Posamezne Številke t Navadne Din —*7S, ob nedeljah Din 1*—,
.TABOR* ufa* «1 du, navH Mdoli« m rumfc««. »b 18. wi ■ •Ufaunom naaMataa do. ta ital« mesečno po poiti D 10—, n »O-•emstvo D 18*—, dontanrifan na do« *>«•—, m btacnta D JO-.
PdSlAWb!aTWtWo!dVinr.
C©Bte3
\ ŠSSV
Din.
Noroč. M pri amri »TABORA*
Naslov
Posamezne Številke* Navadne Din *«—^75, ob nedeljah Din l'—%
UREDNIŠTVO ne nahaja, v Mari*1 boru, Joroiiflv« «L ib ^ 1, nad* atropje- Telefon interaris. St. 2T5. UPRAVA ne nahaja n Jurčičevi nliei it. 1 pritličje deeno. Tele-ion it- 24- —* SHS podaridavni *•&» Sten. U*7SI
pfcffl
J), 2m oh
Maribor, patek 30. oktobra 1925.
BORZA.
CURiH, (Avala) 29. oktobra. (Izv.) Pariz 21.75, Beograd 9,29, London 25.15 54 Berlin 123.55, Praga 15.375, Milan 20.4714 Newyork 519, Dunaj 73-15, Briissel 23.35, Budimpešta 0.00721 54, Varšava 865, SO' fija 3.77.5.
avni budžet 1925/26
gled izdatkov posameznih ministrstev.
. BEOGRAD, 2$ oktobra, Danes dopol dne so dobili poslanci in drugi politični krogi pregledno tabelo državnega bud-žeta za 1. 1925-26. Budžet !bo prejkomogo-®e izročen skupščini. Vladni krogi računajo s tem, da bo do konca decembra že rešen in bo lahko etopil y veljavo že e !• januarjem.
Iz budžeta povzamemo sledeče zaokro-Sene podatke.
L Najvišja državna uprava 965 milijonov;
Sov ^&k°či državni dolgovi 514 mi li j o-
*• Pravosodno ministrstvo 372 milj.; 2ftn posvetno ministrstvo 1 milijardo jardo)1- °v ^Zv^au ®koraj za 1 mi’li-
ministrstvo za vere 602 milijona;
8. notranje ministrstvo 1 milijardo;
7. ministrstvo narodnega zdravja 400 milijonov;
V Narodni skupščini
Debata o invalidskem zakonu.
•. BEOGRAD, 29. oktobra. Današnja se-•*a> ki se je začela ob 10. uri, je stala še ^dno pod vtisom vesti o razvoju grško-logarskega konflikta, odnosno včeraj-kratke debate o njem. Naglasa se, od 36 ^ zunanji minister dr, Ninčič kot te °-ren činitelj zelo rezerviran, mpd-o* ko je opozicijski poslanec Angjeli-°vi£ zadel predmet v živo ter je kratko ® jasno preziciral stališče naše države kapram Bolgariji in Grčiji, v Po običajnih formalnostih je skup Sft'ua nadaljevala debato o invalidskem ®akonu. Govoril je samostojni demokrat
Popovič in kritiziral vladni osnu zakona. Posebno strogo je grajal ta£liko, ki jo predvideva zakon med ™skiro} in črnogorskimi odnosno dru-8l«ii invalidi.
n-’lm ie govoril demokratski po-Milan G rol, povdnrjajoč, da je
eba invalidske pristojbine zvišati. tr. r°dvideno je, da se bo danes ali juho i6heralna debata končala, nakar se čan i^a spocijalna debata, ki bo kon-a koncem novembra:.
Blokada Grčije?
pAr>erb° IM>korHa sklePmn sveta D. N. ennrii	£kt’= 0 *rSko bolgarskem
Sr nVn/tfa^"60ir<I- da bo Društvo nb ? l felS, v decembru o zahtevah Bolgarske in Grčije glede odškod-
SOFIJA, 28. oktobra. Sovražnosti So b»le ustavljene in čete so se umaknilo vsaka na tla svoje drža,ve.
BEOGRAD, 29. okt. Po poročilih Jz Pariza zanima diplomatične kroge predvsem potek tajne sejo sveta Društva na-itv*iov’«V¥. •;a^epi se bo obravnavalo sta-Jsce Grčije napram Drruštvu narodov.
^nstopniki velesil so v tajni seji uvide da Grčija ne smatra strogi nastop D dovolj resnim, ker j« mnenja, da se
'S, 3,}.interpretiranem1 16. Ja“?? statutov D. N. odrekla vsem vo-
fm sancijam v slučaju, da ^ Gr.
bo , hc	Si, P?.m sveta D. N. se
g» uporabilo Proti nj; učinkovito sred-t1v° —■ pomorska blokada, katere so bo-
ilanYl0l(?H°, CKlin5ce.ans:loSke- francoske, a,*jnnske In spanske mornarice.
Nova Painlevejeva vlada?
BAjRiz, 29. oktobra. Mandat za sesta-® nove vlade je dobil prejšnji ministr-I Predsednik Palnlevč. Ob 2. uri zjut-1 so se razširile vesti, da bo Painlcve evzel mandat finančnega ministra. vi,i>re'l5njih ministrov bi stopili v novo Boi*!?1 JBriand, de Monzie, Schramek, • DallooR, Durafour in Anterien In
8. zunanje ministrstvo 188 milijonov (približno za 52 milijonov povišano),
9. finančno ministrstvo 1 milijardo 900 milijonov;
10. vojno ministrstvo čez 3 milijarde;
11. ministrstvo javnih del 554 milijonov;
12. trgovinsko ministrstvo 150 milj.;
13. ministrstvo za gozdarstvo iu rudarstvo 660 milijonov;
14. ministrstvo za socialno politiko milijardo;
15. ministrstvo agrarne reforme 50 milijonov;
16. ministrstvo za izenačenje zakonov 11 milijonov.
Proračuna ministrstev za promet in za poljedelstvo še nista izdelana.
Dohodki so preliminirani v budžetu na 12 milijard 718 milijonov, v primeri z lanskimi za 2)4 milijardi več.
sicer s dosedanjimi portfelji. Na novo bi vstopili v vlado; Daladiere (vojna), Loucher (trgovina), Chautemps (kolonije) In Perier (javna dela).
Naduta Mussolinijeva fraza o mejah
RIM, 28. okt. Mussolini je v govoru, ki ga je imel v »ScftH« izjavil med drugim, da obstojajo izven Italije struje, ki z novimi mejami niso zadovoljne. Mora sc reči končnoveljavno:	ge	Obstojajo
sploh kje pravične meje, tedaj so to su mo one, ki jih Ima Italija.
