minister nov zakon o davku na poslovni obrt. Ta zakon bo izdelan po angleškem in francoskem vzorcu.
Komisija za revizijo dosedanje;« sistema. V ministrstvu za finance je odrejena komisija, ki bo revidirala dosedanji davčni sistem.
Vsebina vloge. V interesu jedno-stavnosti in lažje preglednosti priporoča finančno ministrstvo, da se na vseh vlogah, katere vlagajo stranke pri L-nančnih oblastih in uradih, navede ’ četverokotniku, na levi strani vrh besedila kratko in jasno vsebina, oziroma predmet vloge.
IPromet,
Ugodnejša železniška zveza iz Šta jerske in Prekmurja. Vsled želj interesentov iz kroga trgovcev, da bi se železniški vozni red uredil tako, da bi trgovstvo iz cele Slovenije, posebno iz Spodnje Štajerske in Prekmurja moglo prihajati k nakupom v Ljubljano in so še isti dan vračati nazaj, je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani intervenirala v tem smislu pri obratnem ravnateljstvu južne železnice. Navedeno ravnateljstvo odgovarja sledeče: »Nikakor ne moremo uvidevati, da bi bila železniška zveza iz vzhodne Štajersko in Prekmurja v Ljubljano neugodna; ravno trgovcem iz Prekmurja in Ptuj-sko-Cakovske okolice je po sedaj veljavnem voznem redu omogočeno, opraviti poset v Ljubljani in se še isti dan vrniti z železnico nazaj. Po sedanjem voznem redu	vozi	iz	Čakovca	vlak	rt.
224 ob 'četrti	uri	9	minut in	ima	na
Pragerskem zvezo na vlak št. 43, ki prihaja v Ljubljano ob 10. uri 14 min. V obratni smeri	vozi	iz	Ljubljane	vlak	št.
48	ob 17. uri	58 min. in ima zvezo	tu
Pragerskem na vsak st. 229, ki prihaja
v	Čakovec ob 24. uri 32 min.« Hkraui je navedeno ravnateljstvo povabilo tozadevne interesente v ta namen, da s* jim obrazloži načrt novega voznega vida, ki se uveljavi dne L junija 1921.
Nove tovornopravne določbe za blagovni promet med Avstrijo in državo SHS. Meseca aprila 1919 so se na podlagi razglasa ministrstva za promet SHS. objavile razne izpremembe tarifa, del.
I,	od A za obseg kraljevstva Srbov, Hrvatov in Slovencev in hkratu se je ta tarif kot skupni tarif za promet med Avstrijo in državo SHS. razveljavil. Medtem niso obstojale skupne reglementa-rične določbe za promet med tema državama. šele sedaj so se dosegli dogovori, po katerih se bodo od 1. aprila 1921 blagovni transporti razvijali med v Avstriji ležečimi železniškimi postajami na eni strani in v kraljevini Srbov,. Hrvatov tn Slovencev ležečimi železničnimi postajami na drugi strani, po določilih mednarodnega dogovora. Tedaj bo tudi oh tem prometu nadalje treba oddajati z mednarodnimi tovornimi listi. — Doslej obstoječa obveznost frankature, oziroma preodkaz do in od državne meje v obeh prometnih smereh ostane tudi nadalje v veljavi, istotako ne bodo dopustna povzetja in predujmi v gotovini, kakor tudi ne interesna deklaracija. Povdarja se, da mora biti prehod meje od države de države po odpošiljatelju v tovornem lista predpisan. Nove oddaje blaga brez pie-kladanja v mejnih postajah niso dopustne. Tozadevni dogovor, v katerega so sprejeti tudi oni predpisi, ki se od
določil mednarodnega dogovora razlikujejo, se glasi:
Blagovni promet med Avstrijo in kraljevino SHS. Vsled naredbe prometnega ministrstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu, dne 1. marca 1921, štev. 552G, po kateri velja dogovor iz Berna za blagovne transporte aied v Avstriji ležečimi železniškimi postajami na eni strani in v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ležečimi železniškimi postajami na drugi strani, stopijo s 1. aprilom 1921 za navedeni blagovni promet sledeče določbe v veljavo: >• Prevažanje se vrši na podlagi mednarodnega dogovora o železniškem tovornem prometu (dogovor v Bernu) z dne 14. oktobra 1890 z vsemi dodatki in dodatnimi določili kot pogodbeno pravo, v kolikor v naslednjih določbah niso določene razlike. 