ka kšna usoda nas čaka Sovodenjska občina ponuja en evro za odkup odlagališča Društvo Julia@est vabi turiste na goriški Kras v petih jezikih Kjrr w Ktri\ -^.»V"^'" fir buča ■■( ¡. A iiiit t.ifr r,-i-,fj rjrJir.iurt tuirnr ivir rtii.mij rjrotbuufcj Primorski Državni aparat najtrši oreh Dušan Udovič Od začetka nastopa Mon-tijeve vlade je bilo jasno, da bo njen najtrši oreh zmanjšanje državnega aparata. Ta se je v povojnih desetletjih predvsem po zaslugi klientelarne politike tako nenormalno razrasel, da mu v evropskem merilu skorajda ni para. V tem zapletenem, neučinkovitem in zapravljivem sistemu je vgnez-denih toliko različnih interesov, da si ga nobena vlada ni upala dotakniti. To je lahko naredila samo vlada tehnikov, ki nima neposrednih volilnih interesov. Tega svojega položaja se Monti dobro zaveda, zato je s pomočjo tihega su-permenedžerja Bondija, ki se je izkazal v misiji nemogoče kot komisar propadlega giganta Parmalat, naredil seznam rezov, ki si jih do včeraj ni bilo mogoče niti predstavljati. Vendar, kot je jasno, da je bilo v okviru varčevalnih ukrepov neizbežno treba ugrizniti v to kislo jabolko, so razumljive tudi reakcije. Sindikati bi-jejo plat zvona, še ostreje pa so se na vladne ukrepe odzvale deželne uprave, saj so one tiste, ki bodo morale vladne ukrepe večinoma izvajati. Tam pa, med drugim, ostajajo volilni interesi še kako prisotni. Osnovno vprašanje pri ukrepih vladne ekipe ostaja, kje je meja, preko katere se lahko ustvarijo nesprejmljive socialne krivice. Tako je bilo z razvpitim kiksom ministrice Fornero, ki je s pokojninsko reformo, ne da bi tega zmogla predvideti, spravila desettiso-če ljudi v položaj, da so ostali za več let brez dela in pokojnine. Popravljanje očitne napake je sedaj mučno in težavno. Zato je upravičen pomislek, da se kaj podobnega lahko zgodi tudi po vladnih ukrepih, ki zadevajo krčenje javnega zdravstva. Zanimivo je, da sta se včeraj znašla na isti valovni dolžini predsednik indu-strialcev Squinzi in generalna sekretarka sindikata CGIL Ca-musso, ko sta soglašala v oceni, da se je pri racionalizaciji javnih izdatkov treba izogniti uničevanju že itak prizadetega sistema socialnega varstva. Dejstvo je, da vlada že mesece govori o gospodarski rasti, učinkovitih ukrepov pa ni videti. Medtem se recesijska spirala poglablja, potrošnja upada in ljudje skušajo kaj prihraniti tudi že pri osnovnih vsakodnevnih potrebščinah. dnevnik NEDELJA, 8. JULIJA 2012_ Št. 160 (20.483) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € RIM - Predlog za krčenje javnih izdatkov naletel na plaz kritik Vse več protestov proti ukrepom Montijeve vlade Squinzi (Industrialci) in Camusso (CGIL) na podobnih stališčih ŠTEVERJAN - Drevi Vrhunec festivala ŠTEVERJAN - Muhasto vreme ni zmanjšalo privlačnosti priljubljenega festivala narodno zabavne glasbe, ki se je začel v petek na tradicionalnem prizorišču med borovci. na vabilo prosvetnega društva F.B. Sedej se je tako v uvodnem večeru kot sinoči odzvalo veliko število poslušalcev, ki so nastopajoče ansamble in uigran voditeljski par - Andreja Hoferja in Tjašo Hrobat - nagradili s toplimi aplavzi. Danes bo na sporedu še finalni del festivala. Na odru bodo od 17. ure dalje nastopili najboljši ansambli, ki bodo nato prepustili oder skupini Modrijani. Med 20. in 21. uro bo žirija proglasila zmagovalca festivala. Na 17. strani LONJER - Konec mednarodne kolonije Ustvarjalno slovo od letošnjega Artedna TRST - Z veliko skupinsko razstavo se je sinoči zaključila tudi deseta mednarodna likovna delavnica Arteden. V lonjerskem športno-kultur-nem centru so ob 20. uri odprli veliko skupinsko razstavo, na kateri so Iris Bonora, Diana Bošnjak, Ana Komatina, Victor Oriecuia in Boris Prinčič po- kazali sadove svojega enotedenskega bivanja in ustvarjanja v Lonjerju. Na ogled so bila tudi dela najmlajših, ki so ves teden obiskovali otroške ustvarjalne delavnice. A tudi videoprojekcija fotografij, ki so nastale v začetniški delavnici digitalne fotografije. Na 4. strani RIM - Tudi včeraj so se nadaljevale bolj ali manj ostre kritike na predlog krčenja javnih izdatkov, po katerem naj bi država v treh letih prihranila okrog 26 milijard evrov. Na skupni razpravi v kraju Serravalle Pistoiese sta svoja zelo podobna stališča povedala predsednik Confindustrie Giorgio Squinzi in generalna sekretarka sindikata CGIL Susanna Camusso. Squinzi je dejal, da je vladni načrt prvi korak v pravo smer, pri tem pa je podprl vsa stališča svoje sogovornice. Poudaril je, daje prav racionalizirati in poenostaviti javno administracijo, toda treba se je izogniti zaostrovanju socialnih problemov. Na 2. strani V Trstu se je začel deželni kongres SKP Na 3. strani Nekdanji minister Treu o reformi trga dela Na 5. strani SEL: V Dolini Glinščice so invazivne rastline Na 5. strani V Štarancanu prijeli tatu med krajo bakra Na 16. strani Mladi Goričani razsajali po atletskem stadionu Na 16. strani RUSIJA Vsaj 100 mrtvih v poplavah po močnem deževju MOSKVA - Poplave, ki jih je v regiji Krasnodarski kraj na jugu Rusije povzročilo močno deževje, so v zadnjih dveh dneh terjale vsaj 99 življenj in prizadele skoraj 13.000 ljudi, je včeraj sporočila ruska policija. Številni so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Ruske oblasti so v mestu Krimsk našle 88 trupel. Devet ljudi je umrlo v mestu Gelendzik, dva pa v kraju No-vorosijsk. Ocenjujejo, da seznam žrtev še ni dokončen. Na 2. strani ffli@fliU Začetek velike RAZPRODAJE spodnjega perila in tekstilnih izdelkov za dom TRST, ul. S. Spiridione 5 TRŽIČ, ul. Duca D'Aosta 14 PROMOCIJSKA CENA ZA ležišče lateks € 299,00 € 598,00 višina 20 cm enop. dvop. Ležišče €238,00 €119,00 ortopedsko en°P- f(|0/ enop vzmeti €476,00 "JU/d €238,00 dvop. dvop. Ležišče €498,00 € 249,00 enop. €996,00 €498,00 ločene vzmeti cn0P- enop Ležišče € 698,00 € 349,00 memory foam ^ flop. ^ Jj^j enop € 1.396,00 dvop. € 698,00 dvop. Vzglavniki €98,00 -50% €49,00 lateksa in memory foam preobleka prati pršicam Električni počivalnik € 1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 - na vogalu z ul. Giotto pon. 15.45 -19.30 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 Tel.: 040.37.11.35 2 Nedelja, 8. julija 2012 DNEVNE NOVICE / RIM - Ostre kritike vladnemu manevru o krčenju javnih izdatkov Squinzi in Camusso v • • *• ■ • I IV« • včeraj na isti valovni dolzmi Prav je racionalizirati državni aparat, a brez zaostrovanja socialnih problemov Predloženi ukrepi t.i. »spending review« Montijeve vlade so doživeli serijo ostrih kritik ansa RIM - Tudi včeraj so se nadaljevale bolj ali manj ostre kritike na predlog krčenja javnih izdatkov, po katerem naj bi država v treh letih prihranila okrog 26 milijard evrov. Na skupni razpravi v kraju Serravalle Pistoiese sta svoja zelo podobna stališča povedala predsednik Con-findustrie Giorgio Squinzi in generalna sekretarka sindikata CGIL Susanna Ca-musso. Squinzi je dejal, da je vladni načrt prvi korak v pravo smer, pri tem pa je podprl vsa stališča svoje sogovornice. Poudaril je, daje prav racionalizirati in poenostaviti javno administracijo, toda treba se je izogniti zaostrovanju socialnih problemov. Predsednik industrial-cev je dodal, da »smo trideset let živeli kot škržati, sedaj pa je čas, da postanemo mravlje,«. Squinzi se je tudi strinjal z morebitno uvedbo davka na premoženja, razen za podjetja. Distanciral se je od Marchionnejevih stališč in se zavzel za dialog s sindikati. Camussova je vladni predlog skri-tizirala na celi črti. Dejala je, da se ukrep ne dotika problemov in zapravljanja, temveč gre za manever, ki horizontalno reže vsevprek, zato da država pride do denarja. Zavzela se je za splošno mobilizacijo, kajti če ne bo dela, bo vsem trda predla, že za julij pa je napovedala sindikalne pobude v zvezi z zdravstvom, ki predstavlja najbolj sporen del vladnih ukrepov. Kot povedano se je njen sogovornik Squinzi strinjal praktično z vsem, kar je povedala. Predsednik industrialcev je Mon-tijevo vlado ocenil med 5 in 6 in dodal, da si je od tehnične vlade pričakoval poteze, ki jih še ni naredila, kot je napri-mer podpora raziskovanju. Zelo kritičen do vladnih ukrepov je bil včeraj tudi sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani, ki je glede zdravstva nakazal nevarnost, da se ponovi kaos kot s tistimi, ki so po pokojninski reformi ostali brez dela in pokojnine. Kritiziral je redukcije krajevnih uprav, ki so že itak prizadete, obenem pa je izrazil pripravljenost za konstruktivno soočanje z vlado. RUSIJA - Po izredno močnem dvodnevnem deževju Vsaj sto mrtvih v poplavah Nabolj prizadeta je regija mesta Krasnodar - Prebivalce so narasle vode povsem presenetile - Uničeni domovi 13.000 ljudi MOSKVA - Poplave, ki jih je v regiji Krasnodarski kraj na jugu Rusije povzročilo močno deževje, so v zadnjih dveh dneh terjale vsaj 100 življenj in prizadele skoraj 13.000 ljudi, je včeraj sporočila ruska policija. Številni so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Ruske oblasti so v mestu Krimsk našle 88 trupel. Devet ljudi je umrlo v mestu Gelendzik, dva pa v kraju Novorosijsk, so po navedbah ruske tiskovne agencije Itar-Tass pojasnili na ruskem notranjem ministrstvu. Po navedbah tiskovne agencije Ria Novosti je med žrtvami v mestu Gelend-zik pet ljudi umrlo zaradi električnega šoka, potem ko se je v vodo zrušil transformator. Da bi se izognili novim podobnim žrtvam, so morali ponekod izklopiti elektriko. Prebivalce so narasle vode povsem presenetile, številne tudi med spanjem. Nekateri so noč preživeli na drevesih. O razlogih za tako veliko število žrtev v Moskvi po besedah tiskovnega predstavnika policije v regiji Igora Željabina teče preiskava. Širijo se namreč govorice, da je katastrofa posledica človeške krivde. Odprli naj bi namreč zaporo nekega vodnega rezervoarja, kar pa so oblasti že zanikale. »Noben vodni rezervoar, nobena vrata niso bila odprta,« je zagotovila tiskovna predstavnica guvernerja regije Anna Minkova. »Poplave so bile zelo močne, ruvalo je celo semaforje,« je dogajanje opisal Že-ljabin. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je blatna voda ponekod presegla strehe avtomobilov. Na nekaterih predelih so se ljudje po ulicah prebijali skozi vodo, ki jim je segala do pasu. Nekateri so se prevažali tudi v čolnih. Narasle vode so prizadele domove skoraj 13.000 ljudi. Evakuacije še potekajo, prav tako reševalna akcija, v okviru katere odkrivajo nova trupla. Število žrtev bi se lahko še zvišalo, opozarja Željabin. Oblasti v regiji, ki se nahaja okoli 1200 kilometrov južno od Moskve, so poplave ocenile za najhujše v zadnjem desetletju. Samo mesto Gelendzik je v 24 urah zalilo toliko dežja, kot ga običajno zapade v petih mesecih, so zapisali v sporočilu za javnost. Letalski posnetek obširnih poplav v Krasnodaru ansa Prve volitve v Libiji BENGAZI - Prve volitve v Libiji po lanski vstaji in strmo-glavljenju dolgoletnega diktatorja Moamerja Gadafija poleg navdušenja zaznamujejo tudi protesti, predvsem na vzhodu države. Zaradi incidentov tam niso odprli okoli sto volišč, kljub temu pa volilna komisija udeležbo po državi označuje za odlično, poročajo tuje tiskovne agencije. Okoli 200 protestnikov se je zbralo na osrednjem trgu v Ben-gaziju na vzhodu države, zibelki upora proti Gadafiju. Protestniki so sežigali volilne lističe v znak protesta zaradi odločitve Nacionalnega prehodnega sveta, da pri razdelitvi sedežev v ustavodajni skupščini upošteva regionalne in demografske kriterije. Tako bo sto sedežev v 200-članski ustavodajni skupščini pripadlo zahodnemu delu države, 60 vzhodnemu in 40 južnemu. Protestnike je obkrožila množica podpornikov volitev in kasneje vsaj ducat vojaških vozil. Vojaki so v opozorilo streljali v zrak, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ko so se varnostne sile umaknile, so se sicer neredi razširili; protestniki so začeli napadati avtomobile in jih več tudi poškodovali. 17-letni Ljubljančan zabodel dva 18-letnika LJUBLJANA - V Trnovem v Ljubljani je ponoči 17-letni Ljubljančan z nožem zabodel dva 18-letnika. Eden izmed njiju je zaradi poškodb umrl na kraju, drugi pa je utrpel hude telesne poškodbe in so ga z reševalnim vozilom pripeljali v ljubljanski klinični center, so sporočili iz Policijske uprave Ljubljana. V kliničnem centru so za STA danes pojasnili, da je zdravstveno stanje 18-letnika stabilno. Tako so opravili vse diagnostične postopke, zaenkrat pa ostaja v bolnišnici. Policisti so bili o dogodku obveščeni včeraj, okoli 00.45. Kot so ugotovili, je prišlo do spora med posamezniki v skupini, ki se je nahajala na Riharjevi ulici, pod novim mostom v Trnovem. V prepiru je 17-letni Ljubljančan z nožem zabodel dva 18-letnika, prav tako Ljubljančana. Osumljeni je s kraja dogodka pobegnil, pozneje pa je prišel na eno izmed policijskih postaj v Ljubljani, kjer so mu odvzeli prostost. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil in preverjanjem okoliščin dogodka, so še sporočili ljubljanski policisti. DUBROVNIK - Dogovor med slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem in hrvaško kolegico Vesno Pusic Spor o NLB v roke izvedencem DUBROVNIK - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Karl Erjavec in Vesna Pusic sta se včeraj v Dubrovniku dogovorila, da bo vsaka država imenovala po enega strokovnjaka, ki bosta natančno preučila spor o Ljubljanski banki in vladama predlagala rešitev. Ob tem pa sta tako Erjavec kot Pusiceva dejala, da morata njun dogovor potrditi še vladi.«Za današnji dogovor moram dobiti še mandat slovenske vlade, da bi postavili eksperta, ki bo sodeloval pri razrešitvi spora,» je novinarjem dejal Erjavec po srečanju s hrvaško kolegico, ki je potekalo ob robu Croatia Summita v Dubrovniku. »Zelo sem zadovoljen, da hrvaška in slovenska stran nadaljujeta dialog glede vprašanja varčevalcev LB. Pomembno je, da se kot ministra pogovarjava o rešitvi odprtih vprašanj,« je še dejal Erjavec. Dodal je, da je treba nadaljevati z dialogom in počakati, kaj bodo povedali vrhunski finančni strokovnjaki. Omenjeni eksperti naj bi delovali v okviru meddržavne komisije za urejanje odpr- Karl Erjavec tih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Za Slovenijo so sporne tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB in Novi ljubljanski banki na hrvaških sodiščih. Prejšnje hrvaške vlade so pooblastile zagrebško banko in PBZ, da v njenem imenu vodita postopke proti slovenskim bankam.Postopki na sodišču pa so povezani s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki Vesna Pusic ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije, izplačali Zagrebška banka in PBZ hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov). »Državi imata odprto samo eno vprašanje, to je vprašanje LB in to le dela nekdanjih deviznih hrvaških varčeval- cev, in sicer tistih, ki so svoja povpraševanja prenesli v breme hrvaške države v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Proces poteka od leta 1994 in 1995,« je dejala Pusiceva, ki mora, kot je pojasnila, tudi sama na hrvaški vladi dobiti mandat za včerajšnji dogovor. »Želimo urediti problem in poskusiti v temu delu segmenta varčevalcev angažirati dva strokovnjaka, ki bosta skušala obema vladama predlagati rešitev. To vodi v dobro smer, ker se strinjamo, da je cilj problem rešiti ne pa ga radikalizirati,« je še izjavila hrvaška zunanja ministrica. Kot je dodala, imata državi skupno delo tudi v Evropski uniji, ko gre za sodelovanje pri razširjanju evropskih reform v regiji. »Imamo veliko prostora za sodelovanje in treba je iti naprej, spor pa urediti na omenjeni način,« je ocenila Pusiceva. Ponovila je, da je treba spor urejati neodvisno od postopka slovenske ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU. Slovenija bo začela s postopkom ra- tifikacije, potem ko bosta omenjena strokovnjaka predlagala rešitev za dogovorno urejanje spora o LB in ko bo jasno, kako se bo spor uredil, je pojasnil Erjavec. Po prihodu v Dubrovnik v petek je sicer večkrat dejal, da Slovenija vztraja na rešitvi spora v okviru sukcesije ter da se bo Hrvaška morala držati svojih zavez. Erjavec je v petek še izjavil, da Hrvaška ne more po eni strani urejati vprašanje LB v okviru sukcesije, po drugi pa na sodiščih. To je mogoče razumeti tako, da se bo postopek ratifikacije hrvaške pogodbe v državnem zboru začel le v primeru, če bodo umaknjene tožbe proti slovenskim bankam. Slovenska stran ocenjuje, da pomeni včerajšnji dogovor pomemben premik v stališčih hrvaške vlade, potem ko je hrvaški premier Zoran Milanovic v ponedeljek v pogovoru z državljani na spletnem družbenem omrežju Twitter izjavil, da Hrvaška nima nobenih aktivnih obveznosti do Slovenije, ko gre za reševanje spora o LB. (STA) / ALPE-JADRAN Nedelja, 8. julija 2012 3 LIPICA - Iskanje poti za izboljšanje poslovanja Možnost vstopa zasebnega kapitala v lipiško kobilarno Potrebna bi bila ponovna sprememba zakona, ki ureja status ustanove LIPICA - 1,5 milijona evrov za doka-pitalizacijo družbe Lipica Turizem, 211.000 sponzorskega denarja ob praznovanju 430e obletnice, 2,9 milijona prihodkov od ogledov kobilarne, predstav, šole jahanja - vse to bi morali biti prihodki javnega zavoda, so sredi aprila sporočili iz Računskega sodišča (RS), pa so šli na račun družbe Lipica Turizem (LT). »Očitno so v Kobilarni Lipica (KL) ustanovili gospodarsko družbo, da bi se izognili nadzoru nad porabo denarja iz javnih virov,« je očital predsednik RS Igor Šoltes. Zato so vladi oziroma ministrstvu za kmetijstvo in za kulturo ter KL naložili, da do srede julija pripravijo predlog ustreznih popravkov. Sredi preteklega meseca ja vlada predloge, ki so jih pripravili v ta namen imenovani delovni skupini, sestavljeni iz predstavniki šestih ministrstev, KL in službe vlade za zakonodajo, že »vzela na znanje«. »Organiziranost KL na javni zavod (Kobilarna) in gospodarsko družbo je primerna,« meni direktor KL Tomi Rumpf. »Težava je le v tem, da ta delitev nikoli ni bila speljana do konca, predvsem pa da ni dopuščala, da tržna dejavnost deluje po tržnih zakonitostih. Kar pa zadeva prihodke LT od dejavnosti Kobilarne, mi smo imeli sodila, po katerih smo te prihodke delili. Te dejavnosti so namreč izvajali zaposleni na LT.