Dnevna kronika
Prevrat
Zadnji oktoberski dnevi nas spominjajo velikih dogodkov, ki so se godili 1, 1918, v naši domovini. Uresničili so se dolgoletni upi, narod jo vzel svojo usodo sam v roke; tresli so se nasilniki od strahu, nad evropskimi bojišči pa sc je pojavila zarja miru. Bili so dnevi polni navdušenja in rožnatega optimizma, dnevi, ko je ves narod pričakoval, da se bodo izpolnila tudi najnaivnejša njegova pričakovanja. Kakor so se naši dedje spominjali z gorkimi čustvi slavnih dni 1. 1848., tako ne bomo mi, ki smo z vso dušo doživljali narodni in državni prevrat, nikoli pozabili 1. 1918., ki je daleko prekosilo »zarjo narodov« — 1. 1S48. Daši so sledili dnem navdušenja dnevi razočaranja in zdra/vejšega, realističnega pogleda na vse te pojave, se bomo pač ab vsaki oblotnicd z radostjo spomnili »medenih tednov« narodne svobode. Zeloti bi bilo, da bi imel narod tudi danes vsaj nekaj tistega navdušenja, zakaj navdušenje sladi delo. Danes je delo vse: podrobno, smotreno delo za gospodarski in kulturni napredek, za politično konsolidacijo, za socialno pravičnost, treba je, da velike besede ob prevratu postanejo dejstvo! Do tega ptt je $0 <ia-
—O—*	\
— Proslava 7 obletnice obstoja ČSR
se je vršila na slovesen način v Ljubljani, kjer jo je priredil Priljubljeni generalni konzul g. dr. Beneš, dalje v Beogradu, v Skopi ju in drugod. Zelo slovesno so jo slavili na Češkoslovaškem. Ob tej priliki je sprejel prezident Masaryk ves diplomatski zbor in je odgovoril na doyonovo častilko s pomembno politično Izjavo, v kateri se je dotaknil ugodnega mednarodnega položaja looarnskega spo razuma in dejal k sklepu; konferenca v Locarnu napoveduje Evropi boljše dni, dneve miru in počitka, dneve pacifističnega sodelovanja vseh »evropskih držav«.
— Nogo si je zlomil gosp. Janko Jlc, župnik v Rušah. Včeraj zvečer se je na potu s Smolnika pri Rušah spodtaknil Ob kamen ter padel tako nesrečno, da je obležal z zlomljeno nogo. Danes so ga prepeljali v tukajšnjo bolnico. Obče priljubljenemu župniku in znanemu lovcu želimo tudi mi skorajšnje okrevanje.
— Milan Blažič — slovenskega rodu.
Kakor smo poročali, so albanski kačaki ujeli v nedeljo ohridskega okrožnega načelnika Milana Blažiča in ga skupno z nekim protom in šoferjem odvedli neznano kam. Naše oblasti so podvzele vse ukrepe, da čimprej ujetnike rešijo. Kakor poroča beograjska »Politika«, je Milan Blažič, ki velja za najsposobnejšega uradnika v Južni Srbiji, po očetu Slovenec, Njegov oče je bil nekoč učitelj v Bosni, sin Milan pa je bil vzgojen pri svoji teti v Beogradu. »Politika« pristav lja; »Po rodu iz našega skrajnega severa, se jo Milan Blažič na našem jugu čutil kakor da je med svojimi. Morda je baš zbog krvnega križanja in sredine, v kateri je rastel, bil med prvimi, ki so občutili ves slovanski jug kot našo skupno hišo.«
— Samomor prekmurskega učitelja.
V sobote 24. t in. se je ustrelil v vlaku, ki je vozil proti Murtski. Soboti, mladi ženaveljski učitelj Arpad Benkovič. Zadnje čase se ga je lotevala melanholija in je bil z ženo tistega dne na potu v Ljubljano, da bi se dal preiskati po »pecijaldstu za živčne bolezni. V Mursko Soboto ga je vlak pripeljal mrtvega.
Trgatev v Dalmaciji. Po poročilu velikega župana splitske oblasti je večina vina iz leta 1924 že razprodana. Trgatev 6e je začela po različnih krajih v začetku polovice pr. meseca, a končala je pretekli teden. Računa se, da bo donos za 12 do 15% manjši od preteklega leta. Ne samo, da je letošnja produkcija vina padla v kvantiteti, ampak je tudi kvalitativno zaostala za lanskim produktom. Za čas trgatve je bila trgovina z grozdjem in tudi z moštom1 dovolj živahna. Po vrsti in kraju se je plačevalo be-. . lo grozdje po 2 do 3 Din, črno od 1.50 do ^vzeti naturalna stanovanja, ki jih da-2 Din za kilogram a sorazmerno enako I ^ejo učiteljstvu občine)
Rak«ri*i m a« mta
Leto: VI. — Številka: 247.
kjer nadaljujeta službo kot pastirja iu obiskujeta šolo.
— Žepni koledar »Jadranske straže« za I. 1926. bo izšel začetkom novembra v latinici in cirilici. Najtopleje ga priporočamo vsem ljubiteljem1 našega morja.
Upit
narodnih poslancev dr. Gregorja Žerjava in dr. Ljudevita Pivka na g. ministra prosvete v zadevi učiteljskih naturalnih stanovanj.
Člen 39 činovniškega zakona določa: »Kdor ima stanovanje od državnega alii samoupravnega telesa, ima pravico do stanarine samo v toliko, kolikor preseza stanarina, ki bi mu drugače pripadala, vrednost stanovanja, ustanovljeno po krajevnih razmerah.«
Na podlagi te določbe se je pričelo državnemu uredništvu odtegovati od stanarine zneske, ki predstavljajo vrednost naturalnih stanovanj. Ni pa se ta določba raztegnila le na državna naturalna stanovanja in na stanovanja, ki jih dajejo uradništvu samoupravna telesa t. j. oblastne in sreske uprave, temveč se je ta člen raztegnil tudi na učiteljska naturalna stanovanja, ki jih prejema učiteljstvo od občin.
V največ slučajih dajejo občine, odnosno krajni šolski sveti šolskim upraviteljem ta stanovanja kot nekako odškodnino, da jim isti upravljajo šolsko poslopje in imetje ter pomagajo voditi poale krajnega šolskega sveta. Kor ta stanovanja plačujejo in vzdržujejo občine, država tudi pravno ni upravičena do odtegljajev učiteljske stanarine za ta stanovanja in vsekakor tudi s čl. 39 citiranega zakona to ni bilo mišljeno.
Radi tega dovoljujemo si vprašati g. ministra:
L Ali misli oapnaviti to neskladnost in izdati potreben pravilnik za zaračunavanje naturalnih stanovanj)
1. Ali misli odpraviti to neskladnost
tudi mošt.
— Nova ureditev urnika na meščanskih šolah. Prosvetno ministrstvo je iz-1 dalo važno navedbo glede obveznih ur za meščanskošolske učitelje. Število obveznih ur znaša tedensko 20. Učitelji, ki službujejo 10 ali čez 20 let, morajo poučevati 20 ur tedensko. Za razrednike je določenih 21 ur tedensko. Ako meščansko šolski učitelj zboli, morajo suplenti eu-plirati en mesec brezplačno. Ravnatelji meščanskih šol morajo poučevati 10 ur tedensko. Na meščanskih šolaih, kjer je več oddelkov kot šfcirj, se število tedenskih ur zmanjša z vsakim novim oddelkom za 1 uro. Ravnatelji onih meščanskih šol, ki imajo več kot 14 oddelkov, so pouka prosti. Za nadure je določen honorar v znesku 14 Din za katerikoli! predmet.
— Bolgarske izgube v spopadih z Grki.
8. Ali hoče to določbo vnesti tudi v, šolski zakon)
Prosim za pismeni odgovor.
Dr. Ljudevit Pivko, Lr. Dr. Gregor Žerjav, 1. r.
narodnih poslancev dir. Ljudevita Pivka in dr. Gregorja Žerjava na ministra financ radi zadrževanja draginjskih do. klad upokojenim orožnikom.