2. Prehajajočim mednarodnim tovornim listom morajo biti piiložene pri oddaji vse carinske in druge spremne listine (uvozna, izvozna in prevozna dovoljenja, statistične priglasil niče itd.), ki so p0 zakonih in odredbah držav, po katerih se transport vrši, predpisani. A ko manjkajo te spremne listine, se pošiljke ne morejo sprejeti v odpravo. — 3. Pošiljke v obeh smereh prometa so podvržene za do državne weje narasle tovornine, postranske pristojbine, carine in izdatke v gotovini, brezizjemno frankaturi. Narasle tovorni-»e, postranske pristojbine, carine in izdatki v gotovini, ki na daljnem potu od državne meje narastejo, se nakazujejo.—
4.	Tovornine in pristojbine se zaračunavajo po domačih tarifah (lokalno-bla-»ovni tarifi, tudi domači vzajemni in '•vezni tarifi) onih uprav, ki so na prevažanju udeležene. — 5. Povzetja (povzetja po dospelosti in predujmi v gotovini) kakor tudi naredba interesa na dobavi niso dopustna. — 6. Ob prevažanju po ovinkih se zaračunajo one tovornine in pristojbine, ki odpadejo na te ovinke. — V. Pošiljatelj mora prehod meje od države do države na tovornem listu predpisati (določiti). — 8. Naknadne ukre-nitve odpošiljalčeve, so le v sledečih primerih dopustne: a) ako se ime prejemnika v isti namembni postaji izpremeni;
b)	ako pošiljka še ni prekoračila meje dežele odpošiljanja: c) ako se naknadna ul renitev izvrši na zahtevo železnice ■( '■ 18 in 24 1 Ue). — Nove oddaje blaga brez prekladanja (reekspedicija), v mejnih postajah niso dopustne.
Naredba beograjske železniške direkcije glede uporabe vagonov na nje nom teritoriju. Beograjska železniška direkcija je izdala sledečo naredbo: 1. V zaprte vagone se sme tovoriti edino on j blago, ki ga določajo tozadevui tarifni predpisi. 2. Do nadaljne odredbe se sniejo uporabljati za prevoz samo odprti dobri vagoni. Za ostalo blago, ki se prevaža v odprtih vozovih, pa se sinejo uporabljati samo taki vagoni, ki vsled svoje konstrukcije ne morejo siu-/-,u za prevoz premoga. Za tovorjenje dolgega gradbenega lesa ali predmetov preko vagonske dolžine se morajo uporabljati posebni vagoni s premičnimi naslonjali. 8. Specijalni vagoni serije M so določeni izključno za drobnico^ a no-
vi	vagoni od števila 70.001 do 70.859 samo za prevoz živil ali takega blaga, ki ne zamaže vagonov. Nemški vagoni, ki prihajajo natovorjeni z blagom, se morejo ponovno natovoriti z blagom, ki je namenjeno za Nemčijo. Če takega blaga ni, jih je treba odpremiti v Sombor a i v Novi Sad ali trajektom preko Sme-
Hnco*' n«m Kovin’ kier se bo tovorilo Nago, namenjeno za Nemčijo.
Zvišanje poStnlh pristojbin Poštno
ministrstvo je sklenilo, da počerSi ? majem zviša poštne pristojbine za notranji promet in sicer: Za pisma v lokalnem	in	daljnem	prometu	st piata
do	20 g	50	pur, za	vsakih	nsdaljnih
20 g ali del istih še 25 par. Z a odprte dopisnice 25 par, za dopisnice s plačanim odgovorom 50 par. Za tiskovine tlo	50 g	10	par, za	vzorce	blaga do
50	g 10	par, najmanj pa 20	par. Za
poslovne papirje 50 g 10 par, najmanj p? 50 par Za priporočanje se plača 1 dinar. Pristojbina za pisma z označeno vrednostjo se zamere plačati ali kot pristojbina za priporočena p:sma po teži, ali pa po vrednosti. V zadnjem slučaju se plača za vrednost do 100 dinarjev 50 par, od 101—500 d:n. en dinar, od 500—1000 dir,. 2 din... dalje p.i za vsak del te vrednosti še en din. Za avizo se plačs 20 par. Ako se glasi
poSiljutev za kraj, v katerem se poši-ljatve dostavljajo na dom, se plača za dostavitev na dom 1 dinar. Za pakete se plača po teži in po vrednosti: Po teži se plača za 1 paket do 5 kg
5	din., od 5—10 kg se plača 10 dinarjev, od 10—15 kg 15 dinarjev, od 15—20 kg 20 dm. Po vrednosti se plača do 100 din. 50 par, od 100 do 500 din. 1 d<nar, od 500—1000 din.