« Tudi v skupini predlagajo, da se ta organizacijska oblika ohrani še naprej. »Lipica je tudi turistična destina-cija,« je odločitev pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Bran- ko Ravnik, sicer pa vodja delovne skupine, »upravljanje s to dejavnostjo v okviru javnega zavoda pa se nam ne zdi primerna rešitev. Ključno vprašanje pa je, da bi s tem rešili problem lastništva, saj naj bi po našem predlogu LT prešla v last države. (Sedaj je ustanovitelj družbe javni zavod.) V tem primeru bi se tudi vodenje in upravljanje gospodarske družbe preneslo na vlado.« Rumpf pa je še lani razmišljal, da bi se KL znova preoblikovala v enotno pravno osebo. »Sredi lanskega leta sem zaradi težav predlagal, da se zopet združimo,« je pojasnil. Predlog nove organiziranosti pomeni spremembo veljavnega Zakona o Kobilarni Lipica (Zakon), pomeni pa tudi, da bi organiziranje kulturnih in športnih prireditev na zavarovanem območju, predstav klasične šole jahanja, vožnje s kočijo in druge storitve, ki so danes dejavnosti Kobilarne, prevzela LT. »Preden pripravimo predlog novega zakona, bo potrebno brez fige v žepu določiti, katere dejavnosti sodijo v javno službo in denar zanje zagotavlja država, katere, te se tudi izvajajo na celotnem zavarovanem območju, pa so tržne. Verjamem, da smo dobro premislili in da ne gre za nobeno divje poseganje v zavarovano območje,« je zagotovil Rumpf. »V kolikor bo sprejet koncept, da se ustanovi gospodarska družba v lasti države, je potem možno, da turistični del upravlja država, ali vlagatelj,« je povedal Branko Ravnik. Zamisel o vstopu zasebnega kapitala v KL ni nekaj novega, pred desetletjem so že iskali morebitnega intere- senta. »Želimo, da pri izbiri partnerja sodeluje javni zavod, da se aktivnosti načrtuje skupaj in da so pravila jasna, da ne bo ogrožena javna služba,» je zatrdil Rumpf. »Mi imamo pripravljeno dokumentacijo za obnovo, vendar smo brez denarja. Država ne more iz proračuna zagotavljati denarja za vlaganje v turistično infrastrukturo.« LT bi morala Kobilarni za uporabo hotelov plačevati najemnino, je še opozorilo RS. »Sam sem to želel urediti, pa so v Svetu zavoda to zavrnili,» je še povedal Rumpf. »"Namreč, po uredbi, ki govori o višini, je najemnina tolikšna, da bi morali objaviti javni Deželni kongres se je začel včeraj na tržaškem sedežu SKP kroma POLITIKA - Danes se zaključi dvodnevni deželni kongres SKP Franzil spet kandidat za tajnika Na primarnih podpora Honsellu TRST - Stranka komunistične prenove bo na državni ravni še naprej kritična do vlade ministrskega predsednika Maria Montija. Glede na dejstvo, da Montija podpira tudi Demokratska stranka je zato pot do sodelovanja oziroma zavezništva z DS v vidiku prihodnjih deželnih volitev v deželi Furlaniji-Julijski krajini težja, vendar bo treba delati na tem. SKP bo torej spodbujala združevanje vseh levosredinskih političnih sil in strank z namenom ustanovitve široke koalicije (od Levice, ekologije in svobode do Italije vrednot), ki bo znala prevladati nad desnosre-dinskim kandidatom in sicer deželnim predsednikom Renzom Tondom. SKP zahteva vsekakor primarne volitve v levi sredini: če je po eni strani govor o morebitni kandidaturi evropske poslanke in deželne tajnice Demokratske stranke Debore Serracchiani, namerava SKP skupaj z drugimi levosredinskimi strankami podpreti kandidaturo Furia Honsella (čeprav kaže, da bi se v primeru uradne kandidature Serracchianijeve tako Honsell kot načelnik svetniške skupine DS v deželnem svetu Gianfranco Moretton odpovedala lastni kandidaturi). To nam je povedal dosedanji deželni tajnik SKP Kristian Franzil, ki je včeraj popoldne z daljšim poročilom odprl dvodnevni deželni kongres stranke na tržaškem sedežu v Ul. Tarabochia in ki je ponovno kandidiral za tajniško mesto. Prvi dan je bil javnega značaja in so se ga med ostalimi udeležili tržaški in videmski župan Roberto Cosolini ter Furio Honsell, Ser-racchianijeva in predstavniki drugih strank, od DS do SEL in IDV, medtem ko je stranka SSk poslala pismo). To je bilo namreč tudi priložnost za pogajanje oziroma dogovarjanje o morebitnih zavezništvih in kandidaturah, namen SKP pa je bilo tudi predlagati ustanovitev široke koalicije, v kateri bo vsaka stranka sodelovala z drugimi in vsekakor ohranjala lastno identiteto. Deželni kongres se bo nadaljeval in zaključil danes na sedežu SKP v Naselju sv. Sergija. Dopoldne bo razprava, okrog 13. ure pa bodo izvolili novo vodstvo in tajnika, ki bo po vsej verjetnosti še naprej Franzil. A.G. EDIL CARSO s.r.l. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZG0NIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 razpis. In lahko bi se zgodilo, da bi na razpisu zmagal kdo drugi, LT pa bi imela pogodbo, da izvaja dejavnost. Zato smo želeli skleniti pogodbo za višino, za katero ni potreben razpis, pa predlog ni bil potrjen.« Kaj pa so v KL po nalogu RS vendarle odpravili. Po besedah Rumpfa so prekinili pogodbo za izvajanje marketinških in PR storitev z zunanjim izvajalcem in s 1. julijem zaposlili delavko. »Kar pa zaveda sponzorje, dejstvo je, da ti ne želijo podpirati konjeniških prireditev, ampak želijo tržiti svoje produkte. V konjeništvu pač ne vidijo zaslužka, zato pravzaprav veliko denarja iz tega naslova pridobimo v LT.« Koliko se s spremembami mudi? Po mnenju Rumpfa bi moral biti ciljni datum 1. januar 2013. »Letošnje leto pripeljemo do konca in se sprememb Zakona raje lotimo s premislekom.« Po odločitvi vlade sredi junija je pristojnost nad delovanjem KL že dobilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Tako je že bilo, potem pa je leta 2005 tedanja vlada pristojnost podelila še tedanjemu ministrstvu za kulturo. Dodajmo še to, da je bil Zakon o KL leta 2006 že spremenjen. Omogočil je ustanovitev družbe LT leto dni pozneje, ki pa v vseh teh letih pravzaprav ni zabeležila omembe vrednega dobička. Spremembe so nastale v času vlade Janeza Janše, ko je Svetu KL predsedoval takrat evropski poslanec in pomemben član SDS-a Mihael Brejc, ki je v Lipici pod plaščem države načrtoval povečanje golf igrišča na 18 lukenj. Irena Cunja Nagrade SLORI 2012 Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI tudi letos razpisuje nagrade za zaključena univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Na Razpis se lahko prijavijo interesenti, ki so v akademskih letih 2010-2011, 2009-2010 oz. 2008-2009 opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih. Rok oddaje prijavne dokumentacije je 9.7.2012. SLORI vabi mlade in perspektivne diplomirane strokovnjake, ki bi se radi še naprej študijsko izpopolnjevali in preizkusili v raziskovalnem delu, da si natančno preberejo razpisne pogoje na spletni strani inštituta www.slo-ri.org in se prijavijo na razpis. Rupel sprejel Štoko in Terpina Stranka Slovenska skupnost in Svet slovenskih organizacij se zahvaljujeta novem Generalnemu konzulu Republike Slovenije dr. Dimitriju Ruplu za vljudnem in prijeten sprejem ob prevzemu konzularne zadolžitve. V prejšnjih dneh je generalni konzul sprejel najprej predsednika SSO Draga Štoko, zatem pa tudi deželnega tajnika SSk Damijana Ter-pina. Eno in drugo srečanje sta bili vljudnostnega značaja, obenem pa je bila to priložnost za kratek pregled aktualnih vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji ter čezmejne odnose med državama. Stranka Slovenska skupnost in Svet slovenskih organizaciji dr. Dimitriju Ruplu izrekata dobrodošlico med Slovenci v Dežele FJk in mu želita uspešno delo za skupno dobrobiti širšega obmejnega prostora. AcegasAps O B V E S T I LO Obveščamo Vas, da bomo dne 11. julija 2012 na županstvu v Dolini odprli Urad za uporabnike storitev podjetja AcegasAps. Urad bo obratoval s sledečim urnikom: ob SREDAH od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.30 ob PETKIH od 8.30 do 12.30 V uradu se bo lahko: - izvedlo vse postopke v zvezi z dobavo vode (odprtja, zaprtja, nasledstva, ali spremembe pogodb dobave); - prejelo vse informacije v zvezi z računi o dobavi vode in izvedlo morebitne popravke. Za hladne dni...___ akcijska PONUDBA do razprodaje za\og\_. DRVA visoko gorska siva bukev, tesno zložena v paleti, dimenzije 1x1x1,8 = 1,8 m3 . JS F ¡» __Bil «H l—l l— PELETI Visoko kalorični peleti - bukva/smreka v vrečah po 15 kg, na paleti 1050 kg. 134 paleta DOSTAVA > NA DOM ^ > vklj. v ceno ^ do 30km od S S Gorice r^ BRIKETI z LUKNJO Visoko kalorični z luknjo v sredini 185 € na paleti je 100 tona paketov po 10kg GSM: +386 31 770 410 r- - .vfosolm o"°r legnaacasa@gmail.com j ' ' ■ .->1 j Gorice r1 ^_ IŠČEM SODELAVCA S KAMIONOM (dvigalo ali nakladalna rampa) ZA RAZVOZ BLAGA. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 8. julija 2012 19 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Zelo ustvarjalno, drugače tudi ne bi moglo biti, se je sinoči v Lonjerju zaključila mednarodna likovna delavnica Arteden. V športno-kulturnem centru so namreč odprli veliko skupinsko razstavo, na kateri je pet letošnjih udeležencev pokazalo, v kakšen navdih jim je bil teden, ki so ga preživeli v Lonjerju. Bolj kot besede, so sinoči torej spregovorile podobe. Tiste, ki so jih v sklopu Artedna ustvarili Iris Bonora iz Valencie, Sa-rajevčanka Diana Bošnjak, ki živi v Trstu, Ana Komatina iz Bihača, Victor Oriecuia iz Kanade in Goričan Boris Prinčič. Številne prisotne so tako nagovorili Irisini cvetoči mandljevci, Anina črnodlaka mačka, Victorjeva kamnita skulptura, Borisova fotografska kompozicija, Dianina tržnica in še marsikaj drugega, kar je v minulih dneh nastalo pod lonjerskim nebom. Ob razstavljenih delih je bilo mogoče prebrati krajše samopredstavitve, ki so jih pripravili umetniki. Njihove podobe pa so se prijetno spajale z žametnim glasom in glasbo Martine in Marka Ferija ter Tomaža Ne-doha. Odprtja so se udeležili tudi podpredsednik pokrajinske uprave Igor Dolenc, predsednik SKGZ Rudi Pavšič in tržaška predsednica ZSKD Živka Persi. Vsi so pohvalili zamisel Artedna, ki v imenu umetnosti združuje različne kulture. Živka Per-si pa je »vsem požrtvovalnim kulturnim delavcem v Lonjerju« izročila tudi priložnostno plaketo. Razstavo je postavila Luisa Tomase-tig, ki je v petek zvečer vodila tudi večerno likovno delavnico, odprto širši javnosti. Spored je v imenu organizatorjev, v prvi vrsti Slovenskega kulturnega društva Lonjer -Katinara, povezovala Darja Kodrič. Uvodna misel pa je bila zaupana Jani Pečar, eni od gonilnih sil Artedna, ki je letos potekal že desetič zapored. Spomnila je na prehojeno pot, na bogato paleto medčloveških odnosov, ki še trajajo. Med prijatelji Artedna je nedvomno Foto video Trst 80, ki je v Lo-njerju priredil začetniško delavnico digitalne fotografije; sinoči si je bilo mogoče ogledati tudi izbor vsega, kar je nastalo pod mentorstvom Mirne Viola, a tudi izbor fotografij Marka Civardija. Razstavljene pa so bile tudi risbe in drugi likovni izdelki, ki jih je okrog 25 otrok ustvarilo v jutranjih delavnicah, ki so jih vodile učiteljice Emma, Elena, Taddea in Maddalena. (pd) MILJE - V sredo Predstavitev Cancianijeve knjige Potem ko je sredi junija doživela predstavitev v knjigarni Minerva v Trstu, bodo v sredo, 11. julija, v kavarni gledališča Verdi v Miljah ob 19. uri predstavili knjigo novinarja in dolgoletnega dopisnika italijanske radio tele vizije RAI iz Moskve Sergia Cancianija Roulette Russia, kjer je govor o zadnjih dvajsetih letih ruske zgodovine od padca Sovjetske zveze do vzpona Vladimirja Putina. Na predstavitvi, ki bo potekala na pobudo občinske knjižnice E. Guglia, se bo z avtorjem pogovarjal bivši evropski poslanec Giorgio Rossetti, predsednik študijskega središča Dialoghi Eu-ropei. Vstop je prost, srečanje pa se bo lepo ujemalo z razstavo Od utopije do disidentstva, ki je posvečena ruskemu slikarstvu in je na ogled do 12. avgusta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 20. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 10. in 13. uro. več fotografij na www.primorski.eu Nad desetim Artednom je sinoči padel zastor kroma OBČINA TRST - Obračun prvega leta mandata Veliko narejenega Prihodnje leto ključno glede prostorskega načrta, starega pristanišča in škedenjske železarne Obračun prvega leta delovanja tržaške levosredinske občinske uprave je pozitiven. V to je prepričan župan Roberto Cosolini, ki je v petek zvečer množici privržencev in gostov (župan je posebej omenil prefekta Alessandra Giacchettija in predsednika uprave družbe Generali Ga-brieleja Galaterija), zbrani v mali dvorani gledališča Verdi predstavil rezultate enoletnega dela in načrte za prihodnje leto. Cosolini, čigar poročilo sta dopolnila še odbornika za urbanistiko in javna dela Elena Marchigiani in Andrea Dapretto, je opozoril, kako je bila občinska uprava dejavna predvsem na štirih večjih področjih: prvo je obsegalo prizadevanje za okrepitev zaupanja občanov v upravo oz. za zbližanje med občani in upravo (npr. s soudeležbo prebivalstva pri oblikovanju pomembnih načrtov, krepitvijo transpa-rentnosti, odpravo nepotrebnih stroškov z ukinitvijo nekaterih družb ter z izboljšanjem komunikacije s krepitvijo spletne strani in prisotnostjo v spletnih skupnostih). Drugo področje je obsegalo ukrepe za posodobitev mesta in izboljšanje življenjske kakovosti: predvsem gre tu za postopek sprejemanja novega prometnega in prostorskega načrta, ureditev parkirišč, območij za pešce in kolesarje ter zelenih površin. Tretje področje je obsegalo krepitev stikov in sodelovanja z mesti, kot so Dunaj, Gradec, Reka, Zagreb in Ljubljana ter organizacijo pobud, kot bo t.i. Trieste Next v sodelovanju z univerzo. Četrto področje pa je obsegalo ukrepe za oživitev in razvoj gospodarstva, kjer je uprava po Coso-linijevih besedah dobro delala: na področju turizma so tako v prvih štirih mesecih letošnjega leta imeli 18 odstotkov več hotelskih gostov, v prvih šestih mesecih pa 24.000 obiskovalcev (12 odstotkov) več v muzejih. Občina je dalje odigrala svojo vlogo pri spodbujanju razvijanja infrastruktur tržaškega pristanišča in pri odpravljanju težav glede sodelovanja z italijanskimi železnicami. Vsekakor bo tržaško pristanišče lahko privabilo tovore z daljnega vzhoda samo v sodelovanju z drugimi pristanišči severnega Jadrana, kot sta npr. Koper in Benetke, je dejal župan, ki je tudi poudaril prizadevanje občinske uprave za preureditev območja starega pristanišča. Na področju trgovine se je sprostil postopek, ki bo omogočil odprtje trgovin, ki prodajajo samo eno blagovno znamko, dalje Roberto Cosolini: Trst bo dobil tudi mednarodni festival sodobnih umetnosti in človekovih pravic kroma je uprava sprejela tudi ukrepe za oživitev trgovinske dejavnosti v mestu. Cosolini je tudi poudaril pomen doseženega dogovora za sanacijo onesnaženih območij, poleg tega je tudi opozoril, da je v občinskih vrtcih 61 mest več, prav tako se je okrepila brezžična internetna povezava, muzeji so odprti dlje časa, začel je delovati urad za obnovljive vire energije, predvsem pa je občinska uprava okrepila prizadevanja na področju sociale, kjer je več kot polovico sredstev namenila preprečevanju pojava revščine, dalje je zagotovila 93 ležišč več za brezdomce in 406 delovnih štipendij več. Z vsem omenjenim želi uprava nadaljevati tudi v drugem letu mandata, ki bo po Cosolinijevem prepričanju ključnega pomena za usodo prostorskega načrta, starega pristanišča in škedenjske železarne. Občinski upravni aparat bo moral ohraniti oz. izboljšati raven storitev ob racionalizaciji stroškov in poenostavitvi postopkov, prav tako bo treba izboljšati stopnjo ločenega zbiranja odpadkov in povečati število otroških jasli, med načrti pa je tudi ureditev morskega parka pri Sv. Andreju. Na kulturnem področju bo treba okrepiti sodelovanje s kulturnimi delavci, premostiti težave gledališč in spodbujati inovativnost. Načrtuje se tudi širitev pomorskega muzeja in ustanovitev novega muzeja znanosti, v Trstu pa bo zaživela tudi čisto nova pobuda: mednarodni festival sodobnih umetnosti in človekovih pravic. (iž) ARTEDEN 2012 - Velika skupinska razstava letošnjih udeležencev z barvami, kamnom, fotografijo V športno-kulturnem centru na ogled tudi dela udeležencev otroških in fotografskih delavnic Prijave za delo Center za zaposlovanje Pokrajine Trst sporoča, da bodo jutri in v torek med 9.15 in 12.45 na sedežu na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 sprejemali prijave za delovna mesta, ki jih potrebuje Občina Trst. Gre za 33 mest za strežnika na socio-zdravstvenem področju (A kategorija) v šolskem letu 2012/2013: pet mest je s polnim, 28 pa s polovičnim delovnim urnikom (18 ur). Poleg tega bodo sprejemali prijave še za 66 mest za sodelavca na področju varstva otrok in čiščenja prostorov (B kategorija): osem mest je s polnim, 58 pa s polovičnim delovnim urnikom. Pogoja sta opravljeno obvezno šolanje in vsaj šestmesečna izkušnja dela na omenjenih področjih. Talna signalizacija Občina Trst obvešča, da bo od danes do četrtka med 21. in 6. uro potekalo vzdrževanje talne signalizacije v ulicah Costa-lunga, Santa Maria Maddalena, Fianona, Paisiello, Benussi, Puccini, Mascagni, Zandonai, Pagano