Generalni ravnatelj državnega računovodstva je že meseca junija 1925 vsem1 finančnim oblastim izdal navodilo radi interpelacije izraza »in njim podobnim« v členu 1 odstavek 3 rešenja Min. sveta D. R. br. 107201-24 od 8. oktobra 1924 o draginjskih dokladah državnim upoko-
.  -------------,	jeneem. Stem navodilom' se pravilno do-
Bolgarska. agencija javlja službeno, da loča, da vsaki upokojenec spada ali med znnša uradno ugotovljeno število mrtvih činovnike, zvaničnike ali služiteljfe. Upo-in ranjenih 50 mož in žena. Od teh je kojenci-orožniki morajo gotovo spadati 27 vojakov, ostali pa, so meščani. Poleg v eno teh kategorij in se razume, da ima-tega eo 11 vojakov Grki vjeli in jih — jo dobivati deklade po navedenem reše-kakor so doznava— pomorili.	n ju.
— Tragičen prizor v garderobi budim-	Orožniki, ki so bili upokojeni po za-
pestanske primadone. Iz Budimpešto po- konu od 18. feibr. 1922, ne prejemajo teh ročajo dne 28. trn. V garderobo prima- doklad, d očim jih dobivajo orožniki, ki donne mestnega gledališča Bere Mol- so bili upokojeni pred tem' zakonom.’Za narjeve so stopili tik pred predstavo de- Slovenijo vemo to pozitivno, verjetno pa tektivi in vprašali igralko, nima 11 pri je, da se godi enako tudi orožnikom v sebi veleposestnika Evgena Rotha. Pri- drugih oblastih. Sploh nesrečni orožnl-madonna se je od razburjenja onesve- ki, stoječi med vojsko in policijo, nava-stila, ko pa so detektivi malce prebrskar I dno obsedijo med dvema stoloma, li kotičke, so našli za neko omaro —	. Radi tega si dovoljujemo vprašati g.
dolgo iskanega Rotha. Roth je bil igral- ministra financ; kin ljubimec in je zapravil radi nje tež-	1. Zakaj orožr
ke svote; nazadnje si je pomagal z go Ijuifijo, radi česar so ga oblasti dolgo zasledovale, dokler ga niso iztaknile v i-gralkini garderobi.
Pozor na mlade begunce! Pod tem naslovom v »Taboru« z dne 21. oktobra 1925 popisani beg dveh dečkov iz Radvanja pri Mariboru izpopolnjujemo danes v toliko, da so pobegla dečka minule dni našli pod Pohorjem,, kjer sta taborila in pekla kostanjfe. Odvedli so ju. njunima gospodarjema v Radvanje.]
. orožniki, upokojeni po zako-°d 18. febr. 1922, ne dobivajo draginjskih doklad p« rešen ju Ministrskega sveta od 8. okt. 1994 D. R. br. 107201-24)
2. Ali hoče odrediti preiskavo, kdo je kriv, da se godi ta 'krivica in krivca kaznovati)
3. Jeli pripravljen odrediti izplačilo cole razlike za nazaj in redno pro fu-turo)
Beograd, 27. oktobra 1925.
Dr. Ljudevit Pivko. I. r. Dr. Gregor Žerjav, t r.
SCTfttl 8.
jT A B O R«
iV' Alariboru, dne SO. okto-bfa iik
Fašistovska komedija milanskim Domom
pred
'Fašisti nameravajo vkorakati /v v — Pariz!
Milan, 28. oktobra.
Tretjo obletnico fašistovske »revolucije« so proslavili v vseh italijanskih mestih s potopom-, ki je docela v skladu z
italijanskim mentalitetam in zlasti So*I zIXivo"je?'da pH^vedujejo "»Straži fasistovskimi nagibom k homedijanstvu, nj<; k i> da so f]obm informaeije 0 po paradnim- nastopom m bobnečim frazam, dbi . celo besedilo pf>J?0,dbe od gospo ki opajajo plitve glavm Naj večja slav-| dov ^ neke druge>
ne klerikalne stran
»»Naša Straža« je v številki 59 z dne 15. julija 1.1. objavila članek, v kateren je trdila, da sta gg. dr. Franjo Lipold in narodni poslanec dr. Pivko sklenila pogodbo o prepustitvi državnozborskega mandata proti odškodnini. Prepričali smo se, da smo bili v tej zadevi mislili-cirani, vsled česar svojo trditev lojalno preklicujemo in. obžalujemo.«
To je torej 'konec bedaste laži o po godbi med dr. Lipoldom' in dr. Pivkom
most pa se je vršila v Milanu. Tu se je zbralo največ fašistov, zato se je pripe-,ljal semikaj -tudi njihov glavar Mussolini. Najbrže je hotel s to komedijo prevpili v nebo vpijoče zločinstvo Matteot-tijevega procesa, 'ki ga fašisti neprestano odlagajo, ker je najtežja obtožba italijanskih prnosrajčnikov in njihovih smešno »revolucijonarnih« terorističnih metod.
Že v prvih jutranjih urad so se zbrale v mi lanskem parku fašistovske čete ‘z cele Lombardije. Tu je stal Mussolini in opazoval parado. Okoli 20.000 črnosraj čnikov je defiliralo pred »ducejem«.
Po paradi se je zbrala množica na ve likemi trgu pred milanskim Domom. Tu 'je govoril Mussolini, stoječ sredi 24 pa-na-dnih mušketirjev. Mussolini je dejal med drugim:
»Navadil sem -se, da izpolnim svoje obljube. Pred enim letom sem vas povabil
ke, da pa so ti gospodje sedaj ko bi bilo treba meško nastopiti, milo prosili, naj se jih ne izda in ne predlaga kot priče. Za naše žurna-listične razmere pa je značilno, da je »Straža« že takrat, ko je inkriminirani članek priobčila, dobro vedela, da je bila mistifieirana in da je vkljub temu pljunila na čast svojih političnih nasprotnikov.
-Q-
m Pevsko društvo »Jadran« poje nedeljo (na dan Vseh svetih) pri obredu popoldne na pobrežkih pokopališčih. — Pevci se zberejo ob 3. uri popoldne pri mrtvašnici mestnega pokopališča.
m Prota Trbojevi£ javlja svojim pri-jateljima i poznanicima, da u nedelju 1. XI. oko 10. časova daje svojoj pok. su-pruzi u vojnoj kapeli na službi Božjoj tromesečni pomen, a oko 11. časova — ako hude lepo vreme — parastos na gro-
na sestanek v Milano. Črnosrajčniki! — bu na Mestnom pokopališču, kad <je se .Zadovoljen sem z vami. kajti fašizem je osvetiti i nadgrobni spomenik, koji vla-i [predrl vse jezove in premagal vse tež-1 stilom inicijutivom podi gošč njegovi pa-.koče; triumfalno koraka svojemu cilju I rohijani, na-čemu im d-uboko ganut ovorn nasproti. Dajem vam drugi -sestanek za| priliko-m najtoplije bla-godari.
m Zadeva Praprotnik - Petovar - Kristan centra »Naša Straža« pred sodiščem.