2	dinarja. Največja teža sme biti 20 kg, največja vrednost pa 1000 dinarjev. Za denarne pošiljatve (zavite v paket) se plačuje po teži in vrednosti. Ako vrednost ne presega 1000 din., je pristojbina enaka tej navadnih paketov, če pa znaša vrednost čez 1000 din., pa se plača za vsakih 1000 din. še 1 din. Za velike pakete se plača dvojna pristojbina po teži. Za dostavitev na dom se plača 2 din., kjer pa. prebivalstvo hodi samo na poSto, se plača 20 par
7.a avizo. Z fno poštno nakaznico se sme odposlati največ 1000 din, ter se plača: do 25 din. — 50 par, od 25 do
50	din. — 80 par, od 50 do 100 din. —
1	dinar, od 100 do 300 din. — 1 '/a din., od 300 do 500 din. — 2 din., od 500 do 1000 din. — 3 din. Pri dostavitvi na dom se plača za vsakih 50 din. —
20	par. Za povratni recepis se plača
1	dinar.
Oddaja poštnih paketov na glavni pošti v Ljubljani v večernih urah. Vsled pritožbe kroga interesentov glede oddaje poštnih paketov na glavni pošti v Ljubljani v večernih urah in prejemanja priporočenih pošiljatev, je trgovska I i obrtniška zbornica intervenirala pri tukajšnjem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu in prejela na svojo vlogo to-le obvestilo: >Naznanjamo, da smo s L marcem t. 1. otvorili pri tem uradu tretje okno za sprejemanje priporočenih uradnih pošiljk v času od 17. do 19. ure. Nadalje smo uredili, da oskrbujeta ob delavnikih v dopoldanskih urah sprejem priporočenih pošiljk v času od 10. do 12. ure dve moči namesto ene, pri-čenši s 17. marcem t. 1. Celodnevna permanentna služba pri dveh oknih u za sedaj ni potrebna. Podružnični poštni uradi imajo v zimskem času uradne ure od 8. do 14. ure vsled draginje kuriva in razsvetljave. Od 1. aprila do 30. septembra pa bodo uradne ure pri vseli podružnicah od 8. do 12. in do 14. do 18. Pri glavnem in kolodvorskem poštnem uradu je pa ob delavnikih veduo permanentna služba.«
Kmetijstvo.
Nova moderna mlekarna in sirarna.
V	Vladiniirevcu pri Osijeku se ustanovi nova, moderno opremljena mlekarna in sirarna.
Dobava, prodaja,
Dobavni roki v področju ravnateljstva državne železnice v Zagrebli. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu poroča, da se pribitni roki, ki se sedaj računajo k reglementaričnimi dobavnimi roki železniškega reglementa, in sicer 42 dni za brzovozno blago, in 72, oziroma 56 dni za vozno kosovno blago in za vagonske naklade, no računajo za vsakih začetnih 200 tarifnih kilometrov, temveč za celo vpoštevno vozno pot, tedaj se prištejejo brez ozira na daljavo tega pota in oddaljenosti oddajne od namembne postaje, enotno k dobavnim rokom, ki so določeni po § V o želez. red.
Prodaja novih ln starih cunj. Ministrstvo vojne in mornarice, uprava oddelka za vojno opremo 1 v Nišu je razpisala na 4. maja t. I. v pisarni navedene uprave javno prodajo novih in starih cunj (krp), suknenih, platnenih In usnjenih odpadkov. Interesenti dobe vsak delavnik v uradnih urah pogoje na vpogled v pisarni Uprave oddelka uprave vojne odeče 1 v Nišu. Kavcija 10 °/, od »Kupne ponudene cpne.
ctr«i!*ai>ava 0r°dja, transmlsijskegs narico’ iw1?n?v itd‘ 0ddelek za mor-v mn K ^Va voj,,e in mornarice ,	""1° dne 27. aprila t. I. odalo
ofertmm potom dobavo orodja, strojev, transmisij, jermenov itd. za ureditev delavnice. Vse podrobnosti E0 razvidne pri navedenem oddeiku.
Nabava drv. Intendanca Donavske Divizijske oblasti razpisuje sledeče ofertne licitacije, ki se bodo vršile v njeni pisarni za nabavo drv, ki bodo služile kritju potreb beograjske garnizije 1. 1921-22, in sicer na dan: 21. apri-
la t. 1.	15.000	kubičnih	metrov,	23. aprila t. 1.	15.000	kubičnih	metrov,	25. aprila t. 1.	15.000	kubičnih	metrov.	Ponudbe
s kolekom 10 din. se	pošlje	navedeni
intendanci v zapečateni kuverti. Kavcija 10 odstotkov. Pogoje se zamore zvedeti v navedeni intendanci vsak delavnik med uradnimi urami.