in Campanelle ter na Reški cesti. V istih urah, vendar od jutri do četrtka, pa bo vzdrževanje potekalo še na Korzu Ca-vour, na Trgu Duca degli Abruzzi, na nabrežju, trgih Tommaseo, Pitteri in Granatie-ri ter v ulicah Mercato Vecchio, Orologio, Pozzo del Mare, Punta del Forno, Muda Vecchia in Teatro Romano. Vedno od jutri do četrtka, vendar med 8.30 in 18.30, pa bo vzdrževanje potekalo v Križu (znotraj vasi, v Ul. Pucino, na cesti za Brojenco in pokrajinski cesti št. 1) ter na Proseku in Kontovelu (znotraj vasi, na Furlanski cesti, pokrajinski cesti št. 1, v Ul. sv. Naza-rija ter na cesti za Vejno in Ruski cesti). Izročitev na Fernetičih Slovenske oblasti so na Fernetičih izročile italijanski mejni policiji 45-letnega srbskega državljana G. P., ki je trenutno v tržaškem zaporu. Na njegov račun je sodišče v Bellunu novembra lani razpisalo pri-porni nalog, ker je v eni izmed picerij dolomitskega mesta s silo odprl igralni avtomat in ukradel okrog tisoč evrov. BOLNIŠNICA BURLO GAROFOLO Deklica umrla po nesreči na vrtu S smrtjo se je težko sprijazniti, smrt otroka pa je v bistvu nemogoče sprejeti. Petletna deklica je v četrtek zvečer izdihnila v tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garo-folo, kjer se je dva tedna borila za življenje. Mala Chiara Selvazzo je konec junija v furlanskem naselju Flaibano (blizu Spilimberga) na domačem vrtu stekla do manjše fontane, da bi se igrala s curkom vode. Po pisanju dnevnika Mes-saggero Veneto se je pri okrasnem cvetju pred fontano baje spotaknila in padla z obrazom v posodo z vodo. Iz hiše jo je opazila babica, ki je glasno zaklicala na pomoč, izza zidka pa je priskočil sosed, ki je deklico poskusil pomagati z umetnim dihanjem. Rešilec je malo Chiaro odpeljal v bolnišnico v San Daniele, zaradi nastalih komplikacij pa so pacientko naposled prepeljali v Trst. Kljub naporom zdravnikov in ostalega osebja bolnišnice Burlo Garofolo so krhkemu dekletcu, ki je že imelo težave z zdravjem, na koncu pošle še zadnje moči. Za Chiaro, hčerko slaščičarja, žaluje zdaj vsa vas, župnik iz Flaibana pa pravi, da jim je »ob hudi bolečini v tolažbo, da je zdaj na nebu še en angel«. Grozil partnerki Policisti so v petek popoldne vstopili v stanovanje v Ulici Sonci-ni v Škednju, med hudim prepirom jih je poklicala 45-letna stanovalka. Povedala jim je, da ji 56-letni partner in sostanovalec M. B. večkrat grozi in da je nasilen. Zaradi nevzdržne situacije je prekinila razmerje, moški pa se je na njeno odločitev odzval agresivno. Njegove podatke so poslali na državno tožilstvo. / TRST Nedelja, 8. julija 2012 5 PROSEK - Danes slovesnost ob obletnici postavitve spomenika z gostom Janezom Stanovnikom Rodili so se štirideset let po vojni, ob zori pa čistijo spomenik padlim Predsednik združene sekcije VZPI-ANPI Matija Spinazzola o svoji mladi ekipi Na Proseku se bo tridnevni program prireditev ob štiridesetletnicipostavitve spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju zaključil z današnjo proslavo ter z večernim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora (TPPZ) Pinko Tomažič na Ba-lancu. V petek so v Kulturnem domu na Proseku predstavili fotografsko razstavo in brošuro proseške sekcije združenja VZPI-ANPI, proseška in kontovelska sekcija pa sta se združili in poimenovali po borcu Antonu Uk-marju - Miru. Sinoči je bil na sporedu kulturni program, za katerim je stala vsa vas, saj so nastopili pevci in igralci domačih društev, prižgali pa so še kres. Danes bo proslava z zbiranjem ob 18. uri v Društveni gostilni na Proseku, pohodom do spomenika »pri Pilju« ter svečanostjo, med katero bodo govorili predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik, predsednik proseško-kon-tovelske sekcije VZPI-ANPI Matija Spinaz-zola in podpredsednica Sara Ferluga. Organizacijo imajo v celoti v rokah mladi, ki so se rodili 35 do 40 let po vojni, v zadnjih tednih pa so se tudi ob zori lotili udarniškega dela - kakor v starih časih. Pogovorili smo se z Matijo Spinazzola. Čemu ste se odločili za združitev proseške in kontovelske sekcije VZPI? Na Proseku in Kontovelu smo dejansko že združili tako kulturne kot športne dejavnosti. Logično je bilo združiti tudi sekciji partizanskega združenja, saj je med drugim v obeh vaseh vse manj živečih partizanov. Sekcijo ste posvetili Antonu Uk-marju, osvoboditelju Genove. Zamisel sta imela dolgoletna članica Anica Rupel in partizan Srečko Orel. Anton Ukmar je bil seveda Prosečan. V vašem odboru so sami mladi. Kdaj ste ga tako izrazito pomladili? To se je zgodilo marca lani, ko je Stanka Hrovatin sklicala občni zbor in smo izvolili nov odbor. Med mladimi pa je bilo zanimanje precejšnje. Praznovanje je v polnem teku, zanima pa me, kako so potekale priprave. Je bilo naporno? Priredili smo cel kup sestankov, ki so se začeli tam nekje januarja. Konec marca je bil program že določen, morali smo ga še prenesti v prakso. Zadnji mesec je bil zelo naporen. Lotili ste se tudi požrtvovalnega udarniškega dela. Pred dnevi so vas ob 6. uri zjutraj videli čistiti spomenik in teren okoli njega ... Vreme nas je malo presenetilo in zaradi vročine smo raje delali zgodaj zjutraj. Podnevi pa ima poleg tega vsak svoje delovne obveznosti, če ni na dopustu. Danes bodo govorniki Matija Spi-nazzola, Sara Ferluga in Janez Stanovnik. Kako se počutiš? (Smeh) Malo pod pritiskom ... Spomenik nas opozarja na obdobje in dogodke, ki jih niso doživeli niti naši starši. Kljub temu pa čutite dolžnost, da se tradicija spomina nadaljuje in obnavlja. Kako to? Sam sem omenjeno obdobje doživljal po dedkovih pripovedih, ki mi je vedno govoril o tistih časih in me učil, da si jih moramo zapomniti. To bržkone velja tudi za ostale mlade člane, kajne? Vsi prihajajo iz družin, ki so tako ali drugače povezane s partizanskim gibanjem in NOB. Aljoša Fonda Matija Spinazzola (levo) in narodne noše z brošuro krajevne sekcije VZPI-ANPI na petkovi predstavitvi; proseško praznovanje zaznamujejo predvsem mladi obrazi kroma REFORMA TRGA DELA - Debata na pobudo Demokratske stranke Prednosti in slabosti zakona, ki uvaja pomembne novosti Te dni je Evropska komisija objavila študiji, ki poudarjata, da morajo države Evropske unije v večji meri spodbujati delovne prakse, pripravništvo in vajeništvo, da vzpostavijo vezno nit med šolo in delom ter zajezijo rekordno brezposelnost. V to smer gre reforma trga dela, ki so jo sprejeli v italijanskem senatu. V tržaškem hotelu Continentale so o tem debatirali predstavniki Demokratske stranke, sindikatov in krajevnih uprav, glavno besedo pa je imel senator DS Tiziano Treu, ki je bil s kolego Ljudstva svobode Mauriziom Castrom poročevalec reforme. V Trst ga je povabila Tamara Blažina. Treu je podčrtal, da je bila reforma deležna najširše parlamentarne večine v zgodovini. Italija brez sodobnega in fleksibilnega trga dela ni kompetitivna, zakon pa ovira tudi izkoriščanje t. i. lažnih samostojnih delavcev in prikritih oblik prekernega dela, ki so tipične za Italijo. Prvič uvaja minimalno plačo za delavce, ki nimajo državne pogodbe, podpore za brezposelne pa širi na nova področja. »V Italiji imamo mobilnost in dopolnilne blagajne, kakršnih v Evropi ne poznajo, to pa stane ogromno,« je dejal. Reforma Senatorja Tamara Blažina in Tiziano Treu na Ulici Dante v Trstu ni brezhibna, uspeh pa je odvisen od gospodarske rasti. Enzo Timeo (UIL), Luciano Bordin (CISL) in Adriano Sincovich (CGIL) so izrazili svoje pomisleke, reforma je po njihovem skromna, vsekakor pa pogrešajo učinkovito davčno in industrijsko politiko. Pokrajinski tajnik DS Francesco Russo meni, da bo mora- kroma la stranka pred volitvami primerno ovrednotiti delo svojih parlamentarcev, Tamar Bla-žina pa je spomnila, da je zakon o trgu dela kompromisna rešitev. Tudi za DS bi lahko bil boljši, ampak tudi slabši, saj so druge sile zagovarjale nasprotna stališča. »Glavno je, da v Italiji rešimo vprašanje mladih, ki so odtujeni,« je dejala. (af) SEL - Na območju struge reke Glinščice so že visoke invazivne rastline Glinščica kot železnica Levica, ekologija in svoboda zahteva načrt za obnovo območja, v katerega je posegla civilna zaščita vni konferenci včeraj poudarila, da je treba gledati v prihodnost. Na poškodovanem območju se že širijo invazivne rastline (ponekod so visoke že meter), ki onemogočajo avtohtonim rastlinam, da ponovno cvetijo, so na srečanju povedali Sergio Dolce, Stefano Bertuzzi, Marino Sossi in Sabrina Morena. SEL zato zahteva od pokrajinske in deželne uprave, da v sodelovanju s tržaško in z dolinsko občinsko upravo predlagajo dolinskemu znanstvenemu odboru izdelavo načrta za zajezitev škode. Drugače bo na tistem območju nastal gozd, podoben tistim, ki rastejo ob robu železniških prog, je opomnil Bertuzzi. Vprašanje je mogoče rešiti na več načinov, saj je mogoče škodljive rastline odstraniti ali pa enostavno nadzorovati njihovo rast, dokler ne bodo avtohtone rastline zrasle in dvignile naravno pregrado. Občina Trst je pripravljena tudi ponuditi finančni prispevek, je dodal Sossi in spomnil, da je tržaški občinski svet sprejel ustrezno resolucijo SEL med razpravo o občinskem proračunu za leto 2012. A.G. Avtohtone rastline se bodo s težavo spet razcvetele kroma Po razdejanju struge reke Glinščice, zaradi katerega sta med drugim preiskovana podpredsednik Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in pristojni deželni odbornik Luca Ciriani ter direktor deželne civilne zaščite Guglielmo Berlasso je zdaj čas za ukrepe za zaščito območja, v katerega je posegla civilna zaščita. Na območju struge so se že razmnožile nekatere škodljive oziroma invazivne rastline in je torej nujen načrt za zaščito avtohtone flore. Pobudo za načrt morajo dati udeležene javne uprave z na čelu deželno vlado, morebitne odgovornosti pa naj medtem ugotovi sodstvo. To je predlog pokrajinske stranke Levice, ekologije in svobode, ki je na tisko- Razpis za štipendije Notranje ministrstvo je objavilo razpis za podelitev 112 študijskih štipendij, namenjenih otrokom in sirotam uslužbencev oz. bivših uslužbencev notranje civilne uprave ter tudi uslužbencem slednje. Rok za prijavo zapade 19. julija, besedilo razpisa pa je mogoče dobiti na spletni strani http://intrapersciv.interno.it oz. na spletni strani tržaške prefekture www.prefettura.it/trieste. Tečaji slovenščine Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture prireja brezplačne poletne tečaje slovenskega jezika, ki bodo potekali na Stadionu 1. maj in v zeleni oazi na Frne-du, v slučaju slabega vremena pa na sedežu SKD Slavko Škamperle. Tečaji bodo obsegali pet tedenskih srečanj (v popoldanskih ali večernih urah) v juliju, avgustu in septembru. Vpis je možen v tajništvu ustanove v Ul. Valdiri-vo 30 med 17. in 19. uro, telefon 040761470, 040-366557, 338-2118453, email centroitalosloveno@libero.it. Sejem starin: žrebanje Občina Trst obvešča, da bo jutri v Ul. Genova 6 ob 12. uri potekalo žrebanje za dodelitev parkirnih mest zasebnikom, ki so zaprosili za sodelovanje na sejmu antikvariata v drugem semestru letošnjega leta. TIZIANO TREU Za mlade ni prostora Tiziano Treu je univerzitetni profesor delovnega prava, ki je bil v letih 1995-1998 italijanski minister za delo (v vladah Lamberta Dinija in Romana Prodija), trenutno pa je senator Demokratske stranke in podpredsednik senatne komisije za delo. Kakšne so zadnje novice po sprejetju reforme trga dela? Zakon je bil sprejet in še se ga bo dalo popraviti, bistva pa ni mogoče spremeniti. Vlada pa je medtem podrobneje obravnavala hud problem delavcev, ki so se znašli brez službe in brez pokojnine (v ital. so to »esodati«, op. nov.). Verjamem, da se bo to vprašanje rešilo, država bo vložila precejšnja sredstva. Na terenu pa bo zdaj potrebno dobro izvajati zakon o trgu dela, začenši s členi, ki zadevajo vajeništvo, službe za zaposlovanje, izobraževanje idr. S krizo se ne moremo spopadati samo s socialnimi blažilci, potrebujemo aktivne politike zaposlovanja in spodbujanje gospodarske rasti. To kažejo tudi ukrepi Evropske unije in ministra Corrada Passere. Trg dela pa mora biti učinkovitejši predvsem za mlade. Kaj predvidevate? Na svetovni ravni je položaj slab, podatki iz ZDA niso spodbudni. Upajmo, da bo EU razumela, da mora nastopati složno in da si morajo države pomagati, saj je slika negativna. Italija pa opravlja domače naloge. Kaj se obeta v Trstu? Vprašajte Tamaro Blažina, ki bolje pozna to mesto. Tudi tu se lahko marsikaj naredi, saj je Italija dežela za starce in Trst pri tem ni izjema. Mladi potrebujejo več prostora. Jim reforma dejansko ponuja nove priložnosti? Vajeništvo predstavlja v vseh državah odprto pot do dela, 90 odstotkov mladih si po diplomi utira pot na ta način. Pot obstaja, zdaj jo je treba prehoditi. Podjetja baje niso zadovoljna z reformo, predsednik Confindu-strie Giorgio Squinzi jo je označil kot kozlarijo (ital. »boiata«). Squinzi je uporabil neumesten izraz in zdaj govori že drugače. Pravi, da je nujno pozitivno ozračje in da podjetja potrebujejo pomoč. S tem se strinjam in še vedno se lahko vnesejo izboljšave. Dejstvo je, da se vsi pritožujejo, a iz nasprotnih razlogov. To pomeni, da smo dosegli dober kompromis. (af) 6 Nedelja, 8. julija 2012 TRST / MAREMETRAGGIO 2012 - S podelitvijo nagrad se je sinoči zaključil 13. filmski festival Glavna nagrada na Švedsko, med italijanskimi slavil LA'-BAS Režiserki Amandi Kerneii 10.000€ - Kritiki izbrali prvenec »Qualche nuvola«, občinstvo »I primi della lista« S podelitvijo nagrad na Verdijevem trgu in zaključno družabnostjo na vetro-branu sredi zaliva se je sinoči zaključil 13. Maremetraggio. Mednarodni festival kratkometražnih filmov in italijanskih celovečernih prvencev je tudi letos ponudil tržaškemu občinstvu bogat izbor najnovejše filmske produkcije: 73 kratkometražcev z različnih koncev sveta in devet prvencev italijanskih režiserjev. Celovečerce so vrteli v gledališču Miela, kratkometražce pa so letos prvič predvajali na Verdijevem trgu; mirno okolje Ljudskega vrta je bilo morda filmskim projekcijam primernejše, središčna lokacija pa je nedvomno privabila k ogledu tudi bolj naključne gledalce. Sinoči so na Verdijevem trgu podelili številne nagrade. Žirija, ki so jo sestavljali Ambra Angiolini, Saverio Costanzo, Stefano Martina in Greta Scarano, je glavno nagrado za najboljši kratkometražni film podelila ljubezenski zgodbi Amande Kernell (Det komer aldrig att ga over); švedska režiserka je prejela nagrado v višini 10.000 evrov. Najboljši animirani film je bil po izboru žirije argentinski Luminaris (režiser Juan Pablo Zaramella), najboljši italijanski film pa Salvatore bratov Urso, ki je prejel tudi nagrado tržaških zapornikov (Oltre il muro). Žirija, ki je ocenjevala italijanske celovečerne prvence (Francesco Carofiglio, Daniele Gaglianone in Marco Cocci), je nagrado podelila filmu LA'-BAS Guida Lom-bardija, pretresljivi zgodbi ilegalnih pribež-nikov iz Castel Vulturna, ki je slavila tudi na beneški Mostri. Nagrada za najboljšo igralko je šla Valerii Golino za vlogo v filmu La kriptonite nella borsa, za najboljša igralca pa sta bila razglašena mlada Luca Schipani in Nicolas Orzella, ki sta prepričljivo nastopila v filmu II paese delel spose infelici. Kritiško žirijo sekcije Ippocampo so sestavljali Stefano Masi, Chiara Bruno, Gianluca Guzzo, Antonio Bracco in Alberto Farina. Za najboljši celovečerni italijanski prvenec so razglasili Qualche nuvola, ljubezensko zgodbo Saveria Di Biagia, v kateri nastopa tudi Michele Alhaique: mlademu italijanskemu talentu so organizatorji Ma-remetraggia posvetili tradicionalno »perspektivo« in zavrteli štiri njegove filme. Občinstvo pa je nagradilo komedijo I primi della lista, ki jo je posnel Roan Johnson: posrečen film, posnet po resnični zgodbi, v katerem se trije toskanski študentje leta 1970 odločijo, da zapustijo Italijo, v kateri naj bi se pripravljal državni udar. Po popotovanju, v katerem se drama stalno prepleta s komedijo, se znajdejo v zaporu v Beljaku ... (pd) »Perspektivni igralec« letošnjega festivala je bil Michele Alhaique, ki se je včeraj dopoldne srečal z občinstvom na Velikem trgu; gledali smo ga med drugim v filmu Qualche nuvola kroma GLASBA - Sinoči na gradu sv. Justa uvod v bogat niz koncertov TriesteLovesJazz Nocoj nastop jazz ansambla ameriške vojske - V prihodnjih dneh tudi brata Feri in Andrejka Možina S koncertom vokalne skupine New York Voices, ki je potekal na gradu sv. Justa, se je sinoči začel šesti tržaški džez festival TriesteLovesJazz. Festival, ki ga prireja glasbena šola Scuola di musica 55, se iz leta v leto spreminja v pomembnejši kulturni dogodek. Do 21. julija bo ponudil res bogat in kakovosten niz koncertov; večina bo potekala na Verdijevem trgu, prav vsi pa se bodo pričeli ob 21. uri in bodo brezplačni. V starem mestu, točneje na Trgu Cavana, bo nocoj nastopil džez ansambel Usafe Band, ki deluje v sklopu ameriškega vojnega letalstva. Bend so ustanovili leta 1976 in ponuja eksplozivno mešanico tradicionalne jazz glasbe in swinga. Koncert je nastal v sodelovanju z italijansko-ameriškim združenjem Fur-lanije Julijske krajine in ameriškim konzulatom iz Milana. V sredo se bo festival preselil na Verdijev trg, kjer je ob 18. uri predvideno srečanje s pisateljem in režiserjem Vit-toriom Buongiornom, ob 21. pa koncert Martina Feri kroma kubanske pevke Jayle Brown, ki bo nastopila s štirimi tržaškimi glasbeniki. Sledil bo še nastop pevke Joyce Yuille in kitarista Mika Sponze. Spored vseh brezplačnih koncertov je na voljo na spletni strani www.trieste-lovesjazz.com, omeniti pa velja vsaj še nekatere. V petek, 13. julija, je predviden koncert kvarteta Gorni Kramer, ki ga sestavljajo Marko Feri, Giorgio Fritsch, Pie-ro Spanghero in Sebastiano Zorza. Ob tej priložnosti se jim bodo pridružili pevca Martina Feri in Leo Zannier ter violinist Andrejka Možina kroma Tony Kozina. 