»Naša Straža« je vzbudila pred nekaj meseci pozornost z senzacijonalnimi članki, v katerih je očitala gori navedenim gospodom razne nečednosti v zadevi Križevske opekarne. Ko bi morala svoje trditve dokazati, je kakor vedno zlezla pod klop in je svoje klevete preklicala, tako da je kazenska razprava dne 28. tm. končala s poravnavo.
m So že začeli... Pod tem naslovom je mariborski dopisnik »Slovenca« v št. 244 od 28. t. m. podtaknil mariborskim demokratom v zadevi imenovanja novega ravnatelja na državnem' ženskem u-čiteljišču zopet vse mogoče lažnjive last nosti, češ, da še sedaj intrigirajo proti nekemu »najresnejšemu kompetentu«.— Ugotoviti moramo, da se niti mariborsko vodstvo Demokratske stranke niti njeni posamezni pristaši s tem' vprašan jem še niso havili, ker mesto še ni razpisano, in niti od daleč ne morejo vedeti, kdo bo kompetenten. »Slovenčev« dopisnik sliši očivjdno travo rasti.
m Seja mestnega šolskega sveta mari bonskega sc vrši danes 29. t. m. v mestn posvetovalnici. Na dnevnem redu
je
prihodnje leto in vam zagotavljam, da se -bo moja obljuba izpolnila. Vendar pa nočem 'kraja določiti že v naprej. Siguren sem le, da boste prihodnje leto vi vsi z enakim- navdušenjem kot danes sledili -mojemu klicni. Kamorkoli vas bom poslal, nevarnostim’ boste izloženi ’ in lahko va-s bo zadela smrt za blagor domovine!«
Zadnje besede je naglasil Mussolini s pozerskim povdarkom. Nastala, je veli 'ka tišina. Nato pa so zagrmeli klici mi-f ličarjev: «V Pariz! V Pariz!« Temu ; vzkliku so se pridružili tudi drugi.
Glumač Mussolini je postal bled in je dal z roko znamenje, da naj utihnejo.
Nato se je obrnil k miličarjem- in dejal z glasom- poveljnika:
» Dvignite karabinke!«
Dvignilo se je 20.000'kara nrbirk v zna men je prisege.
Nato jih je Mussolini zaprisegel k zvestobi m Mičnemu generalu Gonzagi.
»Ali hočete vedno večjo in vedno gilnej-5o Italijo?« je vprašal Mussolini. — »Hočemo!« so odvrnili. Mussolini: »Prav je -tako. Italija je naša. Živel fašizem-!«
Po tej komediji so čete odkorakale, množica pa je prirejala o-biča.jne ovacije, glavarju Matteottijevih morilcev, ki je 'ITled drugim tudi proračun za leto 1926.
m »Iz slovenskega kulturnega sveta«, se imenuje serija predavanj, ki jo na morava prirediti »Ljudska univerza« te kom novembra. Na spored-u so za sedaj sledeči večeri. V torek dne 3. novembra Slovenska umetna pesem v prvi dobi (od Trubarja do !• 1873.) Predava: gosp. prof. Dnizovič, pojeta: ga M. Druzovi čeva in g. operni pevec Burja. — V pon -deljok 9. novembra: Slovenska narodna epika v zvezi s srbobrvats-ko. Predava g. prof. dr. Maks Kovačič. — V petek dne 13. novembra; Slovenska umetna pesem. (Nedved - Foersterjeva doba). Prodava g. prof. Druzovič. Pojejo ga M. Druzovičeva in gg. Burja in Živko.— V pondeljek dne 16. novembra; Razvoj slovenskega priim vodnega, slovstva. Predava g. prof. Tlogo Tep!y. Začetek vedno ob 19.45 uri. Nadaljna predavanja bomo šc objavili.
m' Predavanje o ženski higijeni moške. Kakor že javljeno, bo priredila »Ljudska univerza« kot dodatek pravkar zaključenemu higijenskemu tečaju v petek ob običajni uri v kazinski dvorani zani-mivo in nenavadno predavanje. G. dr. Fr. Toplak, speci jali-st za ženske bolezni in porodništvo, bo imel izključno moškim namenjeno predavanje o hi gijeni žene. Mož in oče bosta izvedela iz
delavnikih od 16.—18. ure (4.-6. ure) popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 10,—11. uri dopoldne. — Pristaši NRS dobe tam potrebna pojasnila in navodila.
m Uradniška menza. Dnevna hrana za 12 Din. Priglasi se lahko vsak dan v o-poldanskih urah.
m Novosti v »Ljudski knjižnici«. Pretekli teden je nakupila Ljudska knjižnica zopet čez 100 novih knjig iz slovenske, srbohrvats-ke in nemške literature. Knjige so že vpisane in bodo v Četrtek občinstvu na razpolago. Posezajte pridno po njih, saj se čas, ki ga uporabi človek za dobro čtivo, zmerom bogato obrestuje!
m Mestna Orjuna v Mariboru priredi V soboto 31. oktobra ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma družaben večer. Sodeluje orkester in’ pevski zbor. K obilni udeležbi vabi odbor.
m Ptički brez gnezda. Vilhelmi Donacl' je priše1! s svojini Spletnim bratom 28. tm. ob 19. uri na policijo, Češ da ju je -mati zapustila. Nezakonski oče ju je po deložaciji imel dva dni pri sebi. Tod-a tretji dan je odšel s starejšim' llletnim sinom in mlajšima naročil naj gresta k neki sorodnici. Ta jiu je poslala na policijo, od koder sta bila predana dečji stanici.
ml Policijska kronika. Od srede na četrtek je bila izvršena 1 aretacija, vloženih pa je bilo 12 prijav radi najrazličnejših prestopkov.
m Elitni koncert z gostovanjem g. Cirila Bratuša., Antlrienne de Salvy in čelista M. Worliček-a se vrši v četrtek 29-tm. v Veliki kavarni.	2296
m Kavarna Evropa. Še par dni svira in poje Ruska godba »Koma,rov« dnevno od 20.30 do 2. ure. Popoldne od 16.30 <h> 20.30 svira Dno Šmid-Herzer.	^320
Mednarodni dan štednje
Dne 31. oktobra mislimo o tem, kako bi z varčevanjem koristili svojemu narodu!
Preslana, trpljenja, strah in grozote svetovne vojne so navadile ljudi, da so začeli omalovaževati samega sebe. Posledica tega je bila, da niso mislili na bodočnost temveč so iskali le trenutne tolažbe. Ta pojav je bilo opaziti posebno v ugodnih prevratnih razmerah, ko so ljudje razsipavali s preostanki imetja. Takratna potrata je prešla v navado, ki je ukoreninjena še danes posebno v vrstah srednjih slojev.
Da bi se odpomoglo nepremišljenemu zapravljanju, se bo vršil na pobudo mednarodnega kongresa hranilnic v Milanu dne 31. t. m-, mednarodni dan štednje. Po vsem svetu se bo vršila velikopotezna propaganda varčevanja. Sodelovale bodo šole, cerkev, tisk, film in radio. Vzor v štednji nam je Belgija. Od sedmih milijonov njenega prebivalstva imajo štiri milijoni hranilne knjižice, kar -so dosegli predvsem s propagando v šoli. V Italiji imajo ovitki šolskih zvezkov napise, ki spominjajo in vzpodbujajo mladino k štedljivosti.
V Španiji navajajo mladino kštedljivo
sti s pesmijo, besedo in filmom1. Origi' nalno propagirajo štodljivost Amerh kanci. Imajo namreč ure in koledarje, ki beležijo čas samo takrat, če se vlaž* vanje dnevno določen znesek.