Nabava platna, kožuhov i« alum. čaš. Uprava Požarevačke kaznilnice razpisuje na dan 1. maja t. 1. ofertno licitacijo, ki se bo vršila navedenega dne dopoldne in popoldne in sicer za: 10.000 metrov amerikanskega platna, 12 komadov ovčjih kožuhov in 1000 komadov alum. porcij, čaš. Licitacija se bo vršila med 8. in 11. ter 14. in 17. uro. Kavcija 10 odstotkov. Z 10 dinarji kolekovana ponudba z nadpisom »ofert«, naj se vpošlje navedeni upravi.
Zlato v Banatu. Rumunski listi poročajo, da je pri Mehadie v Banatu najdeno zlato. Osnovala se je delniška družba s kapitalom 5 milijonov lejev, ki bo eksploatirala rudnike.
Novi motorni vagoni v Nemčiji. V Kielu so začeli izdelovati novo vrsto motornih vagonov, ki vozijo s pomočjo benzola. V vagonu je prostora za 42 oseb. Taki vagoni bodo služili za intenzivnejše izkoriščanje železniških prog v lokalnem prometu.
Almanah Kraljevine Srba, Hrvata
i	Slovcnaca. Z odobrenjem predsedni-štva ministrskega sveta izide maja ali junija meseca obširen »Almanah Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenacac, sestavljen po uradnih podatkih vseh ministrstev in ob sodelovanju uglednih oseb iz cele kraljevine. Obsegal bo v velikosti 24-30 cm okoli 800 do 1000 strani. Knjiga bo velikega informativnega pomena in pripomore k pravilnemu poznanju naše kraljevine v tu- in inozemstvu. V Aimanaliu bodo popolna sliKa kraljevine, zgodovinski, ge> grafični, kulturni, finančni, trgovski !a industrijahii podatki, seznam društev, časopisov, vseh velikih finančnih, industrijskih in trgovskih podjetij in mnogi drugi važni in potrebni podatki. Naslovi in pregledi bodo tiskani v štirih jezikih. Za vsako tujo državo bo v Almanahu sezuam tvrdk, ki so v kupčijski zvezi z našo državo. Cena Almanahu bo v mehki vezavi 100 dinarjev, v trdi veza/i 125 dinarjev. Naslov glavnega uredništva je: Novi Sad, trgovačko-zanatlijska komora. Podrobne .podatke, zlasti tudi v pogojih za uvrstitev inseratov v knjigo, je moči vpogledati pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, ki sprejema tudi naročila na knjigo.
Tržno poročila.
Trg.
Ljubljana. Meso K 38—40 kilogr., jajca K 1 60 do 180 komad, moka 0 17 50 kg, mleko K 6.
Živina.
Ljubljana. Živa teža 1 kg 20 do
21	kron.
Špecerijsko blago.
Zagreb. Kava Portcrico I kg 88 K, Santos 60 K, Biser 76 K, Ouatemala, zelena 66 K, Rio 52 K, žgana 80 kron. Frankova kava 22 K, sladkor v kockah 52 K, kristalni 47 kron, Kandis sladkor 85 K, riž I. vrste 22 K, II. vrste 17 kron, ječmenova kaša 11 K, moka 0 16 50 K, št. 2 15 50 K, št. 6 13 K, čaj Peccorange 90 K, poper celi 45 K, stolčeni šO kron, mak 27 K, vanilija najfinejša 760 kron, vanilin sladkor 150 K, Iavorov list. 16 K, paprika sladka 100 K, polsladka 88 K, dateljni 45 K, rozine 55 K, gumi arabik. 80 K, dalmatinske smokve 24 K, man-delni 85 K, lešniki 90 kron, suhe slive
19	K, pekmez 18 K, marmelada 48 K, bomboni fini, mešani 68 K. Milo Arrow. amerik. kom. 10 50 K, Harris angl. 15 K, Sokol kg 30 K, stear. sveče kg 64 K, parafin 50 K, olje fino 66 K, kis 80% 80 K, grenka sol 10 K, vinska kislina 300 K, modra galica 98°/o 24 K, zelena galica 10 K, kreda 30 K, kolofonija 35 K, želatina 4 40 K, petrojej 35 kron, borax 60 K, karbid 13 K.
London. Čaj: po Ib Indian com mon leaf 5. d.
London. Kaka o: po cwt. Accra na potu 38 f. št. Trinidad skladišče 67 f. Št.
Kakao. London. Po cwt. šiling,: Accra na potu 38, Trinid ad skladišče 67.
Hmelj.
Žatec, dne 7. 4. 1921. O hmeljski kupčiji se ne dd kaj novega poročati. Pri slabem povpraševanju tu in na kmetih kupilo se je nekaj hmelja po 1500—1800 č. K za 50 kg. Situacija je ista kot minuti teden. Hoče li kdo kupiti hmelj, zglasi se takoj mnogo prodajalcev; kupuje se pa le prima blago po 1700—1800 č. K. Slabo blago se sploh kupuje le po znižani ceni. Razpoloženje mirno — cene padajoče..