15. julija pa bo na Verdijevem trgu poklon velikemu saksofonistu Michaelu Breckerju, ki ga bo izoblikovala avstrijsko-slovenska skupina s saksofonistom Lenartom Krečičem na čelu. Džezovski festival se bo zaključil 21. julija, organizatorji pa so letos poskrbeli tudi za dodatek Made in Trieste, posvečen tržaški avtorski glasbi, ki bo na Verdijevem trgu potekal 26. in 27. julija. V sklopu drugega večera bo nastopila tudi Andrejka Možina, ki bo s svojim kvartetom predstavila zgoščenko Zarja. (pd) Nocoj kabaretni večer o uplinjevalnikih Večer, posvečen ozaveščanju, informiranju, a tudi kabaretu in glasbi. To obeta današnji spektakel »Trieste dormi, el gas se movi ape-na«, ki ga v okviru občinskih poletnih večerov Triestestate na Verdijevem trgu prireja spletna stran Bora.La. Prireditev, ki se bo pričela ob 21. uri, bo posvečena načrtovanim plinskim terminalom v Tržaškem zalivu, o katerih je širša javnost le malo seznanjena. Organizatorji so si zato zamislili kulturno-informativni dogodek, ki naj na lahkotnejši način spregovori o teh načrtih, ki so tako z ekonomskega kot okoljevarstvene-ga in varnostnega vidika dokaj sporni. Na odru se bo zvrstila skupina krajevnih glasbenikov in kabaretistov: Stefano Dongetti, Orietta Fossati, Fla-vio Furian, Alfredo Lacosegliaz, Diego Manna, Andro Merku, Alessan-dro Mizzi, Carlo Moser, Manuela Sa-pla, Ornella Serafini, Alessandro Si-monetto, Leonardo Zanier. Znanstveni imaginary Danes bo Znanstveni imagi-narij v Grljanu odprt od 15. do 20. ure. Otroci in odrasli si bodo poleg ostale ponudbe lahko ogledali razstavo Altromare: una crociera sotfac-qua, posvečeno življenju v morskih globinah, in planetarij Cosmo. Poletne pobude na gradu sv. Justa V okviru niza Trieste Estate 2012 bo drevi na gradu sv. Justa ob 21. uri na sporedu opera Ljubezenski napoj v izvedbi Kriške operne akademije (vstop je prost). Jutri bo ob 21. uri prireditev Fantasylandia v izvedbi igralca in režiserja Maura Seria in ustanove Centro Formazione Danza (vstopnina 5 evrov). V torek pa bo, vedno ob 21. uri, koncert rock skupine Black Stone Cherry (vstopnina 25 evrov, predprodaja 20 evrov). Pobude za otroke V okviru enajste izvedbe pobude Občine Trst Spurg - Spazi Urbani in Gioco bodo jutri v parku v Ul. Orlandini med 17.30 in 19. uro potekale animacije in ustvarjalne eko-delavnice za otroke od 4. do 10. leta v izvedbi kulturnega združenja VivaTS. V torek bodo v parku vile Engelmann med 9.30 in 12.30 delavnice za otroke od 2. do 10. leta v izvedbi ustanove La CO.S.T.I.E.RA., med 16.30 in 18.30 pa bodo pri kalu v Bazovici na sporedu pravljice in eko-de-lavnice za otroke od 4. do 12. leta starosti v izvedbi združenja Lupus in Fabula. MESTNO SREDIŠČE - Sinoči zaživela t.i. noč razprodaj Trgovine in javni lokali so bili odprti do poznih ur Tržaško mestno središče je sinoči zaživelo, saj je tudi letos prišel čas za t.i. noč razprodaj, ki je predstavljala začetek obdobja poletnih razprodaj oblačil in obutve (na sliki KROMA). Ob tej pri- ložnosti so bile trgovine in javni lokali odprti do poznih nočnih ur, nekatere ulice in trgi so bili na voljo izključno pešcem, pobudniki pa so tudi tokrat poskrbeli za vrsto zabavnih in glasbenih prireditev, ki so kratkočasile mimoidoče. Skratka, zabava za vse okuse in vsa življenjska obdobja, koliko so občani, ki so se sinoči podali na obisk trgovin, dejansko tudi kupili, pa za zdaj ni znano. GLASBA - Trije kakovostni koncerti Guča na Krasu Prihodnji konec tedna Gogol Bordello, Boban Markovic in Esma Redžepova Ljubitelji balkanske glasbe ne smejo zamuditi Guče na Krasu, ki prihodnji konec tedna ponovno spremenila letališče pri Briščikih v pravo festivalsko areno. Glasbeno-kulturno društvo Drugamuzi-ka nam namreč (pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in s prispevkom Odbor-ništva za produktivne dejavnosti Dežele FJK) ponuja nov niz kakovostnih koncertov. Festival bodo v petek, 13. julija, uvedli multietnični zvezdniki skupine Gogol Bordello. V soboto bodo na sporedu vragolije Bobana in Marka Markoviča z njunim orkestrom, v nedeljo pa še največja ambasadorka romske glasbe, »Kraljica« Esma Redžepova. Ob tridnevnem dogajanju na velikem odru, bodo balkanske večere popestrili tudi dj-ji Balkan Beat, Sto-ner & Coco Dub. Koncert skupine Gogol Bordello, ki je nastal v sodelovanju z Azaleo Promotion, je med izstopajočimi poletnimi dogodki v deželi FJK. Skupina je s svojo energijo osvojila svetovne odre; glasbeniki pri- hajajo iz Ukrajine, Rusije, Izraela, Etiopije, ZDA, Škotske in Ekvadorja. Druži jih punk rock glasba, ki pridobiva »gipsy« noto z uporabo violine, harmonike in tolkal. Pred spektakularno, nepredvidljivo in adrenalinsko performanso skupine, se bo večer pričel v znamenju pristne srbske glasbe z nastopom gostujoče trobilne skupine Orkestar Elvis Bajramovič. Na priljubljen tržaško-kraški oder se bosta v soboto vrnila virtuoza romske glasbe Boban in Marko Markovič, ki ju ni treba posebej predstavljati. Čast uvodnih not bo tokrat doletela italijanski orkester Nema Problema, ki združuje milanske navdušence balkanske glasbe. Za nedeljski »gran finale« pa bo na oder tržaške Guče stopila kraljica romske glasbe Esma Redžepova, velika mati skoraj petdesetih posvojenih otrok in legendarna glasbenica, ki z glasom posreduje dušo svoje bogate kulturne dediščine. Vstopnice za koncert skupine Gogol Bordello so že na prodaj, sobotni in nedeljski koncert pa sta brezplačna! / TRST Nedelja, 8. julija 2012 7 RIŽARNA - Koncert Lagermusik z Monijem Ovadio Glasba, ki je prekrivala muke, a tudi bodrila in vlivala upanje Nacisti, ki so v koncentracijskih taboriščih skušali prekrivati stokanje in kričanje mučenih z glasbo, se niso zavedali, da je le-ta tudi bodrila in vlivala interni-rancem novo upanje. To naj bi veljalo tudi v 60 kilometrov od Prage oddaljenem Terezinu, ki ga je leta 1940 Gestapo spremenil v velik geto, v katerem je v povprečju med vojno živelo od 30 do 40 tisoč ujetnikov in skozi katerega je šlo okrog 150 tisoč oseb. V njem so bili v glavnem nastanjeni »privilegirani« nemški, češko-slova-ški in avstrijski Židje, katerim je tam uspelo, da so nadaljevali s kulturnim izobraževanjem svojih okrog 15 tisoč otrok: vsakodnevno so bili le-ti deležni športne dejavnosti, sestavljali so pesmi, risali, bili dejavni na glasbenem in gledališkem področju. V Terezinu se je znašla tudi cela vrsta skladateljev, ki jih je nacizem preganjal kot predstavnike »izprijene umetnosti.« Spoznavanje skladb, ki so jih slednji napisali med vojno, je bilo v četrtek zve- čer občinstvu na voljo na notranjem dvorišču tržaške Rižarne. Koncert z naslovom Lagermusik- I musicisti di Theresienstadt a San Sabba (Glasbeniki iz Terezina pri sv. Soboti; op. nov.) - ki spada v poletni sklop prireditev Trieste estate, se je odvijal v sugestivnem vzdušju pomenljivega spominskega kraja, obdanega s stavbo iz rdečih zidakov in tesnobno visokimi cementnimi zidovi -, so vsekakor mojstrsko oblikovali Moni Ova-dia (recital), Amer Arieli (klavir) in Sha-ked Bar (sopran), ki sta člana Akademije za glasbo in ples iz Jeruzalema, ter kvartet Pezze', ki ga sestavljajo Nicola Mansutti in Lucia Clonfero (oba violina), Elena Allegretto (viola) ter Antonino Puliafito (violončelo). V prvem delu so nastopajoči glasbeniki, ob uvodnem Ovadinem prebiranju spominov oseb, ki so preživele vojno, izvedli skladbe umetnikov (Viktor Ulmann, Hans Krasa, Gideon Klein, I. Weber), ki so AD FORMANDUM - Podelili diplome novopečenim kuharjem Imenitna pogostitev najboljši dokaz pridobljenega znanja Diplome sta podelila direktor zavoda Massimiliano lacono in Neva Caris, ki skrbi za projektiranje izobraževalnih programov. kroma 700 ur, 2 meseca delovne prakse, 18 tečajnikov različnih narodnosti: Slovenci, Italijani, udeleženci iz Poljske, Senegala in Toga, 40 zainteresiranih na izboru. To so številke letošnjega tečaja poklicne kvalifikacije za kuharja v izvedbi Ad formanduma v Trstu. S slovesno podelitvijo diplom prejšnji torek v Gostinskem učnem centru na Fer-netičih se je zaključil še zadnji daljši program poklicnega usposabljanja na področju gostinstva. Predsednik upravnega odbora zavoda Roberto Vidoni je pohvalil vse tečajnike, ki so se odločili za enoletni študij za kuharja. »Nekateri že delajo, drugi pa nameravajo načeti samostojno pot v gostinskem sektorju« je ob po- hvali kolektivu zavoda in predavateljem na programu za opravljeno delo dejal predsednik Vidoni. Diplome sta podelila direktor zavoda Massimiliano Iacono in Neva Caris, ki skrbi za projektiranje izobraževalnih programov. Da so se tečajniki res potrudili, tako med študijem kot na končnem izpitu, so dokazali s pogostitvijo, ki je bila prava poslastica ne samo za želodec, temveč tudi za oči. Številnim udeležencem večera so namreč pripravili okusne jedi s simpatičnimi nazivi, »v vseh primerih sad domišljije in kreativnosti v kuhinji, ki je pravzaprav osnova njihovega poklica«, je dejala tu-torka na programu Daša Bolčina, ki je tečajnike vseskozi spremljala med šo- lanjem in je bila deležna tudi njihove prisrčne zahvale za opravljeno delo. Med vsemi jedmi, ki so bile na degustaciji in so jih spremljala vina kmetije Ivana Vogriča iz Števerjana, je bil izžreban srečni krožnik, ki je prejel bon za obiskovanje enega izmed tečajev v prihodnjem šolskem letu. Mali Lara in Eva sta med vsemi izžrebali Mojito, ki ga je predstavil Alfred Mbengue, sicer neokvalificirani kuhar Ad formanduma, doma iz Senegala. Tako se je v prijetnem vzdušju zaprl zastor nad programi poklicne kvalifikacije za mlade in za odrasle. Dejavnost na zavodu pa se nadaljuje še s tečaji splošnega kmetijstva in agritur- GLASBA - 24. julija Senegalska zvezda Carlou-D na Sv. Justu Moni Ovadia je v petek nastopil v Rižarni ob glasbenikih iz Terezina kroma bili zaprti v Terezinu. Nacistični voditelji so namreč v taborišču, s ciljem prikrivanja uničevalnih grozodejstev, ki so jih počenjali, dopuščali ujetnikom določeno glasbeno in drugo umetniško izražanje. V propagandne namene so leta 1944 v taborišču celo snemali dokumentarni film z naslovom Der Fuehrer schenkt den Juden eine Stadt (Vodja podari Židom mesto). Ob otožnih srednje-evropskih vsebinah v jeziku jidiš, za katerim je dejansko na Stari celini ostal le pepel, je še najbolj pozorno občinstvo prisluhnilo čudovitemu petju izraelske sopranistke, ki je izvedla pesmi tudi z nekoliko lahkotnejšimi sporočili. Ganljiva je vsekakor bila njena izvedba uspavank, ki so jih svojim otrokom sredi zasužnjene Evrope peli židovski starši. Hrepenenje po koncu trpljenja in svobodi se je v Terezinu ohranjalo tudi prek glasbe. Omenjeni skladatelji so večinoma umrli v Auschwitzu. M.Caharija dani, Simone Piccolo in Jessica Novak, Roberto Giovanni Nicoletti in Maryna Karp'yak, Orazio Zaccheo in Elena Fachin, Giovanni Morici in Ina Mezini, Pie-ro Righi in Ludmilla Lorenzon, Paolo Cristin in Silvia Cantarello, Nazareno Udoni in Giuseppa Diluvio, Massimo Cosciani in Tiziana Pugliese. CI3 Lekarne Grad sv. Justa bo v torek, 24. julija, prizorišče prvega (in zaenkrat edinega) italijanskega koncerta se-negalskega glasbenika Carlou-D. 33-letni umetnik, ki se v resnici imenuje Ibrahima Loucard, sodi s svojim bendom med sveže glasbene novosti črne celine. Na odru ponuja zmes tradicionalnih zahod-noafriških ritmov, bluesa in hip hopa, ob tipičnih glasbilih džembe in kora pa uporablja skupina električne kitare in bobne. Osnovna cena vstopnice je 18 evrov, predpro-daja poteka na okencih Ticketpoint (Korzo Italia 6/c). Včeraj danes Danes, NEDELJA, 8. julija 2012 ŠPELA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.31 - Luna vzide ob 23.14 in zatone ob 10.52 Jutri, PONEDELJEK, 9. julija 2012 VERONIKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1014 mb raste, vlaga 71-odstotna, veter 8 km na uro, zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27 stopinj C. OKLICI: Carlo Sciacca in Anna Mari, Michele Fonda in Lisa Scozzari, Radomir Vuckovic in Gordana Budimir, Francesco Di Bella in Elisa Perosich, Walter Gri-son in Valentina Dughieri, Daniele Ponga in Antonella Bratovich, Angelo Ganzarolli in Maria Giovanna Sauli, Stefano Rebussi in Linda Milossa, Talla Ba Mornar in Mariana Troaca, Franco Marin in Chiara Bressani, Sergio Segarelli in Jessica Cuccu, Luca Valentincic in Alice Be- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna cesta. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra) ENI: Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Nedelja, 8. julija 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - P.zzale Monte Re 3/2. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - P.zzale Monte Re 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - P.zzale Monte Re 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. julija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Loterija 7. julija 2012 Bari 49 57 35 74 22 Cagliari 51 86 55 23 46 Firence 90 54 25 56 83 Genova 22 86 34 33 66 Milan 69 34 17 2 80 Neapelj 10 46 34 64 63 Palermo 41 72 55 79 86 Rim 1 70 79 72 32 Turin 30 7 33 22 6 Benetke 50 17 49 54 31 Nazionale 79 61 24 56 13 Super Enalotto Št. 81 15 25 26 53 74 76 jolly28 Nagradni sklad 2.410.674,79 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 12.324.290,46 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 32.872,84 € 1.006 dobitnikov s 4 točkami 368,56 € 36.709 dobitnikov s 3 točkami 19,95 € Superstar 25 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 36.856,00 € 190 dobitnikov s 3 točkami 1.995,00 € 3.069 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.151 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 43.476 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 8. julija 2012 19 prireja V danes, 8. julija, ob 21.00 na gradu Sv. Justa v Trstu opero Ljubezenski napoj (L'Ellsir d'amore) Gaetano Donizetti Toplo vabljeni! y Godkeno društvo labrežina vabi na praznovanje 115. obletnice ustanovitve Praznovanje bo potekalo na sedežu G. D. Nabrežina od 19.00 ure Danes, 8. julija sodelujejo: Pihalni orkester Ricmanje Godbeno društvo Viktor Parma Pihalni orkester Kras Godbeno društvo Prosek Večerni koncert bo tudi prilika za predstavitev novega CD-ja Čestitke Naša pokrajinska načelnica, ŠPORTNA LISICA, se je včeraj z MARKOM poročila. Skavti in skav-tinje se z njima veselimo in jima želimo: »Naj bo vajin vsakdan z dobrimi deli posijan«. SZSO-TS Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot ELENA in MARKO. SKD Barkovlje jima čestita in jima želi srečen zakon. Draga CATERINA, ob srečno opravljeni maturi ti iz srca čestitajo Vera, Marta, Devan, Marjana in vsa žlahta iz Trebč. Jasmin Franza Ponosna sem nate in ti čestitam za odlično opravljeno maturo. Nona Ob rojstvu prvorojenčka Rodolfa iskreno čestitamo staršema Paolu in Karin Rustji ter ostalim v družini. Njegov jok naj bo pesem veselja in naj postane sonce vašega življenja. Kolektiv Globex Srl SKD Vesna, SD Mladina, SD Vesna prirejajo vgggcn [prryiyrrrcs 8. julija Večnamenski prostor pod nogometnim igriščem v Križu Mesne in ribje jedi Glasba v živo s plesom SKD Barkovlje Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 8. julija, ob 21. uri na VEČER POD ZVEZDAMI Spored: Cecchelineide barcolana komično-glasbena prireditev nastopata Alessio Colautti in Carlo Tommasi V slučaju slabega vremena _bo prireditev v dvorani_ ✓ v 5. julija je pwmowda, ioejtfi vedrih WC Cet mama Molka Še mnogo lepih let ji želijo Irene s Cariom, Pfero, Micheia z družino, vsi sorodniki in vaščani, ki [o imajo |>ri srcu ©sagra športni pQfl center m (lil DANES, 8.7. SPEC1M.ITETE NA ŽARU Čestitamo CATERINI DUCCI NOVELLI ob uspešno opravljeni maturi vsi pri SKD Slavec Ricmanje - Log. Ob rojstvu krepkega RODOLFA iskreno čestitamo Karin in Paolu. Victor, Marco, Igor in Ivan. DANIEL DOZ je na liceju F. Prešerna uspešno s pohvalo opravil maturo. Iskreno mu čestitamo in mu želimo še mnogo tako lepih uspehov v življenju. Vsi najdražji. Pevke Čezmejnega dekliškega zbora Krasje GIULIA, ILARIA, MATEJA in SAMANTHA so uspešno opravile državni izpit. Vsi pri Krasju jim iskreno čestitamo! Jutri bo v Boljuncu vesel dan, ker IVAN SUCCI bo praznoval rojstni dan. Zdravja in sreče na obilo mu želijo nona Anica in stric Stojan z družino. Shinkai karate club čestita članu CRISTJANU POTOČNIKU za uspešno opravljeno maturo in mu želi še naprej veliko zadoščenja. Naš Matija je bratca KARIMA dobil in sedaj se bo z njim igral in veselil. Veseli pa smo zraven še mi, bratranca, sestrični, nonota in vsi. Aljo-ši in Eriki pa želimo še naprej lepe in srečne dni. SKD Lipa iskreno čestita od-bornici VERONIKI SGUBIN in ostalim bazovskim maturantom za odličen uspeh na maturi ter jim želi še veliko podobnih uspehov. Ženska ekipa s Trnovce s sponzorjem čestitata MUŠKETIRKI ob uspešno opravljeni maturi in ji želita še veliko uspehov. SKD Primorsko čestita SARI PAROVEL ob uspešno opravljeni veliki maturi, mlajšim ALEXI, NAST-JI, JANU in KILIANU pa za uspehe na mali maturi. Čestitamo VSEM MLADIM ČLANOM IN ČLANICAM, ki so po dolgi študijski progi uspešno pri-smučali do cilja male in velike mature. Vsi pri AŠD SK Brdina. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 20.00, 22.00 »La cosa«; 18.15 »M.I.B. Men in black 3«. ARISTON - 18.45 »7 days in Havana«; poletna Arena 21.15 »To Rome with love«. CINECITY - 15.30, 17.35, 19.40, 21.45 »Le iene«; 16.20, 19.05, 21.50 »Amazing Spider-Man«; 15.00, 17.45, 20.30 »Amazing Spider-Man 3D«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il dittato-re«; 15.30 »Lorax il guardiano della fo-resta«; 17.40, 20.00, 22.00 »Cherno-byl Diaries - La mutazione«; 15.00, 17.30, 21.50 »Rock of Ages«; 17.45, 20.00, 22.00 »Chef«; 15.40, 19.45 »L'amore dura tre anni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cena tra amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 20.00, 22.00 »Detachment - Il distacco«; 18.20 »L'amore dura tre anni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15, 22.15 »Quell'idiota di mio fratello«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.30, 16.15 »Možje v črnem 3«; 15.25, 20.40 »Sneguljčica in lovec«; 21.50 »Pro-metej 3D«; 13.15, 18.30, 21.10 »Petletna zaroka«; 15.50 »Prometej«; 12.00, 18.00 »Severna stena Eigerja«; 11.00, 11.50, 13.10, 14.00, 15.20, 16.10, 17.30, 18.20, 19.40, 20.30 »Ledena doba 4 3D (sinhro.)«; 10.30, 12.40, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 13.50, 18.35, 20.50 »Project: otrok«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 20.15, 21.30 »The amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »The amazing Spider-Man 3D«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 18.00, 20.00 »Rock of Ages«; Dvorana 4: 16.30 »Lorax«; 18.00, 22.15 »Il dittatore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.40, 21.20 »The amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 17.30, 20.20 »The amazing Spider-Man 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 19.50 »The Detachment - Il distacco«; 22.00 »The amazing Spider-Man 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 21.50 »Quell'idiota di nostro fratello«; Dvorana 5: 17.50, 19.50, 22.00 »Chef«. H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bodo v poletnih mesecih julija in avgusta uradi ob sobotah zaprti. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo julija in avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.0012.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine obvešča, da bo šola zaprta ob vseh sobotah v juliju in avgustu. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo šola med poletjem ob sobotah zaprta ter tudi 13. in 14. avgusta. EKSTRA SLOVENŠČINA za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. Slov.I.K. prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave zbiramo do 10. julija. Več informacij: www.slovik.org,info@slovik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14.00 dne 10. julija. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zsci-rilmetod@gmail.com. i > Kriška društva se iskreno zahvaljujejo vaškim 50-letnikom za prispevek, F* Ob zaključku svojega šolskega delovanja se zahvaljujem vsem, ki so vsa ta leta sodelovali z mano. Mojim dijakom gre moj najtoplejši pozdrav z voščilom, da bi šli z glasbo v srcu skozi vse življenjske preizkušnje. Edith Kocjan Posebno se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri nabirki prispevka za ONLUS VOLOP. ^ ferencami išče delo preko dneva za pomoč ostarelim osebam. Tel. 0038651852892. KUPIM STARO VESPO 125-150-200 cc (leta 1975-1980), ki ima vozniške dokumente. Tel. 340-9732096. NA OPČINAH se je izgubil naš mali mucek, star dve leti, črne in bele barve. Odgovarja na ime Cici. Prosimo, da nas za vsako informacijo pokličete na tel. št. 040-213280. ODDAM V NAJEM NA PROSEKU pritlične prostore, 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. PRODAM PET NOVIH ALUMINIJASTIH polken (za okna) temno sive barve, velikost 90 x 120 cm. Tel. št. 040-220216. PRODAM zazidljivo zemljišče v centru Nabrežine, 981 kv.m. Cena: 170.000 evrov. Tel. 040-2024043 (med 20. in 21. uro). SKUTER MALAGUTTI firefox F15, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št. 3481334399. V ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv. m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 3497769394. Ö Poslovni oglasi HI Osmice PRODAJAMO VINOGRAD v Zgoniku, ca 4.500kv.m. Tel.339-2958777 338-1239944 V KOLUDROVCI je SKUPEK odprl OSMICO. GRADNJA, ADAPTACIJE stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov z urejenimi dokumenti JANMONT d.o.o., Majcni 19 Sežana tel.+386-41617838, +386-57686240 e- mail info@janmont.si NUJNO IŠČEM (zaradi bolezni v družini) kakršnokoli delo pri slovenski družini. Tel.00385-915535876 Marija 0 Mali oglasi ČOLN hellas taca, 4,90m prodam: 4 taktni motor honda 40 konjev, revizija 2009, 2 bencinska rezervoarja, globinski merilec, voziček ellebi, 5.000,00 evrov. Tel.: 345-7732438 (Pino). 30-LETNO DEKLE išče delo kot hišna pomočnica, varuška otrok ali spremljevalka starejših oseb. Tel.: 3284713479. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno in z avtomatsko napravo za hlajenje prostorov dam v najem, 400,00 evrov mesečno (brez drugih stroškov in ogrevanja). Tel. št.: 040-208989. GOSPA SREDNJIH LET z delovno izkušnjo in priporočili išče delo kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Pokličite na tel. št. 00386-30350885. V primeru nedosegljivosti boste poklicani v najkrajšem času. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi re- ALBERTO ŠKERK v Trnovci je odprl osmico. BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. št.: 040229199. DAVORIN BANDI je odprl osmico v Prebenegu. Tel. 040-231865. Vabljeni! ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Tel. 040-220605. GABRIEL PERTOT (ŠPJ'LN) ima odprto osmico v Nabrežini, Stara vas št. 10. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Vabljeni! OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja, Medja vas 10. Tel. 040-208987. TOMAŽ METLI KA - Žpanov vabi v novo osmico v Bazovico. Tel. 040226386. SPOROČILO Od 1.7.2012 bo tajniški oddelek Primorskega dnevnika odprt s sledečim urnikom: OD PONEDELJKA DO SOBOTE OD 9.30 DO 15.30 / TRST Nedelja, 8. julija 2012 9 S Izleti KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z ZKB v nedeljo, 15. julija, enodnevni izlet z avtobusom na tradicionalno srečanje kmetov treh dežel, ki ga letos Skupnost južno koroških kmetov prireja v Za-homcu v Ziljski dolini: ob 10.30 sv. maša; ob 12.00 kosilo (samopostrežba) in zabava z domačim ansamblom; ob 14.00 kulturni program; ob 15.30 nadaljevanje praznika, otroški program in kmečke igre; možnost ogleda nekaterih krajevnih znamenitosti. Za kosilo bodo udeleženci poskrbeli na lastne stroške. Vpisovanje na KZ Trst (040-362941), Gorica (048182570), Čedad (0432-703119). KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra. Vse informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabi člane in prijatelje na tradicionalno srečanje na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice in društvi upokojencev od Kopra do Nove Gorice, v petek, 20. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul.Cicerone 8, od 9.00 do 13.00 ure, tel. 040 360072 . OPZ FRIDERIK BARAGA vabi na romarski izlet v soboto, 21. julija, na Sv. Višarje, kjer bomo sodelovali pri sv. maši in Kranjsko Goro: kosilo, ogled muzeja v Liznjekovi domačiji in rojstne hiše Josipa Vandota (avtor priljubljenih zgodb o Kekcu), izvira Save, skakalnice Planica itd. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123. 13 Obvestila NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do 31. avgusta odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 13. do 24. avgusta. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Doni-zettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo do 9. septembra odprta s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek 8.30-13.00; sreda 8.30-16.00; petek 8.30-13.30. Za izjemne primere lahko pokličete na tel. št. 040-662407. APOSTOLSTVO sv. Cirila in Metoda iz Trsta vabi danes, 8. julija, ob 17. uri v svetišče na Vejni na slavje sv. bratov. Slovesno bogoslužje bodo vodili dva zlato-mašnika in en srebrnomašnik. Sodeloval bo ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Za-željene so narodne noše in skavti. SLORI Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da se je preselil v nove prostore v Ul. Beccaria 6 v Trstu. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča pevce in orkestraše, da je danes, 8. julija, generalka za nastop ob 40. letnici spomenika na Proseku, ob 17.30 na »Balancu«. ZSKD obvešča, da so za 42. mednarodno likovno kolonijo na razpolago samo še 3 mesta. Vabljeni mladi ustvarjalci med 11. in 15. letom starosti. Informacije na tel.: 040-635626 ali www.zskd.org. Tmedia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje-TRST ŠD VESNA, ŠD MLADINA IN SKD VESNA vabijo v Križ na vaško šagro ob nogometnem igrišču danes, 8. julija. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke delavnice umetnosti in ustvarjalnosti v naravi. Ob ponedeljkih: 9., 16., 23. in 30. julija na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/B (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040774586. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 10. julija, ob 20.15. Kot prva točka bo na sporedu sporna centrala na palmino olje na Opčinah. Prisoten bo občinski odbornik za okolje Laureni. DELAVNICA NARAVNEGA OBRAZNEGA LIFTINGA in masaže za povečanje prsi na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 133. Srečanje bo v četrtek, 12. julija, od 18. do 20. ure. Info: masha.pregarc@gmail.com, tel. 340-9116828. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 13. julija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. MLADI, POZOR!!! V soboto, 14. julija, v Bazovici, začenja poletna šagra »Pri Kalu« z letošnjo novostjo »Kiosk v exotičnem stilu« z zelo pestro ponudbo pijač in dobre dance glasbe. Na plesišču vas bodo zabavali Kraški Muzikanti. Toplo vabljeni! KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 27. avgusta - petek, 31. avgusta; druga izmena: ponedeljek, 3. septembra - petek, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370, karinmalalan@gmail.com. Vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18.00-19.30. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata za-četniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira 10-dnevni jadralni tečaj na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijal se bo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. TABORNIKI RMV bodo na taborjenje v Globoko pri Radovljici odpotovali v ponedeljek, 16. julija. Zbirališče v kroju pred železniško postajo v Sežani bo ob 6.30. Prosimo za točnost. Taborniški srečno. INTERCAMPUS 2012 - ZSKD v sodelovanju z JSKD prireja v okviru 8. Intercampusa koncerte: v petek, 20. julija, ob 15.45 v Kobilarni Lipica, v soboto, 21. julija, ob 21. uri na gradu sv. Justa v Trstu v okviru niza poletnih prireditev Trieste estate v organizaciji Občine Trst (v primeru dežja v Prosvetnem domu na Opčinah) in zaključni v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru dežja v koprski Taverni). Mladinski orkester Intercampus vodi dirigent Nejc Sukljan. Prost vstop. Rezervacije in info: ZSKD, tel.: 040-635626, info@zskd.eu, www.zskd.eu OPZ FRIDERIK BARAGA sporoča, da bo na Kontovelu oratorij: od 23. do 28. julija in od 30. julija do 4. avgusta. Vabljeni otroci iz osnovne šole in dijaki iz nižje srednje šole. Vpis in informacije na tel. št.: 3479322123. GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razve- t?ogteênc podjelje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 drila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040774586. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, od 3. do 8. septembra 2012. Delavnice so namenjene otrokom letnikov2001 - 2007 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Mar-jetka Kosovac - karakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8.00 do 14.00. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, email: baletna.igogruden@yahoo.it 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na praznovanje 115. obletnice ustanovitve. Danes, 8. julija, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje, Godbeno društvo Viktor Parma in Godbeno društvo Prosek. Praznovanje bo potekalo na sedežu G.D.Nabrežina od 19.00 ure dalje. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu prireja na gradu Sv. Justa v Trstu Donizettijevo opero Ljubezenski napoj (L'Elisir d'amore) danes, 8. julija, ob 21.00. Toplo vabljeni! OBMOČNO ZBOROVANJE JEHOVIH PRIČ prireja danes, 8. julija, od 9.20 do 15.40 v PalaTrieste, Ul. Flavia 3, predavanje na temo »Kaj je resnična ljubezen«. Več na www.jw.org. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi danes, 8. julija, ob 21. uri na Večer pod zvezdami. Spored: Cecche-lineide barcolana, komično-glasbena prireditev; nastopata A. Colautti in C. Tommasi. ZVEZA LEVICE prireja rdeči praznik v Ljudskem domu v naselju Sv. Sergija v Podlonjerju, danes, 8. julija. Enoga-stronomski kioski, glasba in razprave. DSMO Kiljan Ferluga vabi na koncert MePZ Slovenec-Slavec »Moja mati ču-ha kafe«, ki bo v sredo, 11. julija, ob 20. uri na ulici Calle Pancera v Miljah. Koncert spada v sklop prireditev Milje pod zvezdami. Vabljeni. SKD VIGRED vabi v sredo, 11. julija, ob 21. uri na dvorišče pred Štalco na ogled filma »Mi gremo pa po svoje«. V primeru slabega vremena bo predvajanje filma v Štalci. V DVORAN I Z.K.B. na Opčinah je na ogled razstava z naslovom »Openski poletni večer«. Razstavljajo: Paolo Hrovatin, Luciano Plehan, Vivijana Kljun. Na ogled bo do 11. julija: 9.00-13.00, 16.00-19.00; ob sobotah in nedeljah 16.00-19.00. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM ob 21.00 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah: v četrtek, 12. julija, indijska plesna komedija Moonsunska Svatba, v četrtek, 19. julija, film Prijatelja (Quasi amici); v četrtek, 26. julija, Glasba in besede v črno-belem, izvaja Gorni Kramer Kvartet, gosti Boris Devetak, Andro Merku, Martina Feri, Leonardo Zannier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst prireja v sodelovanju s KD Rdeča zvezda iz Saleža v sredo, 18. julija, ob 21.00, pri vodnjaku v Gabrovcu, koncert OPZ »Domino« (Češka) (v primeru slabega vremena v prostorih Društvene gostilne v Gabrovcu); v sredo, 25. julija, ob 21.00 pri vodnjaku v Zgoniku Frušovca koncert skupine »Andrejka Možina Quintet« (v primeru slabega vremena v prostorih kmetije Žigon); v ponedeljek, 30. julija, ob 21.00 v Vinoteki v Zgoniku koncert iz niza Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev. Nastopila bosta soprana Stefania An-toniazzi in Elisabetta Cordenons, spremljava Sonia Ballarin klavir, na sporedu W.A.Mozart (v primeru slabega vremena v prostorih Kd Rdeča zvezda v Saležu). SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v četrtek, 19. julija, ob 20.30 na kriminalko »Soba št. 13«. Scenarij in režija Helena Pertot, izvaja dramska skupina Slovenskega kulturnega kluba. Ob koncu predstave bomo skupaj nazdravili in se pozdravili pred poletnim premorom. Vabljeni! KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA ORKESTRA Intercampus na gradu Sv. Justa v organizaciji ZSKD in JSKD v okviru pobude »Trieste estate« bo v so- boto, 21. julija, ob 21. uri (vstop prost, rezervacije sprejema tržaški urad ZSKD, 040-635626). V petek, 20. julija, bo ob 15.45 koncert v Kobilarni Lipica, v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru. SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole - avviamento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čimprej telefonsko javijo v popoldanskih urah na št. 335-6553150; 040200123; 040-299795. ^ Tiho je odšel naš dragi Silvio Veronese Žalostno vest sporočajo žena Desi, sin Massimo s Tanio, hči Manuela z Aljošo, tašča Berta in ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 12. julija, ob 10. uri iz ulice Costalunga v cerkev naselja Svetega Maura. Ob 11. uri bo sledila sv. maša in nato pokop na nabrežinskem pokopališču. Sesljan, 8. julija 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, zlati naš nono Silvio! Lara, Erik, Walter in Alan Zadnji pozdrav dragemu Silviotu Učo, Maria, Emanuela, Zoran in Helena Zadnji pozdrav Silviu Alenka in Davorin z družinama Iskreno in občuteno sožalje Massimu in družini. Aleš in Tamara Ob boleči izgubi dragega očeta izrekajo Massimu Veroneseju iskreno sožalje županja, odborniki, svetniki in kolegi Občine Dolina Ob prerani smrti dragega očeta izrekamo občuteno sožalje Massimu in družini. Godbeno društvo Nabrežina Ob boleči in prerani izgubi dragega Silvia Veroneseja izreka ženi Desi, sinu Massimu in družini ter vsem ostalim sorodnikom iskreno sožalje Jus Nabrežina Ob izgubi dragega očeta Silvia Veroneseja izeka sinu Massimu in vsem svojcem iskreno sožalje uprava Občine Zgonik t Preminila je naša draga mama, nona in bisnona v Marta Skabar vd. Emili Žalostno vest sporoča hči Nadia z družino in ostalimi sorodniki Pogreb bo v torek, 10.7., ob 10.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Opčine, 8. julija 2012 Pogrebno podjetje SantAnna Sklenila je življenjsko pot in odšla v večnost t Rosina Smotlak vd. Smotlak Žalostno vest sporočajo Neva, Sonja in Viljem z družinami ter Martina, Luka in Nicola Od naše drage mame in none se bomo poslovili v ponedeljek, 9. julija 2012, od 9.30 do 11.30 v ulici Costalunga. Sledila bo sv. maša v mačkoljanski cerkvi ob 12.15 in nato jo bomo pospremili na vaško pokopališče. Mačkolje, Cuneo, 8. julija 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujejo Servio, Idle in Joris z družinami Prerano nas je zapustil naš dragi mož in oče t kapetan Marco Sulli (Sulčič) Žalostno vest sporočajo žena Helena, sin Marko, sestra Branka in nečak Andrej Pogreb z žaro bo v torek, 10. julija, ob 14.45 v kriški cerkvi. Farra d'Isonzo, Trst, 8. julija 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Prostovoljci Hospice Adria izrekajo sožalje podpredsednici Branki Sulli ob težki izgubi brata Markota Ob prerani smrti dolgoletnega člana komodora Marca Sullija Sulčiča izreka Ribiški muzej tržaškega Primorja vsem svojcem iskreno sožalje. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili spomin našega Gojmirja Demšarja, še posebno ravnatelju Bogdanu Kralju, odboru Glasbene matice in SKGZ za ganljivo žalno sejo, g. Jakominu za občuteni pogrebni obred, pevcem, Nadji in Katji Kralj za prisrčne in iskrene misli ter Igorju Švabu za sožalje v imenu SSO. Svojci ZAHVALA Luciano Zaccaria Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se ga prisrčno spomnili in sočustvovali z nami v tem težkem trenutku. Družina Trst, 8. julija 2012 ZAHVALA Vlasta Tence vd. Ukmar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Sestrične in bratranci OPTIČNI CENTRI Ekskluzivna novost ! OKVIRJI IZ KARBONSKIH VLAKEN Velika izboljšava v materialih, okvir je tako lažji in odpornejši ! SONČNA OČALA S STEKLENIMI, POLARIZIRANIMI, ANTIREFLEKSNIMI LEČAMI. Nič več odsevov, popolna zaščita pred UV žarki, udobnost brez primerjave. VELIK PRIHRANEK! PODARIMO OKVIR KOREKCIJSKIH OČAL ! OB NAKUPU KOREKCIJSKIH OČAL S PROTIREFLEKSNIM PREMAZOM VAM PODARIMO OKVIR ! NA IZBIRO MED VEČ KOT 200 MODELI. Popoln pravilnik je na razpolago v naših prodajnih mestih. Ponudba velja do 31.08.2012 OKVIR IZ KARBONSKIH VLAKEN ■Lza € 298 -50% €149 POPUST '-hI PREVERITE NOVO KOLEKCIJO ZA VID IN ZA SONCE POMLAD-POLETJE 2012 SONČNA OČALA S KOREKCIJSKIMI STEKLI ZA POPRAVO VSEH NAPAK VIDA. A I JL J A J KOREKCIJSKA IN SONČNA OČALA TUDI PRIZNANIH ZNAMK S 70%. POPUSTOM VSA STEKLA PO POLOVIČNI CENI k € 108 -50% €54 € 198 -50% €99 € 238 -50% €119 OKVIR IZ KARBONSKIH VLAKEN www.spacciocchialivision.it CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) PORTOGRUARO (VE) - VIDEM - TAVAGNACCO (UD) CODROIPO (UD) - GORICA - SESLJIAN (TS) MONTECCHIO MAGGIORE (VI) - FONTANAFREDDA (PN) TREVIOLO (BG) - CAPRIOLO (BS) - JESOLO (VE) CARAVAGGIO (BG) - PESSANO CON BORNAGO (MI) i * \ i m i vm ■ ■ POH ITITE, PON DO 3 1.08.: 2012 SESLJAN (TS) TAVAGNACCO (UD) Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516 Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 DH Cesta 14 proti Tisti. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO Najdete nas v prvem nadstropji (vhod iz Športnega oddelka) gorica 400 kvm POVRŠINE z več kot Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311 7000 PAROV očal NA OGLED! ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE ' r#uw w vvrn, un v/vii-i.br. ■ Nedelja, 8. julija 2012 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Razlaščanje je beseda, ki zelo žalostno zveni med Slovenci na Tržaškem. Verjetno najbolj žalostno po besedi fašizem. Leta 1946 so bili Slovenci lastniki 92 odstotkov ozemlja tržaške pokrajine, je mogoče prebrati v enem od povojnih Jadranskih koledarjev. Potem je prišlo razlaščanje in slovenska premoženjska lastnina je začela nezadržno kopneti. Kvadratni meter za kvadratnim metrom, odstotek za odstotkom. Zdelo se bo posplošeno, a bilo je tako: prišli so ezuli, odšla je slovenska zemlja. Za begunska taborišča najprej, nato za naselja. Imena so znana: San Mauro v Se-sljanu, Villaggio del Pescatore pri Devinu, S. Quirico e Giulitta pri Križu, San Na-zario pri Kontovelu, Villa Carsia na Op-činah. Kmetijska zemljišča za gradnjo Naselja sv. Sergija so razlastili za ceno od 160 do 230 lir na kvadratni meter, je zapisal Albin Bubnič leta 1968. Podobno »vrednost« je imela zemlja, na kateri so zgradili neprofinta stanovanja v Škednju, na Kolonkovcu in pri Sv. Ani, ki so zadala smrtni udarec slovenski vrtnariji. Velikanski je bil vsiljeni »prispevek« slovenske manjšine k povojni obnovi tržaškega gospodarstva, ko je bila na vrsti gradnja infrastrukture. Trbiška cesta je zahtevala svoje, razširitev komercialnega pristanišča še veliko več (nad 3 milijone kvadratnih metrov). V dolinski občini so domači lastniki »prispevali« tla rezervoarjem in naftovodu, pa Tovarni velikih motorjev (180 tisoč kvadratnih metrov pokrite površine). Naftovod je prerezal vso pokrajino, podobno kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja hitra cesta (za katero na zahodnem in vzhodnem Krasu po treh desetletjih še vedno čakajo na izplačilo protivrednosti ...). Sinhrotron je pobral najlepšo bazovsko zemljo. Še pred njim so zrasle vojašnice, ki so s sabo prinesle vojaške služnosti: lastnik zemlje je bil to le formalno, saj so na njej gospodarili vojaki in vojska. K nezadržnemu odtujevanju zemlje smo že takrat - žal - tudi sami prispevali svoje: naselje Girandole pri Briščikih zgoniški občini ni bilo vsiljeno, kot je bilo ezulsko naselje v Sesljanu kako desetletje prej devinsko-nabrežinski ... Koliko slovenske zemlje je bilo (iz nepoznavanja zakonov? ... iz lenobnega nezanimanja? ... iz malomarnosti? ...) izgubljene s »tujimi« priposestvovanji, ostaja skrivnost, ki jo bo težko razkriti s številkami. Tudi Illyjev prostorski načrt iz leta 1997 je zahrbtno pristavil svoj lonček. V tržaški občini je omogočil nove pozidave in sprožil gradbeno mrzlico. A kdo je prodal zemljo za nove pozidave? Primer Padrič je zgovoren. Ob začetku veljavnosti Illyjevega prostorskega načrta je vas na Vzhodnem Krasu štela 638 prebivalcev, konec junija letos jih je bilo 888. Točno 250 več ali plus 29 odstotkov. V tem primeru ni mogoče govoriti o razlaščanju. Verjetno bi bil ustreznejši izraz prostovoljna (raz)prodaja narodnega ozemlja. Zadnja leta - razen nekaterih redkih izjem, kot je na primer propadli načrt o gradnji pesjaka na Krasu - ni več govor o razlastitvah zemlje. Ostalo je je tako malo, da ni več kaj razlaščati, bi lahko zapisali. Pač pa je zaznati drug fenomen. V sedanjem času verjetno še bolj nevaren kot razlaščanje zemlje. Kajti pri razlaščanju zemlje je rezultat otipljiv. Nekaj imaš - zemljo, pa ti jo vzamejo. Zgodilo se je torej nekaj konkretnega, oprijemljivega. Sam dobro veš, pri čem si. Nimaš več zemlje - to je dejstvo. Zadnja leta (morda kako desetletje ali še kaj več) se dogaja nekaj drugega. Drugačnega od razlaščanja, ki pa se konec koncev kaže kot razlaščanje. Nekaj primerov bo verjetno osvetlilo ta nov tip razlaščanja. Zadnja desetletja prejšnjega stoletja je obstajala Kraška gorska skupnost. Sestavljali so jo krajevni predstavniki, upravljala je domače ozemlje. V veliki večini primerov tako, kot je bilo dobro za ljudi upravljanega ozemlja. V začetku novega tisočletje jo je (desnosredinska) deželna oblast odpisala, češ da je odvečna, nepotrebna. Pristojnosti (le nekatere) so prenesli na pokrajinsko upravo, ki je bila - naključje - tudi desnosredinska. In gorska skupnost je žalostno usahnila. Tudi upravljanje ozemlja je usahnilo ali pa so ga prevzeli drugi. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Belcijev načrt o kraških rezervatih izzval vik in krik. Kraševci so se uprli dejanskemu odtujevanju delov kraškega ozemlja. Dve desetletji pozneje so bili ustanovljeni deželni naravni rezervati. Dolgo časa je bilo treba čakati, da je deželna oblast določila upravitelje. Illyjeva uprava je poverila upravljanje naravnega rezervata Doline Glinščice domači, dolinski občini. Posredovala ji je tudi sredstva, potrebna za upravljanje tistega naravnega bisera. Skupno več kot 500 tisoč evrov. Potem je prišel na deželno krmilo Tondo in sredstva so se znižala na manj kot sedmino (72 tisoč evrov). Spet udarec domačemu upravljanju. Illyjeva deželna uprava je uvedla evropske zaščitne cone na Krasu. Z njimi je dejansko ohromila kakršno koli redno dejavnost na velikanski večini kraškega in breškega ozemlja. Krajevne uprave in kmetijske organizacije so protestirale, takratni deželni odbornik za kmetijstvo Enzo Marsilio je marca 2006 obljubil, da bodo upravni načrt, ki naj bi omilil omejitve na zaščitenih območij, pripravili župani prizadetih občin, predstavniki kmetijskih organizacij, predstavnik srenjske lastnine in predstavnika krovnih organizacij. Po dobrih šestih letih upravnega načrta še ni, omejitve pa ostajajo. Maksimalne! Podobno je bilo z načrtom za sanacijo proseško-kontovelskega brega. Denar je bil nakazan, posoški konzorcij za sanacije pa načrta še ni predstavil. Medtem pa se zidki paštnov podirajo ... Emblematičen je primer srenj. Pravno jih je dežela priznala, lebdijo pa v limbu zakonske in zemljiške nedorečenosti, ki jim preprečuje posedovanje inu-pravljanje domače zemlje. Zadnji primer je še najbolj pošasten. Italijansko ministrstvo za kmetijstvo, deželna uprava in tržaška trgovinska zbornica so se s podpisom uradnega dokumenta zavezali, da bodo izvedli celo vrsto ukrepov za razvoj kraškega vinogradništva in kmetijstva. Dogovor so »častili« z venetskim proseccom. Z njegovimi mehurčki pa se je razblinil tudi sporazum, in vse je - na Krasu - ostalo pri starem, medtem ko v Furlaniji in v Venetu služijo milijone z (zelo poceni ukradeno) znamko Prosecco DOC. Vsi primeri - in še vrsto bi jih lahko našteli - imajo skupni imenovalec v razlaščanju novega tipa: razlaščanju upravljanja! Filozofija tega novega tipa razlaščanja je zelo preprosta: če človeku (organizaciji ali skupnosti) ne moreš (več) vzeti njegovega ozemlja, mu preprosto (zakonsko ali drugače) onemogočiš, da bi ga upravljal tako, kot bi sam želel in hotel za zadostitev lastnih (življenjskih, razvojnih) potreb. Tako dejansko ostaneš lastnik zemlje, a ne moreš na njej storiti, kar bi hotel. V bistvu nisi več njen gospodar. Postal si - tujec na lastni zemlji. Zakaj se to dogaja? Odgovor bi gotovo zahteval obsežno, poglobljeno analizo. Posplošeno bi se lahko omejili le na vtis: določeni oblastveni krogi na Tržaškem (in v deželi) nočejo, da bi se ozemlje, na katerem živijo pretežno Slovenci oziroma na katerem so zgodovinsko živeli Slovenci, razvilo. Tako gospodarsko kot družbeno. Kajti razvoj in gospodarska rast bi dala ljudem, ki na tem ozemlju živijo in delajo, gospodarsko moč. Z gospodarsko močjo bi postali ekonomsko samostojni, in s tem neobvladljivi. Ljudi (in organizacije) pa bolje »obvladaš«, če so od tebe odvisni. Odvisni od raznih prispevkov: državnih, deželnih, občinskih ... Če oceniš, da je »potrebno«, skrčiš prispevek ali ga celo ukineš, tako imaš ljudi (in organizacije) v pesti. Kajti: težko je sočasno vpeti sile in energijo za preživetje in za razvoj. Naravno izbereš preživetje, in s tem žrtvuješ razvoj. S čemer pa postaviš - dolgoročno - na kocko svoj obstoj, kot je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s svojim znamenitim manjšinskim aksiomom opozoril Pavel Strajn: »Ni obstoja brez razvoja!« Posplošeno se vsiljuje vtis, da je vse to delovanje načrtno. Kaj torej storiti? Vse prej napisano bi ostalo le golo, brezpredmetno besedičenje, če ne bi vsaj bežno poskusili nakazati kako možno rešitev, ponuditi kak oprijemljiv predlog. Če na eni strani res obstaja načrtno delovanje (hromitev razvoja slovenske skupnosti in ozemlja, na katerem živi), bi na drugi potrebovali načrt, ki naj bi skušal to delovanje vsaj omiliti, če že ne preprečiti. Poskusimo. 1. Temeljni kamen tega načrta bi moral biti zaščitni zakon. Italija je pravna država, v njej zakoni vedrijo (ali oblačijo). 21. člen zaščitnega zakona ščiti družbene, gospodarske in okoljevarstvene interese na zaščitenem ozemlju. Drugi odstavek odreja (»mora ... biti zagotovljeno ...«) prisotnost predstavništva manjšine v posvetovalnih organih, ki jemljejo v pretres družbene, gospodarske in okoljevar-stvene interese na zaščitenem ozemlju. Torej: predstavniki manjšine morajo biti prisotni v vseh teh organih. Kateri predstavniki? Tako imenovani »naši«? Ali tako imenovani »vaši«? Ne! Predpogoj morata biti strokovna pripravljenost in znanje. 2. Ker igra poteka na pretežno pravnem igrišču, potrebujemo odvetniško ekipo, ki se bo spoprijela s členi, odstavki, paragrafi. Skupno, celovito, da bo imela celosten vpogled v pravne zadeve, ki se življenjsko tičejo manjšine. In tudi pri sestavi te odvetniške ekipe morata biti odločilna sposobnost in znanje. Če Slovenci za določene zadeve nimamo dovolj sposobnih odvetnikov, pa naj se v ekipo vključi italijanske. V pravnih zadevah je važno doseči cilj, kot uči primer konto-velskega Jusa, ki se je za uspešno transakcijo s tržaško občino obrnil na italijanskega pravnega strokovnjaka Tre-beschija. In za dosego cilja je treba, če je potrebno, prehoditi vse možne poti. Tudi do evropskega sodišča, kot pričajo slovenski izbrisani. Sicer tvegamo, da bomo mi postali kmalu gospodarsko izbrisani. 3. Predpogoj za uspeh je skupnost. Skupnost kot skupni imenovalec: ljudi, interesov, celotne skupnosti. Če kraški vinogradniki zahtevajo spoštovanje podpisanih dogovorov, mora to biti zahteva celotne skupnosti. Na vseh ravneh: javni, institucionalni, politični, gospodarski, pravni. Le s takim celostnim, skupnim, pozitivno aktivnim zaledjem si lahko tako majhna skupnost, kakršna je manjšinska, obeta uspeh. Sicer tvegamo, da se bomo v kratkem kot skupnost znašli v nehvaležnem položaju gospodarske »biti ali ne biti«. 1 2 Nedelja, 8. julija 2012 NEDELJSKE TEME / DOBERDOB - Godba na pihala Kras praznuje jubilej Stoletna zgodba vaškeg se je začela na borjaču Statut godbe je bil ožigosan 10. marca leta 1912 Godba v sedemdesetih (zgoraj) in petdesetih letih (spodaj) prejšnjega stoletja i nam znano, kdaj so se v gostilni Mihaela Perica na borjaču od »Te Glju-he« začeli vaški fantje srečevati; zapisovalci vaške polpretekle zgodovine navajajo letnico 1911, ko naj bi se prvič govorilo o »godbenem društvu iz Doberdoba«. O tem pričata do današnjih dni ohranjeni statut z žigom Okrajnega cesarskega glavarstva, ki je imelo sedež v Trstu in na katerem je naveden datum 10. marec 1912, ter slika na borjaču pred Pir-čevo gostilno vedno iz istega leta. Tedanje društvo, sestavljeno iz 14 članov iz Doberdoba, je pod taktirko izredno talentiranega učitelja Kubika nastopalo po sejmih, cerkvenih praznikih, procesijah, na godbenih shodih, predvsem pa na proslavah prvega maja, ki je bil že takrat med kraškimi delavci zelo občuten praznik. Učitelj, Čeh po rodu, je takrat vodil tudi eno najbolj znanih godb avstroogrske mornarice. Vaje so potekale v gostilni Mihaela Perica, namesto najemnine prostorov so mu godci enkrat na leto šli kosit travo zastonj, potem so na »široki rouni« jedli, pili ter igrali in plesali do večera. Učitelja je Ivan Jelen s kolesjem in s svojo belo kobilo dvakrat tedensko pripeljal na vaje iz Ronk v Doberdob, opolnoči pa ga je zopet odpeljal domov. V istem obdobju je učitelj Kubik dirigiral tudi godbo iz Ronk. V straneh povojne Soče je leta 1957 izšel zanimiv članek, ki živo opisuje doži- vetja godbenega društva. Bilo je jutro prvega maja 1913, ko so po vasi korakali godbeniki v svojih novih uniformah. Kasneje so se na dvorišču Telarjeve kmetije postavili pred fotografa in ponosno posneli sliko, ki je ohranjena še danes. Od tam so se odpeljali skupaj z drugimi Doberdobci na božjo pot na Barbano, kjer se je razlegala ubrana slovenska pesem. Po maši pa so se godbeniki odpeljali v Gradež in pred glavnim hotelom imeli svoj koncert, na katerega niso bili ponosni le fantje s svojimi novimi, bleščečimi glasbili, pač pa tudi dekleta, ki so jih spremljala in vsi vaščani. Ob jubileju prirejajo tridnevni praznik Ob stoletnici delovanja prireja pihalni orkester Kras tridnevni praznik pod platnenim šotorom v občinskem parku v Doberdobu. V petek, 13. julija, bo ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 bo slavnostni koncert pihalnega orkestra Kras. V soboto, 14. julija, ob 19. uri bo koncert gojencev godbeni-ške glasbene šole, ob 19.30 bo nastopila mažoretna skupina iz Prvačine, ob 20.30 bo ples z ansamblom »Die Grazer Spatzen«. V nedeljo, 15. julija, se bo ob 17. uri začela povorka raznih pihalnih orkestrov po vaškem središču, ob 20. uri pa bo v občinskem parku ples z ansamblom Kraški muzikantje. Praznik bo potekal pod pokroviteljstvom občine Doberdob, ZSKD, godbeniške zveze Anbima in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Pihalni orkester Kras leta 2007 Godba pri Doberdobskem jezeru v petdesetih l / NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. julija 2012 13 orkestra od »Te Gljuhe« Doberdobski godbeniki praznujejo 1. maj leta 1913 (levo); pihalni orkester Kras pred županstvom v Doberdobu leta 1996 (spodaj) arhiv godbe kras Prihod prve svetovne vojne je prekinil delovanje ne le godbe, pač pa tudi drugih slovenskih kulturnih ustanov v Doberdobu. Po vojni, ob povratku iz begunstva, so Doberdobci začutili potrebo po združevanju, po izobraževanju in kulturnem udejstvovanju. Ker pa je voj- etih prejšnjega stoletja na pobrala precej članov, ves notni material in inštrumente, so se začeli godbeniki zopet zbirati s ciljem, da obnovijo godbo. To jim je s trudom tudi uspelo. Zopet so zaigrali in uspešno nastopali, a o tem na žalost ni ohranjenega nobenega pisanega vira. Zavladal je fašizem. Prosvetno delovanje je bilo prepovedano, društvu so začeli nalagati visoke davke in ob nastopih so fašisti celo podkupovali godbenike, da bi opustili delovanje. Leta 1927 so glasbeni inštrumenti utihnili za naslednjih dvajset let. Leta 1945 je končno posvetil žarek svobode, ki je obudil kraškega človeka k življenju. Godbeniki so se zopet začeli združevati in leta 1947 obnovili in preimenovali društvo v Pihalni orkester Kras, o čem priča statut iz leta 1950. Prve glasbene utrinke je mladim godbenikom podajala tržaška učiteljica Bianca Frandolič, ki je poleg pouka na osnovni šoli poučevala tudi glasbo. Mladim glasbenikom je posredovala znanje teorije, medtem ko je kapelnik Giusto Neri učil