Obširno propagando varčevanja vodita tudi Nemčija in Avstrija. Dunajski kreditni zavod bo dal vsem otrokom; rojenim leta 1925, hranilno knjižico 2 vlogo dveh šilingov, če vložijo stariši otrok ob istem' času 3 šilinge. Drug hranilni zavod 'bo naklonil otrokom', ki še niso stari nad 10 let, a so rojeni 31. o-kt« enako vlogo, ako ostane tudi vloga stari* sev nedotaknjena do otrokovega 40 letp-. P° vsem svetu propagirajo varčevanje, samo pri nas, ki smo varčevanj® menda najbolj potrebni, se ne stori id" česar. Inozemski Usti prinašajo dolg« članke o narodno gospodarskem pon1®” nu varčevanja. Povsod se vrše priprsve> da se dan 31. oktobra posveti misli nje, medtem bo v naši državi ohtiča]81 vsa propaganda v suhem navajanj11 vzgjedov v temle člančiču. Mednarodni dan štednje s-mo docela prezrli!
Kje bo stal spomenik padlim vojakom?
K naši anketi
sedel na avtomobilu, posnemajoč pozo . starorimskega tri-umfatorja.
Maribor 29. oktobra 1995
Konec stare laži o pogodbi dr. Lipold—dr. Pivko
r
Že v času volitev je »Straža« pisala, da sta dr. Lipold in dr. -Pivko sklenila pogodbo, po kateri bi prepustil dr. Pivko, ki je kandidiral kot nosilec liste Narodnega bloka v mariborskem volilnem okrožju, svoj mandat dr. Lipoldu in pre-I jel za to odškodnino s teni, da bi bil ime Inovan za ravnatelja moškega učitelji-išea. Mi smo že takrat označili to trditev »kot drzno laž. »Straža« je pa svoje obre-'kovanje nadaljevala in celo priobčila nekako besedilo te pogodbe. V ča.su volitev ni bilo mogoče vložiti tožbe, ker je bil odgovorni urednik »Straže« Vladimir Pušenjak, kj/je kot član finančnega odbora Narodne skupščine užival imuniteto, in ker ni bilo pričakovati, da bi se skupščina sestala v takem času, da bi .mogla skleniti izročitev poslanca Pušenjaka, predno bi razžalitev zastarela
V svoii v» številki » a,.« « T«i7£T i I strokovnjakovih ust veliko tega, karmo ' n ,1 „ m i nll,iX iln 3vrl!-,	.?U,^.aI rata poznati v odnosih napram ženi ozi-
Suntsart
ali od 1 - - ■
dr. Lipold izpolnitev pogodbe	__
škonino. Dr. Lipold in narodni poslanec dr. Pivko sta nemudoma vložila po dr. .Kodermanu tožbo proti odgovornemu u-redni.ku, »Naše Straže« g. Janušu Golecu. ■kateri je imel torej priliko, da svojo kleveto dokaže. Razprava se je imela vršiti dne 28. t. m. Pa. kakor običajno se »Naša Straža« tud.i takrat ni poslužila ugodne ■prilike, ampak je svojo trditev slovesno preklicala ter se je njen odgovorni urednik zavezal, da priobči v »Naši Straži«
. fcas-lednjo dzjavoi
v
- .—T	sekcija manu-
faktur istov sklicuje sestanek članov, ki se vrši v pisarniških prostorih trg. grem. danes ob 8. uri zvečer. Sekcija bo obravnavala 1. carine, 2. trg. pogodbo s češkoslovaško in 3, tekoče žadčve.
m Za Jugoslcv. Matico je nabrala vesela družba včeraj v Narodnem domu 66 Din. — Posnemajte!
m Mestni odbor NRS v Mariboru nas prosi za objavo sledečega sporočila: Pisarna MO Narodne Radikalne Stranke v Maribora 86 hahaja sedaj na Koroški cesti- st.. M, I. nadst. Uradne ure so: ob
Dovolite mi malo prostora, daobrav navam z zgolj strokovnega in umetniške ga stališča to za Maribor važno vpraša nje. Obenem naj služi pričujoči donesek za pojasnilo odboru predloženega osnut ka in načrta z geslom, »Žrtev«, ki je pre jel drugo nagrado.
Pravijo: vsak berač hvali svojo -nrav-ho, zato si nič ne doniišljuje-m; ako od bor in javnost pritrdita moji ideji, prav, če ne, pa brez zamere.
Kdor se je moral v svetovni vojni bo riti, trpeti, stradati, vlačili se po strel škili ja-r-kilr, kavernah in bolnišnicah, je imel priliko zlasti še v drugi polovici vojne opazovati pravo bi-stvo in dušo vojaka-borca. Tu ni bilo pozerstva in dramatične geste niti takrat, ko ga je zadela krogla. Tu si videl fizično in duševno do skrajnosti zmučene, živčno oto pele reveže ždeti v jarkih in kavernah z eno samo željo: konec in domov. V ta ki pozi sem tudi jaz predstavil vojaka zrušenega od krogle, fizične in duševne bolesti: iz rok mu pade puška, z glave čelada, -ki -leži na. granitnem- podstavku Odbor je določil park za postavitev, S tern predlogom Se'strinjam. Vsaka velika plastika rabi precejšnji prostor, da se jo more prav in z užitkom gledati nemoteno od drugih predmetov in‘ vtisov. To se more doseči samo v parku Na pokopališču imamo že itak dovolj dobrih in slabih spomenikov. Tako bi morali za spomenik prirediti in zaokrožiti okolico v enoten in harmoničen- vtis: to bi pa vzelo dosti prostora, spomenik bi moral biti zelo velik, da pride do pravega učinka, kar bi zopet prekoračilo proračun.
Spomenik ima resen značaj in spada v resno okolico. Zato sem si izbral zanj trikot v novem parku med smrečjem, kjer je preje stal Jahnov spomenik. Ves omenjeni prostor je v parku nekaj posebnega, ker napravi radi temačnih, visokih in tihih smrek mračen vtis. Natom trikotu se naj pot, ki vodi danes v malem' loku v smeri proti Kalvariji, zravna ter naj se napravi pravokotno na zravnano m-imo skale, ki se seveda odstrani, še druga 45 m široka pot. Na križišču obeh poti naj se napravi zaokrožen prostor s polumoroni 7—8 m. Ta prostor In obe poti se naj ob robn na novo in gosto nasadč smreke, ki se pozneje eventualno lahko arhitektonsko obrežejo na gotovo višino. Smreke, k.i sedaj rastejo na tem prostoru (trikotu), naj se posekajo. V sredini bi stal spomenik, kot je razvidno iz situacijskega načrta in škice. ki bo prihodnje dni raz-
stavljena v kazini. Ves ta del dobi re^n« in zaokroženo celoto; ker svoji sV°'xae'’ ni-k kakih 30 m' od najvišjih smrek, pad® solnčna svetloba preko vrhov ravno n® postavo. Ta načrt ima prednost, da se. sedaj zanemarjeni prostor lepo preuredi, skale nekdanjega Johnovega, spomenika odstranilo in porabijo za podstavek-Ob enom se lahko za ta načrt porabijo tudi skale od prejšnjega spomenika nadvojvode Tvana; tako izgineta oba žalostna ostanka preteklosti. Park bi dobil v slučaju uresničenja mojega načrta noV čar. Upam, da ta načrt ne-bo kratil mladim mamicam in zailjubljenim parčkom! užitka. Uresničenje načrta ne bi p0 mojem preudarku prekoračilo vsote 100.000 Din. Poudariti pa moram, -da bi bil vsak drug prostor v parku za spomenik ne-, primeren.