Volna.
London. Australian medium greasy,. combing 15 d, Lincoln wether 9 d.
Kože.
Nemčija (Stutgart). Volovska 30—
49	funtov M 9 30, 50—59 funtov M 975, čez 80 funtov M 8 55, telečja M 17.
Franclja. Krzno: Gorska kuna 150 fr. komad, navadna kuna 100 fr., lisicaa 30 fr., jazbec 15 fr. komad.
Dlaka.
Nemčija Kravji repi, prani 20—25 mark po kg, konjski repi povezani 50 do 60 mark, konjska griva 15 do 20 m., konjska dlaka, zmešana 20 do 30 mark, svinjske ščetine 8—12 m. po kg.
Borza.
13. aprila.
Zagreb, devize: Berlin 227 50 do 229, Rim 660 do 662, London 560 do 562, Newyork, kabel 142 do 143, ček 139 50 do 140 50, Praga 198 do 199, Švica 2425 do 2500, Dunaj 23 25 do 23 55, Pariz 1013 do 1015, Budimpešta
51	do 51 50. Valute: dolarji 13850 do 139, avstrijske krone 23 do 23 50, rublji 75 do 80, češke krone 190, franki 1015, napoleondorji 475 do 477, marke 226 do 228, leji 209 do 211, lire 645 do. 660. Blagovna borza: koruza franko vagon Zagreb 455, moka nuiarica franko vagon Zagreb 1560,'Št. 2 1460 K.
denar blago
Ljubljanska kredit, banka 925	—
Jadranska banka .	. . 2000	2100
Ljublj. strojne tov. in liv. .	950	—
Beograd, valute: dolarji 35 do 3510, funti 137 do 138, franki 242 do 250, lire 160 do 162, leii 53 do 53 50, levi 42 50 do 43, marke 56'50 do 57'50, češke krone 47 do 48, avstrijske krone
6	do 6 10, napoleondorji 117 do 119. Devize: London 140 do 140 50, Panz 253 do 256, Ženeva 618 do 620, Solun 260 do 265, Praga 49 do 49 50, Dunaj 5'90 do 5 95, Berlin 57 25 do 57.50, Milan 163 do 165.
Dunaj, devize: Curih 10 875 do 1 10'925, London 2*80 do 2500, Milan 2915 do 2935, Newyork 635 do 639, Zagreb 441 do 445, Beograd 1760 do 1780. Valute: marke 1007 do 1013, švicarski fr. 10825 do 10'875, dinarji 1752 — 1772, dolarji 629 do 633, čeho-slovaške krone 879 do 885.
Avstr, kronska renta	.	.	100’—
„ majska renta .	.	.	100'—
Ogrska kronska renta .	.	.	260 —
V. avstr, vojno posojilo	.	.	80’—
Turške srečke................... 3800 —
Avstr. kred. zav. za trg. in ind 1695'—
Anglobanka........................ 1760*—
Bankverem ......	1323’—
Landerbank...................... 2920’—
Avstro-Ogrska banka .	.	.	4840'—
Bosanska zemaljska banka	.	1450'—
Živnostenska banka	.	.	3641'—
Državne železnice ....	4840 —
Lombarde........................ 2830'—
Alpine-Montan................... 6980'—
Praška železna Industrija . . 13350'— Trboveljska premogokopna 4420'— Leykam, papirnica ....	9600 —
Zenica-železo................... 9780'—
Kranjska železna industrija .	9000 —
Praga, devize: Berlin 115*25 do 11675, Milan 331 do 333, Pariz 512 50 do 515 50, London 281 '50 do 284 50, Beograd 202 do 204, Dunaj 1145 do 12 45, Zagreb 50 25 do 51'25. Valute: dinarji 193 do 195, angleški funti 279 50 do 281 50, italijanske lire 328 do 330, nemške marke 115 25 do 11675, avstr, krone 11 '45 do 12 45.
Curlh, devize: Berlin 9*325, New-York 577 50, London 22'64, Pariz 41, Varšava 0'70, Milan 27, Praga 8 05. Budimpešta 2 15, Zagreb '410, Dunaj 175, a-.strijske krone 1.
Špecerijska in deli
Priporoča
K bližajoči se seziji različne FLOE5I1STE NOG&VlCEj dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v Črni, rujavl In beli barvi.
Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto.
LjubMana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
Prva jugoslovanska tovarna tehtnic
dobavitelj državne in južne želcznice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba točna.
'V dvakrat kuhan,
ngjb. kakovosti in mrzlo prešano
laneno olje
po dnevnih, jako zmernih cenah nudi
Zadrugo olja in fimežn
resj. z. z o. z.
Medvode, Slovenija.
loga
K-dLCblld llgUVilid lid.
debelo
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod.
13, 20—20	.
v •
1.1 S. L * -----------
ZvonarsKa ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi .Montana' Import. Eksport.
PHE0HA1 zn Mesnina! EN GROS - EN	riA cmoUle DETAiL.
	
Hajrcnsjs	»«
	
J. Goreč, Lji Gosposvetska ce	iMjnns sta št. 14.
Prodajamo In kupujemo ne debelo:
Vse vrste kovin, rudnin
in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
Fr. Brumat	!
5
Ljubljana Mestni trg št. 25, !. na tr.	S
tlnnefnktura in tkanine,	j
! ! ! Konkurenca cene. !!!	S
■
118 52—16	„.„„,„„5
Ugodna prilika.
Zaradi preselitve nudim trgovcem razne šolske, pisarniške in druge papirne potrebščine po izdatno znižani ceni Posebno velika zalo
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15.
ilvnlnl slroii In siroji zn pletenja
Izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev iz to varne v Lincti. Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje breipiainc.
Pisalni stroji .Adler*.
Ctniii :astaj In franka. Unlnf« li prvih tovaren.
EiUlCilJ Waffenrad. .
Žaiasnn znii.m« cent I
DSrkotu, Styii»,
Id, 5-5
in dnkov prali
po znižani ceni nudi
in. (A
Proda se večja možina priznano dobrega
KamnifteSfl sitlzcrsKeža Meja
Ponudbe z vzorci daje tvrdka
Ant Stergar, Kamnik.
je pisemskega papirja v mapah in Kasetah, ter kuvertov razne velikosti.
Šolski zvezki, trgovske knjige in drugi papirni izdelki domačega izvora vedno v zalogi.
Ve!ko Weixl
knjigarna, veletrgovina papirja In knjigoveška industrija
MARIBOR, Glavni trg 22
PRI „ZLAT1 LOPATI
trgovina z železnino
jfs cementom
ManufnKturtL
ijoblum, Dunajska usta, ples larastega dvora.
uradni, trgovski, pismeni, ovojni, svileni, prepisni, ogljeni itd., pisarniške in Šolske potrebščine, kuverte, vse vrste umetniške raz« gled Ite kupite najceneje pri tvrdki
IUAM GAJŠEK
Papirna trsoeina - Ljubljano
Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno.	Na debelo.
ORIENT
drnžba z o. z.	preje
Brata Eberl in Jančar & Co. LjubEJana - MikSošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union“.
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čopičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
Vsakovrstne
slamnike in MM®
ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših
damskih modelov.
Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Razli ne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki > Ljubljani pri tvrdki Kov čtvič in Tršan, Prešernova ul. 5 ra dv., vsako sredo in soboto.
Franjo Cerar, Slamnikov
Pia drobno.
WilP JOJ. RAM
btuiJMurcvi Ljubljana - židovska ulica
Trgovina s papirjem. SoJsKe potrebščine, - Razglednice,
106, 52-18
Na debelo.	Na	drobno.
!TONE MALGAJ}
: :
2 stavbeni, pohištveni pleskar s in ličar 16, 52-8 «
i LJUBLJANA, Kolodvorska ulicu 6. [ ■	s
: Zajamčeno predvojno blago ;
•	za portale in prodajalne. •
V	-
Večja množina prvovrstnih amerikanskih
možkib M
velikost 39—44
Chevroix in Box, z najboljšimi podplat* se v množinah od 100 parov napre) ceno proda. - Dobava takoj - Vpraša se pri upravništvu I sta.
V
*
*
Ljubljana, Valvazorjev trg 7 |i
preje Hammerschmidt (MUhleisen)
MARIBOR, Glavni trg 22.	nasproti	Križanske	cerkve.	i	i	ii«nrw	■
Tel. št. 261 in 413.- Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. DelillSki ShllliCa 50,000 000 K. -- Rezer',nl ^nril 15-000.000 K.
t . j u i j ^s fe	Ife sr <3	d it. in. s-	"losusriifes-
LJUBLJANA, Stritarjema tslica 2, se priporoča za vse v bančrso stroko spadajoče posže^
S*
*
jn Podružnice: Split Celovec, Trst. Sarajevo. Gorica. Celje, Maribor, Borovlje, Pini, Brežice, j Prodala srečke r a z r ** d n	i
Yš$
sKtP
n >*?
1H1
'mi
delr:5š!?8 dražba za r«<5sa,o*ie transporte.