Fran Ravnikar, akad. kipar.
• '	. —d— ! 'i-
Glede na tozadevno priobčitev v »T®' boru« z dne 29. oktobra 1925, št. 246, kjet omenja neznani pisec tudi mojo osebo i* da je »občinski svet na podlagi obč. svetnika g. Stabeja sklenil, da se postavi spomenik na pokopališču«, konstatirairf zgolj radi takega netočnega poročanja: 1. v mariborskem občinskem svetu do-zdaj še nisem stavil v zadevi spomenik® v svetovni vojni preminolim vojakom < Mariboru niti enega prodloga, 2. niti j« občinski svet v tem oziru kaj razpravljal ali sklepal. Nadalje se mi zdi zel® neprimerno razpravljati v javnosti o neki stvari, ki zato še ni godna in ki o nji pisec ni točno poučen ter, kakor videti, enostranski. Končno sodi pod vsako tako stvar piscev podpis. Jože Stabej, občinski svetnik.
Opomba u red. Nismo pooblaščeni, v « Disca izdali; nazadnje se nam tone zdi_ tako važno kot meni g. Stabej. Po pojasnilu g. Stabeja je jasno, da gre za nesporazumi jen je: g. Stabej je najbrže stavil predlog v Odboru za postavitev spomenika. Na sami stvari to nič ne iz' premeni. Dejstvo je, da je odbor ovrgel svoje prvotno stališče, če odbor apel ir* na javnost, naj daje de,nar, sme javnost zahtevati, da se vprašanje postavitve spomenika razčisti pred širšim forumom nego jo ad boe Izvoljeni odbor. Ne strinjamo se -s trditvijo g. Stabeja, da stvar še ni godna za javnost. Da bomo vse-, stransko poučeni, naj -se oglasi odbor * primernim odgovorom. Zgornje pojasnilo ima zgolj oseben značaj in ge tiče l°i enega stavka, osta-Uh trditev ,pa ovrže.
%
“V iMarlKor-n. ^ne SO, 'cfctoFra' 59231
/©koSstrc®
o Sokolski plesni tečaj. Ker se bo mo-Jfel vršiti plesni tečaj za starejše članstvo le ob^ zadostnem številu udeležencev, naprošamo interesente naj se nemudoma vpišejo pri hišniku v Narodnem domu. Začetek tega plesnega tečaja se no pravočasno razglasil. — Vodstvo plesne šole.
Cimpermanova od ljublj. »Atene«, bivša članica BStK (Beograd) in najboljša ju gosi. hazenašiea na tem mestu, kar utegne interes znatno dvigniti.
/pori
Češkoslovaška : Jugoslavija 7:0 (5:0)
Naša reprezentanca je doživela v tek-proti Češkoslovaški tečak poraz, ki po gotovo ugodno upiival na italijanske bratce, ki se resno pripravljajo za na-stqp proti Jugoslaviji, ki gostuje dne 4. novembra v Padovi. Tekmi med Češkoslovaško in Jugoslavijo je prisostvovalo >17.000 gledalcev.
« .*-* '
f,_ M. O. (Službene o-bjave). V nedeljo one J. novembra 1925 se odigrajo sledeče j Prv. tekme: v Mariboru SK Svoboda: ;1SSK Maribor ob 15. uri sodnik g. Nemec pPo-rtno nadzorstvo g. 0>sebig. V Ptuju: ;SK Ptuj : TŠK Merkur sodnik g. Rado-tie, športno nadzorstvo g. Zellner. Prvenstvena tekma SD Rapid : SK Ptuj se definitivno odigra 15. novembra 1925 v -Mariboru. Pozivajo se vsi khrbi M. O. v : Mariboru, da se udeleže izredne seje M J. v soboto dne 31. nov. 1925 ob 20. uri nri »Zamorcu«. SK Mura se poziva, da va vo sejo predloži po svojem delegatu -c obračune prv. tekem, v nasprotnem ivCSu se bo predpisala kazen. 1SSK LNp	Predloži M. O. na poziv
tj s< ^°st-avo moštva pri prv. tekmi pro-Kapla. Tajnik Radolič.
nedel M**™*) : JSSK Maribor. V |Ma .7*° 7- novembra nastopijo prvič v ir* u. j oru sportašice iz Zagreba in šicer 'saderniski športski klub, ki poseduje f najb ol jšo^ h a zensko družino v naši drža->/’*• V družini ASKa nastopala znane naj-j ”ol .iše	jugoslovansko reprezentativne
! napadalke Tomljenovič in Radovič, družina AŠKa je tudi s 6 igralkami reprezentativni team Zagrčba, ki je minulo Nedeljo porazil reprezentanco Ljubljane (z 12:4, AŠK zaznamuje tudi v tekmovanjih z drugimi družinami naše države zmage, tako z ZHŠK 13:0, z Vikto-'čn 21:1, z Vesno 9:5, z Haš-ko-m 12:6. z %7 "Podijo 13;2, z Olvmpo-m (Opatija)
■	-o., z Vesno 15:5, z Concordijo 20:3 itd.
Pravnim prvakom BSK (Beograd) je (Janško leto igrala 6:7 (1:4), letos po znat-nem! oslabjjenju BSK pa gotovo nima v ,urzavi več konkurenta. Kritika omenja i^aistope AŠK vedno z posebnimi pokloni J1 Priznava družini izredno nndpovpre-Cnb znanje. Pridobitev »Maribora« po-■,!n?eJl vsekakor sporlno senzacijo, ki za-s'uži vsestransko pozornost. Tekma se ^igrava v času od 14. do 13. ure na igri-i011 »Maribora«. V družini »Maribora« bržkone kot vratarica gostovala gdč.
Kino
»Prašvet« v Apolo-kinu. Cenzurna predstava, kateri je prisostvovalo tudi več gg. profesorjev, je vzbudila med navzočimi veliko občudovanje filma, tako glede učne moči filma, kakor glede pre krasnih naravnih prizorov in mnogih zedo zabavnih momentov, ki spremljajo podučno tvarino filma od začetka do konca. Film je popolnoma nov in aud radi tega popolno Čistočo slik. Predprodaja vstopnic dnevno od 11.—13. ure im 17. ure naprej. Dobro situiranim poset-nikom, ki tudi koncem meseca lahko pogrešajo, se nasvetuje, da si ogledajo film- že v petek, ker bo naval v soboto, nedeljo in ponedeljek gotovo zelo velik Opozarjamo tudi na prvo nedeljsko pred stavo, ki se vrši tokrat radi dolžine filma že ob 14. uri in z samo hrvatskim tekstom in pri kateri so tudi znižane vstopnice veljavne. Radi velikih nabavnih stroškov so cene zvišane i.s. pri lož ni h in za-klapnjh sedežih za 4 Din pri ostalih za 2 Din višje kakor običajno.
Macdonald v Pragi
Prag a, 24. oktobra.