Bfaoiat*-*« M«ja«»v» s ^edbslkaR<	6,	52—31
LJubljatta, Maribor,	Beograd, Zagreb, Trs!, Wien.
tue^efjn vsžjSi vrst Spre^smanjG Masa v skladišča. fccnrinlsnja Ib z^arovonjs. Keanercam urevozi.	Selitve s patent. pcfeiitueniini vczosi bb vs^ stran!.
F ‘. (	siiiSlsnsHs Js«no	sklstiiSče spojeno	s	tirom lužne železnice. - -	carinska agentura launlii skladlSf.
H gl I v «.€ i e Komace	š	p e d i e i J s k o p cs d'je t	J e sr J m j q s I a v ti i.
AA/VVSAA
wr»»iiiiiL»ii<ii>i»iiietn'i* im rmarw
3W:aBW**K!«MS»JS! -'*SM5?.i JO. i 'i.
=. tessW!.
'
Priporoča se tvrdka
UuljGM,SOetranss!p3
tSifflmilKi! zaloga šisilnii! strojsu
iyrel in posameznih delov za vse K sist,me šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo »a drobno in debelo.
Cene nizke! Postrga točna!
ISfiUBSZgaCaBBBBKBBBSgaBMBMBBMeKPMBBHi
VELETRGOVINA
" V
-t« t* »fr. » JS *■»*« »H«9li(BKB*«n»HlO»»t»» e*« «*■«««»«* M 4£*3*aaBattBi«*a!«BBOKBBaBUBaB»!»BB8BaBaBMffB££
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje, Konkurenčne cene — točna postrežba!
Brzojavi; ^EŽELIČ.
Telefon intenirb. štev. 246. Zahtejte cenike! -m <
----------------------------S
j« p
!3
RaKooc I lonkl, *’
prej:
. J.artlkfi sinovi.
Tovarna kemičnih m rude, barv far Sak©*?.
Cesitraia: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajim Saki. Parni firnet. Barva za pode.
Priznano najboljša, in zanesljiva kakovost: barve z* obleke, - se vrste barv suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwtiss), strojno olje, karbolinvj, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi dru^i v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL.«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. €e»£ki se sačasrno ne raspošUjajo!
Edina razprodaja vseli vrst
specijalnega
mavca-gipsa
t.ornic:
Stanz, Kindberg, Semr.-.ering, Schottwien, Pucnbeig, Auseewisen etc., nudi po najnižji teni
is svojih zalog v Ljubljani, Osijeku, Novem Sadu, Zemunu
Kasta HoviiKoulS
veletrgovina mavca
Ljubljana
Židovska ulica 1, l. nadstr.
tfeleftrsovlna
A. Iar@b©ai <
v Ljubljani :f
*a
priporoča
aa
rt«
M«
Hi 13 «9«
«n
»a
nn
na
na
»a
va
sf špecerljsto bfia^o
S
\
S
\
raznovrstno
m oHo in deželne pridelke
»a
aa
a«
aa
mn
*a
a«
mn
aa
aa
aa
•v
aa
aa
aa
aa
::
na
aa
aa
aa
ua
aa
mn
::
::
aa
raznovrstna mciirainsk© \ \ 22, 10-10 W©dO,
Lastna jiražarna za kavo	\
?n m IH n *a dišave	j?
/ z elektriitiim obraiom.
\ Ceniki na rszjiioiago.
\
trgovina s puDirem na veliko | LJUBLJANA
Š; Miklošičeva cesta Stev. 6|i priporoča od svoje zaloge:
Trgovski, fini in srednje fini S. pisarniSki, dokumentni In SS SS srednje fini koncept, barvan SS £■ (Kouleur) in tiskovni papir, S. !S karton xa dopisnice, pivnik.
S! Celulozni, Havana (za mast) SS
xa	*	f	»■
SS in navadni omotni papir. Pi« SS
n«	aa
semski papir v kartonih In SS
aa
aa
na
aa
aa
aa
na
n«
*-u
mapah, ter zavitke. Lepenko belo in rujavo.
> **H<t laBaaaaaaaaaaaBaaaBavaaaaaaaaiaaaaa^# LcaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^
VSAAAAA/
Banka Hakio Hautner, Za$reb
Brzojavi: Mautnepbanka. Ga Jeva Ul. 1.	« - - - Telefon 5-62.
Giro.konto: Kar. banka SHS. • Ček-konto: Pošt. ček. urad Zagreb 33.018.
Izplačuje in daje čeke na Dunaj, v Prngo, Trst, kakor tudi na druga inozemska tržišča po najugodnejši dnevni ceni. Izvršuje najkulantneje vse bančne in finančne posle. — Kupuje in prodaja efekte in valute najugodneje, •— Prevzema vloge na
tekoči račun, na daljši rok pod ugolnimi pogoji.