Bivši angleški premier in voditelj delavske stranke Macdonald je dal dopisniku Cepsa interwiev o splošni politični situaciji. Predvsem je izjavil, da bo Labour Party podpirala vsako politiko, ki jamči za mir. V doglednem času evropski mir ne bo ogrožen. Nevarnost nove vojne pa ne leži ob Renu, marveč v malih narodih, ki imajo celo vrsto problemov. Treba je resno začeti z razero-ževanjem’, ne samo -s stvarnim, ampak tudi z moralnim. Želeti je, da pristopi tudi Rusija v Društvo narodov. Ideal sedanjo mirovne politike bodi ženevski protokol.
O razmerah v Veliki Britaniji je izjavil Macdonald. da bo Labour Part,v izkoristila vsako priložnost, da pride zopet na vlado. Njen cilj je sedaj: rekonstrukcija Anglije, njena gesla: mir, sporazum, Društvo narodov, nobenih skrivnosti, odkritosrčnost. Komunizem ne znači ne varnosti za Anglijo, ker ga je ustvarila rca.keijonarna vlada, da s tem s strašilom napodi v svoje vrste ker največ voli-lcev. Sedanja angleška vlada je vlada manjšine.
Angleški socializem se sicer oklepa Marksovib doktrin, vendar pa, ni zo-per verstvo. V njegovih vrstah deluje tudi mnogo duhovščine. Angleški socializem •>e tedaj Po svojem' duhu in metodah razlikuje od kontinentalnega.
V ostalem’ je izjavil Macdonald, da njegovo potovanje nima političnega značaja.
Ii iivljenia in sveta
Pritlikavci
8 Pji.ensa. rimskega cesarstva do danes ii k * Pritlikavci vedno priljubljeni in oden izmed njih se ni izgubil v življe-_3U‘ Marom' veku so jih čislali zavoljo Denarnic«, Šolske ,orhi pe m ierm.no za	™
tudi različne
njihove groteskne postave in obraza, v katerem se spajata otročji in starčevski \7rB7\ v er|o podobo. Posebno dobro se ji ni je godilo v srednjem veku, zlasti Še, če je bilo z njihovo neznatno postavico združeno še kaj duhovitosti in humorja.
Tako je slovel na pr. pritlikavec Tri-bou-leth, dvorni norec Ludvika X-IL in Franca I. Literarno ga je ovekovečil Viktor Hugo v delu »Kralj se zabavlja«, iz čigar je posneto tudi besedilo Rigoletta. Nič manj slavna ni bila znana pritlikov-ska petorica Katarine Medičejske. Živeli so v vojvodskem gradu v Mantovi in so se imenovali Merlino, Mandrioari, Pe-ladino, Radomonte in Majosk-i. V gradu so zgradili za te pedenj-može majhne sobice.
V novem veku so pritlikavci prenehali biti igračke cesarjev,- kraljev in knezov, yendar pa jim je nenavadna postava tudi posihdob dajala posebno me ■sto med ljudmi in vzbujala pozornost bogatašev, tako da se jim ni godilo slabo. V minulem stoletju je živela naz-An-gleškem pri tlako va gospa Gibsoniva dobrem zakonu s pritlikavcem. Majhni zakonski parček je razmnožil človeštvo za devet potomcev, ki pa so vsi bili normalne rasti, vendar jih je vzrastlozgolj petero.
O pritlikov-cu Joffreyu pripovedujejo nastopno mično Zgodbo: Neki šaljivec ki mu je znana vedeževalka čisto napak razodela »usodo«, se je razljutil nad starko in -sklenil maščevanje. Vlovil je njeno mačko, odrl kožo z nje in posadil vanjo desetletnega pritlikavca. Nato ga je položil v kot sobe, v kateri je oprav ljala čarovnica nekako tajne obrede. Po obredih je starka vrgla mački košček sira. Lahko si mislimo, kako se je pre strašila, ko se je oglasila mačka iz kota »Hvala, če sem lačna, si sama zaslužim!* To rekši, je »mačka« skočila na earovni-čino mizo, kamor so udeleženci njenih obredov nanosili precej zlatnikov. Nastal je hud poplah; čarovničini verniki so jo brž popihali, misleč, da se je sam hudič pretvoril v mačko. — Istega lili-putanca je dal b u chhi ng h a.ins k i vojvoda zapreti v ogromno torto, Ko sp jo gost je slovesno razrezali, je skočil iz torte pritlikavi Joffrey in jih zanosno pozdravil.
Pritlikavec BorusIavsky je doživel matiuzalemško starost 98 let in je prepotoval vso Evropo, nastopa loč v cirkusih in varijetejih. Owen Farrol je bil znan Po svoji moči. Drugi njegov tovariš Simon Paap se je rad sprehajal po prometnih ulicah. Ko pa so ga nekajkrat nepazljivi pasanli, katerim sc je bil zapletel pod noge, pošteno pohodili, se je bistroumni pritlikavec domislil pametne ideje. Oblekel si je otroško oble ko, vzel v roke igračko in krenil na sprehod po najživahnejši ulici. Nikdar se mu ni zgodilo, nič neprijetnega. Oženil se je z normalno ženo, ki ga je vodila na sprehod Oblečena kot pestunja.
Najslavnejši pritlikavec je bil »general« Tom Ponee,- ki .si je pridobil o-gromno premoženje ter je obogatil tudi še. svojega impresarija. Njegovo pravo ime je bilo Cliarles Stratfon, za generala pa ga je napravil Bnrnum. Bil je ko-m'a j 55 e m' visok- Barnu-m mu je delal sijajno reklamo. Dal je izdelati zanj miniaturno kočijo, v katero so bili vpreže-ni jedva 85 cm- visoki ponniji. Za kočija-ža in sluge so vzeli otroke, ki so jih maskirali kot, pritlikavce. Ponee je bil tudi gost kraljice Viktorije. O njem pripovedujejo najrazličnejše anekdote. V Newyorku se je bojda skril v ročno torbico neke dame, v Parizu pa ran se je j zgodilo sledeče — kar je, zajamčeno resnično:
Ponee je bival na Bolevard des Ita-liens, kjer je imel nadstropje nad njim! svoje stanovanje slavni tenorist Lab-lach, velikan Po postavi. Nekega dne je obiskalo pritlikavca več Angležev, ki pa so se zmotili v nadstropju in so -potrkali: pri tenoristu, ki se je pravkar oblačil. Šel je takoj odpreti; ko so ga vprašali, ali je doma mojster Ponee, jim je odvrnil mirno in prepričevalno:	»To sem;
jaz!« Angleži so zijali od čuda in dolgo niso mogli priti k sebi. »No, mislili smo, da ste malce manjši... «, so mu rekli re-signirano.
V našem času dobe pritlikavci dobre službe kot akrobati, žonglerji in podobno. Maribor je izgubil svojega pritlikavca še nedavno in je marsikomur v dobrem spominu. Reči pa'moramo, da je bil ta možioelj velikan v svetu pritlikavcev. Mr. Ponee ga ne bi štel za svojega tovariša. Pa je bil vendarle mariborska -»zanimivost«, . dasi mu majhna postava ni prav nič olajšala trdega življenja.
-o- r- - .'i Roman cesarja Viljema 19.
Nemški pisatelj Emil Lu-dvvig je izdal knjigo »Viljem II.«, ki je senzacija nemškega knjižnega trga. Roman jo nekako znanstveno pripovedovanje o zadnjem nemškem cesarju; pisano na podlagi zelo natančnega proučevanja vseh dokumentov. Ludwig izvaja značaj in neslavni cesarjev konec iz samega Viljemovega rojstra. Ko se jo rodil, se je ‘cesarske rodbine polastila groza: prestolonaslednik je prišel na svet pohabljen, z ohromelo roko. To je bilo odločilnega pomena za vse poznejše Viljemovo življenje.
Zdelo se je samo ob sebi umevno, da mora biti bodoči nemški cesar predvsem) vojak. Pri tem pa je moral skrbno skrivati svojo telesno nesposobnost, ki mu je onemogočila redno vojaško službo. Že izza -mladih nog je skušal Viljem- pohabljenost skriti; tako se je v njem silno ojačil nagon k pretvarjanju in komediji. Večno jc skrival levo roko in je skušal z desnico opraviti to, kar store drugi z obema rokama. Cesto je pri tem1 rajši prenesel'bolečine, samo da je pokazal vojaško strogost, obvladovanje in junaštvo.
Viljemova mladost je bila žalostna; niti cee, prestolonaslednik Viljem, ki je dolga desetletja čakal na prestol in.se ga je učakal šele na koncu življenja, ga ni maral, medtem ko je njegova mati—-rodom Angležinja — uprav sovražila neokretnega 5p pohabljenega, princa. — Pozneje je Filip Eulenburg omel s.motreno izkoristiti prinčevo bolestno nadutost in je s svojo žensko naturo še bolj išpridil Viljemov bolesten značaj.
Viljem je vedel, da na dvoru v Angliji -in v Rusiji — bolj po Bismarckovi zaslugi ^— gledajo nanj z zaničevanjem, zato je smrtno zasovražil oba dvora Iru to sovraštvo je potem ravnalo njegovo politiko. V svoji okolici ni maral odkritosrčnih in razumnih svetovalcev, kar je povzročilo njegov tragičen konec, ki ga zgoraj imenovani romanopisec opisuje z velikim umevanjem in z umetniškim' slikanjem, skušajoč ustvariti iz Viljema eno najtragičnejših zgodovinskih figut.	»Lidove	Noviny«.
i hrbtnike kakor
kovieke in torbice z« pVtova-nje priporožn Ivan Kravo*
} Aleksandrova 13.
Slik« za legitimacij« Foto atelje Japelj, Aleksandrova cest* 25, „Trgovski dom vh°d na dvoriSftu. 2062
Ferromaltochina ..Usmianl"
zdravilno Kina vino i železom pripravljeno na bazi najbolj Sapa vina z otoka Rah, iz la.
; stmh vinograde v. Predpisnjejo
,1. priporočajo ča zd avBiki
*0d mgurn* radikalno zdravilo U sledeJe bolezni: Slabost, °nemoglost, bledoličnoit, malarijo, rahitidisa in kot robo-rans te stomachicnm. Razen Lga se priporota porodnicam rekonvalescentom. Ferro •Ualtochina so priporoča tud ptrokom za dober tek ia kor Je poglavitno, ne kvari lelodca, temvei ga ojačnje in poveča apetit.Feiromaltochina „Usmi-ani* originalna steklenica od 350 gr. vsebine se dobi po vseh •okarpnh, a kje ga ne bi bilo, p® naročuj« pri izdelovaUlju 'Zl 9a i.018'- Ferromaltochina »" lauuani*. Ime in znamka po «on* zaščitena. Varujte se , Pot}ar*ienih tnimk. Ferromal-lw'na-izc*®’UJe edino lekarna hW,W’ ^.(Dalmacija). Za-*r, *Jl® ®Pe«alni cenik, kate-
"*POBlarf	bro*Plain®	T
saS-f . st««lne zahvale in
aa	,.‘.-2K>3
P©zc3>r!
Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, se obrnite na znamenitega egiptovskega grafologa, kateri Vam pove bodočnojt. Mari-,?r*	„Kosovo“,	soba
**• 2, Grajski trg.	5311
| Leseno pohištvo železno <iohiStv** Tapefn. pohižtvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge	«
Zavese
BIayo za pohištvo Posteljno perje
P® Isrochio nizkih <•> “J* * zalogi pohištva
Karal Preis
Maribor
Gosposka otilca St. 20
(Pirchanova hlia)
Svoboden og-led! CenikibrezplaSno!
Nagrobni črni marmornati kamen, lep in velik, se pro dn, Miklošičeva ni. 4, pri hišniku od 10,—19. ure. 2321
Zimski plaSč, obleke za gospode rimske suknje, kostumi obleke, čevlje, jnmper, *ali. zavese, blazine za divane, nastavlja«, vazo. čajne ročke, po soda. srebrne žlice, nakit, knjige, note, slike, pristni Skarni izrezki in druga različna roba. Aleksandrova e. 21, pritličje, desno.	2319
Javljam, da sem svojo trgovino na Ahkrandrovi ceati 31 popolnoma likvidiral. Ev. do pise sprejima iz prijaznosti gosp. Stefan Dergas. Gubčeva ulica 3/1. Feliks Pučko, trgovina delikates Maribor, Aleksandrova -esta 31.
31. oktobra, začotek našega hranilnega leta ™ .plo šni stavbeni fond. ustanovljen pri kroditni stavbeni zadrugi „Mojmir“. -	2317
Mn	Vse svetn
priporoča vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor, Razlagova ulica št. 11 vence in šopke, sveže in umetne, specialne krizanteme, po najnižjih dnevnih cenah.
2322
Kdor rabi
pisarniške potrebščine
1335 najboljše kvalitete, kupi le pri
Zlati Brišnik, Slovenska ul. 10
kupite najceneje pritvrdki	i8so
ANICA TRAUN, Maribor, Grajski trg 1.
2541
Maribor, Koroščeva ulica št. 29
prevzame za Vse Svetnike vsa okraševanja, dekoracijo grobov, izvršitev vencev in šopkov po najnižji dnevni ceni. Dekoracije grobov prevzame tudi za Pobrežje, kjer bo tudi stojnica z venci in rezanimi cvetljicami
Stanko MejovSek, nadvrlnar olepševalnega društva.
Radi uvedenja specialnega blaga sem cene blagu dokler traja zaloga
znatno znižal
Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, jegerovega perila, damskih hlač ovratnikov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov, trikotaže, line parfumerije in drugega blaga. Stranke, katere kupijo čez 50 Din blaga dobijo razven znižanja cene tudi 10% popusta
B. Veselinovič in Komp. Maribor, Gosposka ul. 29
NE ZAMUDITE
2318
zelo ugodnega nakupa najmodernejših damskih klobukov pri modistinjl
Armbruster. Maribor, Vetrinjska 17
Podpirajte JugosEovensko Matico!
■IV Maribor n, dne »o. oktobra 1925.'
r^.rw\u«MA.wj.«^iaKWjr31
NAJVEČA TVORNICA EVROPE
5000 MARLJIVIH RADNIKA PROIZVODI ZA JEDAN SAT
5000 PARI DOBRIH I JEFTINIH
CIPELA
CIPELA I KOŽA DION. DRUŠTVO
Zagreb
Beograd
Osijek
Sorbor Vel. BeEkerek Dubrovnik Solit
Sarajevo Novi Sad Brod nJS Zemun
Subotica
Skopile
MariLsr
i. Tiskar: »Mariborska Tiskarna« v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav Špindler, novinar. Izdajatelj: Konzorcij »Tabora«
predstavnik: Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Mariboru.