■99
Ui.st“
Telefon 5-52.
Zagreb, Gajeva ulica 1.
Edini strokovni list v Jugoslaviji, katari prinaša popolnoma točen pregled zsgrebške borze in hibe informacije o trgo vini, industriji, de^arstvu in prometu v Jugoslaviji in ostal h državah — Vs?k trgov ec, industrijalec in bankir naj oglašuje v njem in naj si naroči
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo rnanufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge
«xtm
ca»=ac3c^aac^c3c30iac3can
Drustuo lesna irjouce« draeske doline
y
Priporočam
srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11
8
V___ v Mora
Aleksandrom cesta itev. 45 kupuje In prodn a
rezani in tesani ies
v vsaki množini po dnevnih
cenah. 23.52-30
aicic3c3c3cac3carac3cac3daa
D
D
Šivanke za različne stroje.
.Puelf, .Menrnd' kolesa.
GumlraztspHo in vse potrebščine za kolasarje.
Gumi za cepljenje trt in druge
žpecijalne predmete,
Pojasnila in prospekte za večja obrtna podjetja in šivalnice z motornim gonilom brezplačno.
IGN. VOK
Ljubljana, Sodna ul
Trgovcem popust.
■3
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA
Selenburgova ul. 1
a skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.		Iz riiije sse bančne transakcije najkulantneje. Denarne v!oge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz,
n&jjiiiži 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K.	mm	
'l-,i .»j«i; naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. $t. 143.		valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev - Akreditivi Eoiv.a.
m
t
L
POZIV
na podpisovanje delnic!
Da se osvobodimo inozemske uvozne, izvozne in posredovalne trgovine In tujih uvoznikov, izvoznikov in posredovalcev ter njihovega nepotrebnega dela in zaslužka, si ustanovimo
lastno veliko nakupovalno drulbo
Slovensko trgovsko delniško družbo
v Uubllzitl
katera bo s svojimi velikimi gmotnimi in duševnimi sredstvi v stanu nam preskrbovati vse blago po prvotnih cenah naravnost iz prvih virov in prodajati pridelke in izdelke našega poljedelca in proizvajalca naravnost inozemski veletrgovini in konzumentu.
Na podlagi odobrenja ministra za trgovino in industrijo z dne 4. februarja	1921, št.	499, konces.	listina	od-
deika	ministr. za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 31. marca 1921, št. 2309	se daje v	podpis
5 milijonov kron delniške glavnice
razdeljene v 12.500 na prinese® se glaselih delnic po 400 K.
Prijave sprejemajo: Trgovska zadruga r. z. v Ljubljani, vsi Trgovski gremiji in zadruge v Sloveniji, Ljubljanska kreditna banka> Ljubljani, Jadranska banka v Ljubljani, Slovenska eskomptna banka v Ljubljani in vse
' i
njih podružnice.
Podpisovanje se vrši d® 20. aprila 1921
ter se	bodo izdajale delnice v izvodih po 1, 5 in 25 delnic skupaj.
Znesek delnic po 400 K za kos in za kritje raznih stroškov pri izdaji delnic po 40	K na vsako	delnico	je
takoj plačati pri podpisanem mestu oziroma nakazati Slovenski eskomptni banki v Ljubljani.
Odbor ima pravico svobodno odločati o dodelitvi delnic.
Opozarjamo podpisovalce, da vsak jamči	le z zneskom	delnice	ter ni	nikakega nadaljnega	jamstva	zve-
zanega s podpisom delnic pri delniški družbi.
Komur je mar lastna gmotna korist, naša	gospodarska neodvisnost	od	inozemske,	nam	tuje	posredovalne
trgovine, bo pristopil kot delničar k naši družbi, za koje uspevanje so dani vsi pogoji.
Upoštevajte, da more le velika in gmotno močna organizacija kupovati naravnost iz prvih virov brez tujih
posredovalcev in njihovega zaslužka.
Upoštevajte, da leži prvi in glavni dobiček trgovca v nakupu. Le ugodni nakup omogoča konkurenco v prodaji.
Podpisujte torej delnice naše
Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani
f i
LJUBLJANA, dne 7. aprila 1921.
Za pripravljalni odbor:
Ludovik Smola '• f-, Trgovska zadruga <■ z z o z. » Ljubljani
Viktor Meden i. r. Fran Zebal i r
trgovca v Ljubljani.
trgovec v Sevnici.
Ivan Kostevc i r.
trgovec v Ljubljani.
rrsrr --:
M
Las
tnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. Odgovorni urednik Franjo Zeb. 1.
— Tiska tiskarna MaKSO Hiovatin v Ljubljani