inštrumentalno glasbo in vodil godbo celih 15 let. Vaje so potekale v stari telovadnici. Tedanji predsednik Karel Lavrenčič je skupaj z odbornikoma Ermanom Gergoletom in Stankom Gergoletom bodril mlade godbenike, da so nastopali ob vseh vaških prireditvah in svečanostih. Inštrumente so si nabavili pri razpadli godbi iz Tržiča, saj so bili takrat godbeniki zaposleni pretežno v tržiški ladjedelnici in so s pomočjo takratnih sodelavcev prišli do nakupa inštrumentov. Še živeči godbenik Pepe Da-cou se živo spominja nakupa svojega »bombardina«, za katerega je na obroke odštel sedem tisoč lir. Dreja Jovanež pa obuja spomin na večere, ko je s kobilo in vozom vozil učitelja Nerija iz Tržiča v Doberdob. Pozneje pa so z organizacijo vaškega plesa in ustanovitvijo plesnega ansambla Zora godbeniki zbrali denar za nakup kolesa, namenjenega učitelju. V Jovaneževem skednju so si sami godbeniki stesali lesena notna stojala, ki jih še danes pri orkestru uporabljajo. Prvi koncert je godba priredila na dan Svetih Treh Kraljev leta 1948, ko so se predstavili domači publiki. Od leta 1947 Pihalni orkester Kras nepretrgoma deluje in danes se ponaša ne le s svojo 65. letnico obnovitve, pač pa s preko 100 let staro godbeniško tradicijo. V zadnjih tridesetih letih so vodili pihalni orkester učitelji slovenske narodnosti; Stojan Ristovski je vihtel dirigentsko palico celih 20 let, sledil mu je domačin Igor Peric, ki je vodil orkester 7 let. Od leta 2005 je umetniški vodja godbe Kras mlad in zelo nadarjen glasbenik Patrick Quaggiato. Pod njegovim strokovnim mentorstvom se orkester lepo razvija, sprejema v svoje vrste izšolane dijake godbeniške šole in se skupinsko uveljavlja tako v Italiji kot v Sloveniji, Hrvaški in Avstriji. Z avtorskimi skladbami zna nadobudni dirigent vnašati novih, svežih glasbenih idej in modernih inovacij. Ob tem gre velika zasluga tudi neutrudnim predsednikom, ki neprestano vlagajo svoj čas, trud in nesebično delo v društvo. Brez zdravih in močnih korenin, bi se godbe-no drevo ne moglo razrasti v prestižni pihalni orkester. Predvsem zadnji trije predsedniki Franko Ferfolja, Robert Frandolič in sedanji Luciano Gergolet, so veliko pripomogli k rasti godbe z delom na organizacijskem, finančnem in administrativnem področju. Godba se je v vseh teh letih delovanja vrasla v dušo Doberdoba, tako da si Doberdobci vaškega življenja brez nje ne znajo več predstavljati. Kjerkoli se nekaj dogaja, tam je godba: v sreči in nesreči, veselju in žalosti, ob spomeniku in na cerkveni procesiji, na dobrodelni prireditvi in na spominski svečanosti. Pri godbi se stalno zavzemajo za redno izobraževanje mladih, za kar skrbi godbenika šola s poučevanjem teorije in pihalnih inštrumentov. Le s pristopom mladih sil k pihalnemu orkestru bo zagotovljen obstoj stoletne glasbene tradicije in edine slovenske godbe na Goriškem. (klr) Prva fotografija doberdobske godbe leta 1912 (zgoraj); orkester leta 2006 (spodaj) Prvomaj ski budnici zvesti vse od leta 1912 Godbeniki med letošnjo prvomajsko budnico pod doberdobskim mlajem arhiv godbe kras Prvi maj in mlaj predstavljata nekakšno rdečo nit, ki povezuje godbeniško delovanje v Doberdobu že od leta 1912. Že takrat je bil prvi maj izredno občuten delavski praznik, sredi vasi se je v nebo ponosno dvigal mlaj in godba je na vse zgodaj igrala budnico po Doberdobu. Takoj po kapitulaciji Italije so domačini začeli obnavljati vaške tradicije in med temi tudi proslavljanje prvega ma- ja. V anekdoti iz leta 1947 pripovedujejo, da so na predvečer prvega maja mladi fantje kopali luknjo za postavitev mlaja, kjer je danes spomenik padlim. V bližini je tedaj stala italijanska karabinjer-ska postaja. Ko so ponoči karabinjerji slišali ropot kopanja krampov in lopat in udarjanje sekire in kladiv, so se tako prestrašili, da so z orožjem v rokah stekli na trg. Domačini so jim razložili, kaj se do- gaja, vojaki pa so si oddahnili, pomagali domačinom pri delu in s svojimi svetilkami razsvetlili prostor. Ob zaključenem delu so na postavljeni mlaj privezali rdečo zastavo in odšli vsi skupaj v glasbeno sobo na praznovanje. Ob svitu so godbeniki zaigrali budnico in po lepi stari navadi opozorili občane na delavski praznik. Tej tradiciji so pri do-berdobski godbi zvesti še danes. 1 4 Nedelja, 8. julija 2012 NEDELJSKE TEME / REPEN - Zamejske kmečke organizacije Agraslomak, nov člen v povezovanju kmetov KMEČKA ZVEZA Še nekaj mest za izlet na Koroško Kmečka zveza organizira v sodelovanju z Zadružno kraško banko, v nedeljo, 15. julija, enodnevni izlet z avtobusom na tradicionalno srečanje kmetov treh dežel, ki ga letos Skupnost južno koroških kmetov prireja v Za-homcu v Ziljski dolini. Program praznika: ob 10.30 - sv. maša; ob 12.00 - kosilo ( samopostrežba ) in zabava z domačim ansamblom; ob. 14.00 - kulturni program; ob 15.30 - nadaljevanje praznika, otroški program in kmečke igre. Ob prazniku je tudi možnost ogleda nekaterih krajevnih znamenitosti. Za kosilo bodo udeleženci poskrbeli na lastne stroške. Vpisovanje na KZ Trst (040-362941),Gorica (0481-82570),Čedad (0432-703119) Cena izleta je 25 Evrov in krije samo stroške prevoza. Vozni red avtobusov bo sporočen naknadno. Na pobudo Ministrstrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije in v sodelovanju z Deželno kmečko zvezo je potekala v torek 3. julija v prostorih Kraške hiše v Repnu prva seja koordinacije Agraslomak. Člani slovenske manjšinske kmetijske koordiancije, ki je nastala pod okriljem ministrstva in kateri daje posebno ter pomembno vlogo, so, poleg omenjene ustanove, Deželna kmečka zveza, Skupnost južnokoroških kmetov, Razvojna agencija Slovenska krajina in Kulturno društvo Gorski Kotar. Namen in cilj omenjene koordinacije je medsebojno povezovanje, sodelovnaje, izmenjava informacij, znanja in dobrih praks na področju kmetijstva in podeželja med slovenskimi zamejskimi kmetijskimi organizacijami v vseh štirih državah. Na prvi seji, ki je bila predvsem operativnega značaja, so bili prisotni za MKO Vladimir Čeligoj, za DKZ predsednik Franc Fabec, Edi Bukavec in Erik Masten, predstavniki koroških organizacij Olga Voglauer, Marija Madner Tschertou in Peter Krištof ter predstavnika slovenskih organizacij s Hrvaške Anita Pintar in Zoran Ožbolt. Poleg dogovora o načinu delovanja koordinacije so prisotni na seji poudarili pomembno vlogo novonastale- Predstavniki Agraslomak na prvem zasednju koordinacije v repenski Kraški hiši ga organizma, ki predstavlja tudi dodatno potrditev pomembnosti kmetijskih organizaciji v sosednjih državah. Prisotni so si bili edini v zvezi z vlogo, ki jo ima primarni sektor zlasti pri ohranjanju slovenskih narodnostnih skupnosti v obmejnih območjih. V ta namen je torej ključnega pomena, da se kmetijstvu zagotovi primeren razvoj. Seja je bila tudi prilika za načrtovanje delovanja koordinacije in pripravo nadaljnih pobud. S tem v zvezi je bila prikazana javna predstavitvev koordinacije Agraslomak, ki bo pod pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo in okolje ob priliki kmetijskega sejma Agra v Gornji Radgoni od 25. do 30. avgusta letos. Sejem bo tudi priložnost za tretjo uradno javno sejo Agraslomak-a, ki bo potekala na temo čezmejnih programov in mednarodnih projektov. Skladno s cilji koordinacije so si prisotni nato ogledali dva primera dobrih praks v kmetijstvu na Tržaškem. Da bi poudarili vlogo turističnih kmetij za razvoj in ohranjanje kmetijstva so si člani koordinacije ogledali kmetijo Andreja Miliča v Zagradcu. Nato se je skupina odpeljala do Bazovice, kjer je z ogledom kmetije Lenarda Vidalija lahko spoznala pomembno vlogo, ki jo ima sirarstvo pri ohranjanju in razvoju živinoreje. STROKOVNI NASVETI o* 1 v • 1 • v Sejemo rdeči radič in jesenske solate V mesecu juliju sejemo nekatere jesensko-zimske zelenjadnice, med katerimi bomo opisali rdeči radič in nekatere sorte solate. V tem času moramo biti s setvijo posebno pozorni zaradi vročine. Najbolje je, da prostor, kjer smo komaj sejali, osenčimo. Pozneje rastlinice le polagoma in zelo skrbno privadimo na sonce. Takoj po sejanju površino pokrijemo in pogosto zalivamo, tudi večkrat na dan. Zelo dobro moramo zaliti tudi zemljo tik pred sejanjem, da ne bo pretopla. RDEČI RADIČ (Cichorium intybus var. foliosum) je glede tal zelo prilagodljiv, najbolje pa raste v bolj peščenih in rodovitnih tleh. Na izbiro imamo veliko sort. Najbolj poznane so veronski, goriški, radič iz Chioggie, radič iz Trevisa in iz Castelfranca. Veliko naštetih sort se še delijo v zgodnje, srednje in pozne, odvisno od časa setve in časa pobiranja. Najbolj znan in cenjen je radič iz Trevisa, ki naredi rahle glavice. Veronski radič proizvaja nekoliko večje glave in je nekoliko bolj občutljiv na mraz. Radič iz Castelfranca razvije nižje, krhke glave in oblikuje lepe temnordeče rozete. Omeniti moramo tudi Goriškega rožnika, ki ga gojijo v okolici Gorice. Sorta je zelo cenjena in draga. Pred kratkim je goriški rožnik celo dobil nagrado Nonino za odlično kakovost. Rdeči radič sejemo v juliju. Kdaj točno sejemo, je odvisno od sorte. Zelo važno je, da se strogo držimo časa setve, ki je naveden na konfekciji. Če sejemo prezgodaj, gre radič rad v seme. Po navadi ga sejemo na mesto, kjer smo v istem letu gojili grah, poletno endivijo, zgodnji krompir in druge zelenjadnice. Zemljo obdelamo približno 25 cm globoko. Če predhodnih vrtnin nismo gnojili, pred setvijo gnojimo z mineralnimi gnojili. Gnojenje s hlevskim gnojem ni nujno. Če pa gnojimo, mora biti gnoj dobro zrel. Nato zemljo dobro zdrobimo. Radič sejemo v vrste, ki naj bodo med seboj oddaljene 30 cm. Po par tednih začnemo redčiti, dokler so dokončno rastline v vrsti oddaljene okrog 15 cm. Lahko pa tudi prosto sejemo, pozneje pa rastline presadimo v razdaljo 30 cm za 15 cm. Sadike radi-ča lahko tudi kupimo in jih presadimo. Med gojenjem zalivamo in odstranjujemo plevel. Par tednov pred pobiranjem rastline povežemo, da postane notranjost bela in bolj okusna. To se zelo dobro obnese pri radiču iz Trevisa. Pazimo, da rastline niso vlažne, da ne bi gnile. ENDIVIJA (Cichorium endivia) je po hranilni vrednosti podobna solati, botanično pa je sorodna radiču in cikoriji. Endivija najbolje uspeva v nevtralnih, peščenih in dobro pognojenih tleh. Lega naj bo topla, vlažna, v zavetju in v polsenci. Na sončni legi po navadi postane grenka in gre prej v seme. V kolobarju naj sledi ranim kapusni-cam, krompirju, grahu, čebuli, in ostalim, ki jih v tem času poberemo. Jesensko-zimske sorte sejemo od maja do julija. Poletne sorte po navadi razvijejo bolj kompaktne rozete in imajo samobelilno sposobnost. Jesensko-zimske sorte pa jih po navadi belimo. Lahko sejemo v vrste ali po celi površini. Razdalja med vrstami naj bo 30 cm. Po sejanju površino pokrijemo in stalno zalivamo. Približno 40 dni po setvi rastlinice presadimo v razdaljo 30 cm za 30 cm ali pa redčimo. Tri tedne pred pobiranjem rastline belimo tako, da jih povežemo. Obstajajo tudi avtobelilne sorte. Jesensko-zimske sorte pobiramo do novembra ali decembra, v primeru mile zime pa celo zimo. Endivija je občutljiva na slano, zato jo moramo v tem primeru pokriti s pajčevinastim vlaknom. GLAVNATA SOLATA (Lactuca sativa) se dobro prilagodi različnim podnebjem. Širok sortni izbor nam vsekakor omogoča, da jo gojimo skoraj celo leto. Važno je, da solato gojimo na izrazito sončni legi. V senci ali v polsenci se v listih kopičijo nitrati. Obenem se glava ne popolnoma zapre ali pa ne postane dovolj trda. Glavnata solata ima najraje tla bogata z dobro razkrojeno organsko snovjo. Glede kolobarjenja veljajo isti napotki, kot pri endiviji. Pred sajenjem tla obdelamo 30 cm globoko. V primeru nepropustnih tal gredice nekoliko dvignemo, saj solata težko prenaša zastajanje vode. Dobro je, da solato gojimo na gredici, kjer smo prejšnje leto gojili dobro pognojene vrtnine. Če je preveč dušika, se v listih kopičijo nitrati, solata je bolj občutljiva na glivične bolezni in na mraz. Pred sejanjem pognojimo le s fosfornjem in kalijem. Zelo važno je, da se glede časa sajenja točno držimo navodil na konfekciji. Lahko prosto sejemo in pozneje redčimo, še najbolje pa je, da sejemo v lončke, ki jih držimo v hladnem prostoru in v senci. Pred presajanjem sadike le počasi privadimo na sonce. Po približno enem mesecu sadike presadimo v razdaljo 30 za 30 cm. Dva dni pred presajanjem površino zalijemo. Presadimo proti večeru. Med gojenjem odstranjujemo plevel in zalivamo. Zalivamo proti večeru, po malem in večkrat. Glavnato solato poberemo, ko so glave dobro razvite. Po končanem pobiranju moramo iz gredice odstraniti vse ostanke kulture, saj vsebujejo nekatere toksične snovi. Če pa ostanke pokopljemo, moramo počakati vsaj en mesec, preden na istem mestu gojimo druge zelenjadnice. Magda Šturman VRŠIČKANJE IN ODSTRANJEVANJE LISTOV Ampelotehnična dela v vinogradu (3) Prikrajševanje mladik (vršičkanje) Mladike, ki zrastejo čez zadnji par žic, moramo krajšati oziroma vršičkati. Pri tem pa odstranimo čim manj listov, ker je ob njihovem večjem številu produktivnost mladik večja. Mladike zrastejo v naših podnebnih razmerah velikokrat tako, da je osvetlitev aktivnih listov slaba in je zato vršičkanje nujno. Včasih smo vršičkanje opravili pozno, tako da so listi pod upognjenimi vrhovi mladik hitro ostareli in porumeneli. Po vršičkanju je ostalo malo aktivnih listov na mladiki, posledici pa sta bili slabša kakovost grozdja in manj rezervne hrane za naslednje leto. V zadnjih letih opravimo vršičkanje prej in pri tem odstranimo manjši del mladik in listov. Odstranimo le zadnjih 10-20 cm mladike z majhnimi listi. S tem prekinemo dominantno rast glavne mladike in spodbudimo le rast zalistnikov na vrhu mladike. Zgodnejši razvoj za-listnikov, predvsem če je padavin dovolj, razvije mlado listno površino, kar zagotavlja precejšnjo količino asimilatov za grozdje, glavne mladike ter za zaloge v starem lesu in koreninah. To je tem bolj zagotovljeno, če se količina listne mase nagiba v korist mladih listov, ki so se razvili na zalistnikih. Optimalni čas za prvo vršičkanje je takrat, ko večina mladik zraste 40-50 cm nad zadnjim parom žic in se že rahlo nagnejo v medvrstni prostor. Iz izkušenj izhaja, da je ta čas 4 tedne po cvetenju, kar pomeni ob koncu junija ali začetku julija. Prezgodnje vršičkanje sicer poveča pridelek, a na škodo kakovosti grozdja. Pri zelo zgodnjem krajšanju mladik moramo paziti, da na njih ostane dovolj listov, torej jih ne krajšamo preveč. Po sedanjih spoznanjih je najbolje, da so mladike pri prvem vršičkanju dolge 1,2-1,3 m in imajo po posegu še najmanj 12 listov, še bolje pa 14. Če je sorta bujna ali zelo bujna in je vsled tega rast zalist- nikov močna, je potrebno drugo ali celo tretje vršičkanje, tudi v odvisnosti razvoja zalistnikov na zgornjem delu mladik. Pri drugem vršičkanju prikrajšamo zalistnike nekoliko višje (30 do 50 cm nad zadnjim parom žic), da na njih ostanejo najbolj razviti listi. Vršičkanja ne opravimo pozno, sicer se zalistniki in predvsem listi na njih preslabo razvijejo in v drugem delu rastne dobe ne opravijo želene vloge. Odstranjevanje listov v coni grozdja Odstranejvanje listov v coni grozdja ali defoliacija je ukrep, pri katerem delno odstranimo liste v coni grozdja. Gre za ukrep, ki ga sicer naši vinogradniki v večji ali manjši meri opravijo vsako leto, pa čeprav ne upoštevajo vedno pravil, ki morajo spremljati ta poseg. Prednost odstranjevanja listov je v tem, da izboljšamo osvetlitev in zračnost grozdja ter zmanjšamo možnost za okužbo z botritisom in izboljšamo obarvanost grozdja, predvsem pri rdečih sortah. Pomanj-klivost pa je, da izgubimo del asimilacijske površine. Glede na čas odstranjevanja si strokovnjaki niso popolnoma edini, saj nekateri svetujejo poznejšo defoliacijo, drugi pa zgodnejšo. Prevladuje mnenje, da je optimalen čas za odstranjevanje listov štiri do pet tednov po polnem cvetenju. Zgodnejše odstranjevanje naj bi vplivalo negativno na pridelek in nastavek za naslednje leto. Odstranejvanje listov v juliju ne zmanjša aktivnosti trsa, če na njem ostane dovolj listov in aktivni listi na zalistnikih. Izpad listne površine nadomestijo tudi listi zalistnikov. Liste moramo odstraniti najpozneje do zapiranja grozdov, odstranjevanje po začetku dozorevanja ne vpliva veliko na kakovost grozdja. Z delnim odstranjevanjem listov se izboljša, kot smo že omenili, direktna osvetlitev grozdja, ki vpliva na presnovo kislin. Vsebnost skupnih kislin je v jagodah direktno osvetljenega grozdja lahko manjša za 2 do 4 g/l v primerjavi s tistimi, ki so bile zasenčene. Poleg tega je grozdje odpornejše, predvsem zaradi večje zračnosti in boljšega nanašanja sredstev za varstvo trte. Zaradi odstranitve listov nastanejo spremembe v strukturi aro-matičnih snovi, kar pa je odvisno od sorte in povprečnih temperatur. V hladnješih podnebjih ima direktna osvetlitev grozdja bolj pozitiven kot negativen učinek, medtem ko je bolj kritična v toplejših vinograd-nih območjih. Poleg tega pa je dokazano, da prednosti odstranjevanja listov okoli grozdja prevladujejo pri rdečih sortah, pri belih pa je potrebno skrbno upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na učinke posega, ki zna biti ob določenih razmerah vprašljiv. Zaradi kompleksnosti ukrepa je težko dajati s tem v zvezi toga priporočila ali navodila. Kljub temu pa bomo skušali izoblikovati tista, ki jih potrjujejo številne praktične izkušnje in spoznanja: Odstranimo samo toliko listov, kot je potrebno za želen učinek, glede na cono grozdja (ki naj bo po možnosti ozka), sorte in tudi razmerja med listi in količino grozdja. Pri rdečih sortah močneje odstranimo liste na sončni strani stene, kar naredimo tudi pri belih, če želimo suha vina z nizko kislino, na senčni pa, če želimo doseči nasprotni učinek (višjo kislino). Odstranjevanju listov se odpovemo, ali ga močno omejimo, če je listov premalo glede na količino grozdja. Najprej odstranimo orumenele liste, ki še komajda asimilirajo. Čim višja je listna stena in čim ožja je medvrstna razdalja, tem manjša je asimilacijska sposobnost listov v coni grozdja in tem manj problematično je odstranjevanje listov. Odstranjevanje listov v coni grozdja je pomemben a vseprej kot enostaven ukrep, ki ga mora spremljati primerno strokovno znanje, sicer so lahko učinki neželeni. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 8. julija 2012 19 Koncentričen napad Ljudske stranke na katalonščino za zadušitev j ezika Španska ljudska stranka (Partido popular - PP) je sprožil tako silno ofenzivo proti ka-talonščini kot še nikoli prej. Izoblikovala je vrsto formul za ošibitev katalonskega jezika; nekatere so učinkovitejše od drugih in niso vse enako učinkovite na celotnem ozemlju Katalonije, vendar je njihov skupni imenovalec napad na družbeno vlogo katalonščine, na prestiž, ki je osrednji razlog za zvestobo, zaradi katere se ljudje odločajo, da bodo redno uporabljali katalonščino v zasebnem in v javnem življenju. »Če za jezikom ni neke države oziroma mu država, kateri pripada, odkrito nasprotuje, se počasi izgublja družbena vrednost jezika samega,« opozarja predsednik Katalonskega sociološkega instituta Joaquin Torres. Vlade avtonomnih dežel si lahko prizadevajo, da se borijo proti pritiskom Madrida, ali pa se nekako prilagodijo madridski politiki. Katalonska ljudska stranka se je odločila za drugo opcijo in pri tem uporabila pet načinov. 1. Postavljati pod vprašaj enotnost katalonskega jezika. Za definicijo katalonščine ni obstajalo nikoli toliko imen kot sedaj. Poleg že poznanega izraza valenciano, ki ga uporabljajo v Valenciji, je sedaj pred- sednik deželne vlade Balearskih otokov José Ramón Bauzá iznašel še štiri dodatna imena: mallorquín, menorquín, ibicenco in formenterense, torej poseben jezik za vsakega od štirih največjih otokov, ki sestavljajo to otočje. Tudi deželna vlada v Aragonu je pristavila svoje in tako je nastal »vzhodni aragones«, inačica katalonščine, ki jo govorijo na mejnem območju te dežele. Jasno je, da je prestiž nekega jezika toliko večji, če ga govori deset milijonov ljudi, kot če ga razbiješ na najmanj pol ducata različnih jezikov, še zlasti v primerjavi z nekaj de-settisoč ljudmi, ki govorijo katalonšči-no v Aragonu. Katalonščina je pomembna tudi zato, ker je po številu ljudi deveti največji jezik v Evropski uniji. Torres v zvezi s tem pojasnjuje, da se je v zadnjih dveh desetletjih močno povečala zavest enovitosti jezika, posebno kar zadeva njegovo poučevanje v šolah. To velja tudi za Valencijo, ki je izvor nekakšne jezikovne odcepitve, saj je celo valencijanska jezikovna akademija sprejela to načelo. 2. Oviranje izobraževalnega sistema. Največje spremembe v izobraževalnem sistemu prihajajo z Balearskih otokov: po eni strani želi predsednik Va-lencije Alberto Fabra zamenjati dvoje- zični pouk katalonščine in španščine s trijezičnim šolstvom, medtem ko želi Bauza odpraviti šole s katalonskim učnim jezikom in bi se vrnil na star ba-learski model. V obeh primerih sta predsednika naletela na ostro opozicijo, kar še posebej velja za Balearsko otočje, kjer je množična udeležba na protestih pokazala, da je zavest o pomenu katalonskega jezika veliko večja od tega, kar je marsikdo mislil pred temi potezami deželne vlade. Dejstvo je, da so ljudje prepričani, da je šola v katalonskem jeziku nekako prestižna in seveda glavnini prebivalstva omogoča, da tekoče govori jezik. »Prehodov v smeri katalonščine je več kot v smeri španščine,« je prepričan Torres . Sicer pa voditeljica Ljudske stranke v Kataloniji Alicia Sánchez Camacho sedaj tudi v tej regiji predlaga model, ki ga je uvedel Fabra; v Kataloniji sedaj poteka glavnina pouka v ka-talonščini. 3. Odprava obveznosti znanja jezika Javni uslužbenci v Kataloiniji in na Balearskih otokih morajo sedaj obvladati katalonščino, vendar želi Bauzá na Ba-learskih otokih to obveznost ukiniti. »To je dejansko ukrep proti prebivalstvu,« opozarja Torres in pojasnjuje, da bo ta ukrep prebivalcem onemogočil rabo ka- Na slikah: desno: transparent s pozivom k avtonomiji Katalonije; spodaj: Samiji so največkrat slavili na festivalu Liet International talonščine v odnosu z javno upravo. Ca-machova pa zahteva ukinitev obvezne prisotnosti jezika na nalepkah blaga in v filmih v Kataloniji, kar bi dejansko pomenilo, da bi ljudje »živeli samo v španščini«, katalonščina pa bi postala jezik brez posebne vrednosti, ki sploh ni potreben za vsakodnevno življenje. 4. Spremeniti normalizacijo v konf-liktualno temo. Tu gre za izkoriščanje načela, po katerem se ljudje izogibajo temam, ki so konfliktualne. Zato ljudska stranka predstavlja normalizacijo jezika kot konfliktualno temo in nasprotuje oblikovanju jezikovnih pravil, češ da bi na ta način ogrozili pravico do rabe španskega jezika. »Konflikt povzročajo oni sami,« pravi Torres, ki opozarja, da sedaj ljudska stranka v Kataloniji stopa po stopinjah predsednika Balearskih otokov. Tudi Fabra se opira na te postopke, saj nikoli ne govori v katalonščini, kar pomeni, da sam zmanjšuje prestiž jezika, saj prav jezik, ki ga govori predsednik, torej španščina, pridobiva prestiž. 5. Omejevati pomoč jeziku z izgovarjanjem na finančno krizo Finančna kriza je za Ljudsko stranko odličen izgovor, ko krši sredstva za katalonščino. Bauza je s tem izgovorom odpravil pomoč za tisk v katalonščini, pa tudi ukinil oziroma zmanjšal dotacije številnim organizacijam, ki si prizadevajo za promocijo in za normalizacijo jezika. V Kataloniji, kjer je Ljudska stranka v opoziciji, pa si Camachova prizadeva, da bi deželna uprava zaradi krize zmanjšala dotacije najpomembnejšim katalonskim organizacijam. Mednarodni festival manjšinskih pevcev in skupin se bo letos odvijal v španski deželi Asturiji V soboto, 1. decembra 2012, bo asturijsko mesto Xixon (Gijon) gostilo deveto izdajo evropskega manjšinskega glasbenega festivala Liet International. To je edina tovrstna glasbena prireditev, na kateri sodelujejo pevci in skupine, ki nastopajo v katerem izmed manjšinskih jezikov v Evropi. V Asturiji bo manifestacijo gostila avtonomna deželna vlada v tesnem sodelovanju s fundacijo Liet Interna- tional, ki ima sedež v Friziji na Nizozemskem. Po osmih festivalih, ii so potekali v Friziji, n deželinSamijev na Švedskem, v Bretaniji v Franciji in v Vidmu bo to prvič, da se festival seli na iberski polotok. Prireditelji sedaj vabijo skupine, pevce in kulturne organizacije, naj prijavijo svoje pesmi za 9. edicijo tega glasbenega tekmovanja.. Na njem bo nastopilo 11 skupin s prav toliko pesmi- mi oziroma skladbami v zastopstvu evropskih regij, v katerih živijo narodne manjšine, kjer ljudje v jezikih manjšin govorijo in prepevajo. Vabilo je namenjeno seveda avtorjem novih skladb, prijaviti pa se morajo najkasneje do 15. Julija. Organizatorji nameravajo seznam sprejetih pesmi in torej nastopajočih objaviti najkasneje v prvem tednu avgusta. Seznam jezikov, v katerih so pev- ke in pevci nastopali na prejšnjih festivalih, je zelo dolg: arbreshe (albanščina), asturijščina, baskovščina, breton-ščina, katalonščina, kernewek (cornish), korzijščina, jezik otočja Faroer, frizijščina, furlanščina, irska gaelščina, galicijščina, karelščina, spodnja nemščina, manx, meankieli (švedska fin-ščina), mordvinščina, severna frizijšči-na, okcitanščina, romščina, sami, luži-škosrbščina,udmurtščina, valižanšči-na in še nekaj drugih. Samiji so na fe-stivaou zmagali štirikrat, lansko leto pa je v Vidmu prvo mesto osvojila mlada frizijska pevka Janna Eijer. Hrvaška skupina z avstrijskega Gradiščanskega Coffeeshock pa je lansko leto prejela veliko nagrado občinstva. Liet International je frizijska pobuda; iz leta v leto se povezuje z večjim številom festivalov posameznih manjšin v Evropi. To so med drugimi Premiu al Meyor Cantar v Asturiji, Liet v Friziji, Sami Grand Prix v Kautokei-nu na Norveškem, nov korziški glasbeni festival v Corteju, in nenazadnje Suns, festival manjšin iz Italije, Avstrije in Švice. Zmagovalci teh festivalov nastopajo na mednarodnem festivalu Liet International. Doslej so se za letošnje tekmovanje že uvrstile tri skupine, astu-rijski band Asturiana Mining Company, frizijska skupina Yldau in pevka Sa-mijev Inger Karoline Gaup. To pa tudi pomeni, da je za letošnjo prireditev na voljo še veliko prostih mest za druge manjšine v Evropi. Izbor bo opravila maloštevilna, a zelo kako- vostna in popolnoma neodvisna žirija v zadnjem tednu julija. V razpisu so navedeni tudi pogoji: skladba mora biti popolnoma izvirna, glasba, jezik, geografski izvor pa morajo poudarjati jezikovno raznolikost. Žirija bo upoštevala tudi spol in starost izvajalca, da zagotovi popolno raznolikost nastopajočih. Glasba in besedilo morata biti nova, kar pomeni, da adaptacij tradicionalnih pesmi ne bodo sprejeli. Liet International je seveda reven festival. Nastopajoči ne prejmejo nobenega honorarja, tudi potne stroške morajo kriti sami, organizator poskrbi samo za hrano in prenočišče za čas festivala. Na festivalu podeljujejo dve nagradi: enega zmagovalca določi strokovna žirija, drugega pa občinstvo. V žiriji je po en sodnik iz vsake nastopajoče regije. Festival bodo v živo prenašali po radiu in internetu, kar občinstvu omogoča, da glasuje po elektronski pošti ali s SMS sporočili. Ti glasovi bodo prišteti glasovom občinstva v dvorani. Sicer ša bodo v Asturiji festival neposredno prenašali po deželni javni televiziji RTPA. Liet International je v zadnjih letih postal eden največjih dogodkov s področja promocije regionalnih in manjšinskih jezikov v Evropi. Letos so poleg deželne vlade v Asturiji in fundacije Liet International pri organizaciji soudeležene provinca Frizija, fri-zijsko mesto Ljouwert/Leeuwarden, ki je kandidat za Evropsko prestolnico kulture 2018, pa tudi Svet Evrope. 1 6 Nedelja, 8. julija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Na seji občinskega sveta razprava o Malnišču Občina za simboličen odkup parcele z odlagališčem Likvidatorju bodo predlagali prevzem zemljišča z odpadki za en evro - Opozicija se je vzdržala Sovodenjska občina je likvidatorju podjetja Neviera iz Neaplja predlagala odkup parcele in zgradbe na Malnišču, kjer se nahaja odlagališče, za simbolično ceno enega evra. Odločitev je z glasovi večine sprejel so-vodenjski občinski svet, ki je na zadnjem zasedanju razpravljal predvsem o vprašanju zemljišča, na katerem se že petnajst let nahaja kup nezakonito odloženih odpadkov, ki čakajo na sanacijo in odvoz. Občinski svet na to temo je uprava sklicala pred 6. julijem, ko je za upnike neapeljskega podjetja, ki jim je likvidator Salvatore Romano konec maja poslal pismo, zapadel rok za posredovanje predlogov za odkup hangarjev in 7.500 kv. metrov zemljišča na Malnišču, kjer je nakopičenih okrog 10.500 kubičnih metrov odpadkov iz izrabljenih motornih vozil. »Občinski svet smo želeli vprašati za mnenje o prevzemu zemljišča za simbolično ceno. To smo predlagali v upoštevanju dejstva, da je bilo v odlagališče že vloženega kar nekaj javnega denarja. Ob deželnem prispevku 499.000 evrov za karakteri-zacijo odlagališča je občina v preteklosti namreč poskrbela tudi za pokritje kupa odpadkov,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin in nadaljevala: »Možnost za dokončno rešitev dolgoletnega problema odlagališča, ki ga sicer na podlagi rezultatov karakterizacije uradno ne uvrščajo več med onesnažena območja, je pridobitev denarja za odvoz preko javnih razpisov za saniranje odlagališč. Problem pa je v tem, da so razpisi običajno namenjeni saniranju območij, ki so v lasti javnih uprav, kar odlagališče na Malnišču ni. Podjetje Neviera smo zato v preteklosti večkrat skušali spodbuditi, naj odstopi zemljišče občini, predlog pa ni bil sprejet. Zdaj, ko se je začel postopek likvidacije, pa se ta možnost odpira. Težko je namreč, da bi se tudi drugi upniki zanimali za odkup. Občina je to pripravljena storiti, ker je odgovorna za okoljska vprašanja na teritoriju. Pred odkupom bomo vsekakor zahtevali jamstva, da z zemljiščem ni drugih težav in ovir.« Floreninova je poudarila, da ostaja kljub Lani so kup odpadkov prekrili s plastično folijo foto d.r. predlogu za odkup še vedno v veljavi tudi občinska odredba, s katero je uprava že zdavnaj zahtevala od podjetja, naj odpelje nezakonito odložene odpadke z Malnišča. »Ta postopek je še vedno v teku. Odredba, ki bi lahko imela pravne posledice, je bila izdana pred leti in ni bila spoštovana. Podjetje se je namreč obrnilo na sodišče, zdaj pa je odredba spet aktualna,« je povedala Floreninova. Glede predloga za odkup odlagališča za en evro pa se je opozicija v sredo vzdržala. »Vzdržali smo se, ker ne soglašamo z odločitvijo uprave. Občina bo lahko odkupila zemljišče za en evro, s tem pa si bo naložila breme 4 milijonov evrov za odvoz odpadkov. Mi predlagamo, naj občina postopa po zakonu in naj podjetje Neviera toži na sodiš- ču, kot bi morala storiti že v preteklosti, namesto da bi se skušala z njim pogajati o problemu, ki je nastal, ker ni bilo zadostne kontrole nad teritorijem,« je povedal načelnik skupine skupaj za Sovodnje Walter Devetak, ki je z načelnikom SSk Petrom Černicem vložil tudi svetniško vprašanje, v katerem je med drugim spraševal, zakaj občina ni iskala usklajene rešitve skupaj s pokrajinsko upravo. »Postopek za karakterizacijo smo izpeljali sami, ker smo v trenutku, ko sem nastopila funkcijo leta 2009, imeli na razpolago premalo časa. Tvegali smo, da izgubimo prispevek; konvencija s pokrajino, ki je predvidevala pomoč njihovih strokovnjakov, ni zagotavljala hitrega postopanja, zato smo na prošnjo našega tehničnega urada sami pri- pravili evropski razpis za karakterizacijo Mal-nišča,« je povedala Floreninova. V sredo je sovodenjski občinski svet sprejel tudi konvencijo za uvedbo lokalne krajinske komisije, v katero bo vključena le občina Zagraj, ne pa tudi Doberdob in Foljan. »Iskali smo druge rešitve, žal pa je nismo našli. Breme je za naš tehnični urad je postalo preveliko,« je pojasnila Floreninova. Soglasno so bile sprejete tudi smernice za brezplačen prevzem delnic družbe za upravljanje letališča Duca DAosta, ki jih bo goriški in sovodenjski občini odstopila dežela. V upravnem odboru družbe za upravljanje goriškega letališča ima občina Sovodnje po novem tudi svojega predstavnika: občino bo v odboru zastopal Erik Peteani. (Ale) Usodna slabost na plaži Nenadna slabost je bila včeraj na osrednji gradeški plaži usodna za priletnega moškega. Okrog 15.30 se je moški - star okrog osemdeset let - sprehajal po plaži, ko se je naenkrat zgrudil na tla. Alarm je sprožila ženska, ki je ob vodi zagledala truplo brez življenja priletnega moškega. Na pomoč je poklicala reševalce, ki so nemudoma prihiteli na plažo, vendar za moškega ni bilo nobene pomoči. Kmalu za reševalci so na plažo prišli še gradeški karabinjerji in se lotili ugotavljanja identitete moškega, ki pri sebi ni imel osebnih dokumentov. Razsajali po stadionu Goriški karabinjerji so zaradi povzročitve škode prijavili na prostosti štiri mlade Goričane, ki so v noči s četrtka na petek razsajali na stadionu Fabretto na Rojcah. 18-letni D.M., 22-letni P.S. ter njuna 17-letna prijatelja, ki so se verjetno pred vandalskim dejanjem udeležili zabave v bližini, so pod krinko noči preskočili ograjo stadiona in sedli v štirikolesno dostavno vozilo znamke Piaggio porter, ki je bilo parkirano na območju športnega objekta. Mladeniči so brez težav prižgali štirikolesnik, saj so bili ključi v njem, nato pa so začeli noro dirko po zelenicah in progi stadiona, ki je bila med drugim nedavno obnovljena. Dirka se je zaključila, ko so mladeniči izgubili nadzor nad vozilom, ki se je prevrnilo na blok in zbilo kovinsko ograjo stadiona. Goriški karabi-njerji so dva mladeniča prijeli kmalu po dogodku, ostala dva pa včeraj. Evro in kriza Jutri bo v hotelu Entourage v Gorici srečanje s pisateljem Elidom Faziem z naslovom »L'euro nella crisi: disastro o miracolo?« (Evro v krizi: katastrofa ali čudež?). Predavanje bo vodil novinar Giovanni Tomasin, posegla bosta tudi predsednik in direktor Evropei-stične akademije FJK, Claudio Cressati in Pio Baissero. Srečanje bo ob 18. uri. ŠTARANCAN Obsojen zaradi bakra Rešen pred usodnim korakom Karabinjerji iz Štarancana so med nočnim patruljiranjem šta-rancanske obrtne cone izsledili 44-letnega brezposelnega moškega z romunskim državljanstvom, ki je v skladišču tamkajšnjega podjetja kradel bakrene žice. Moški je v četrtek ob 6. uri zjutraj nameraval ukrasti okrog sedemdeset kilogramov bakra, ki bi bili vredni okrog 300 evrov, karabinjerji pa so mu krajo preprečili. Aretirali so ga in peljali na goriško sodišče, kjer je sodnik aretacijo potrdil. Sledilo je sojenje po hitrem postopku, moški je pristal na dogovorno zaporno kazen 5 mesecev in desetih dni, plačati pa bo moral tudi 120 evrov globe. Pogojno zaporno kazen bo prestal na prostosti. V začetku tedna so štaran-canski karabinjerji posegli na parkirišču v Ulici Zambon, kjer se je 42-letni moški nameraval obesiti. Na drog javne razsvetljave je privezal vrv, karabinjerji pa so pravočasno pritekli, ga dvignili v zrak in razrešili vozel. Moškemu so nato nudili pomoč reševalci iz službe 118. Moški je padel v depresijo, potem ko je izgubil delovno mesto, na sodišču pa so odločili, da bo njegova hči zaupana v oskrbo njegovi bivši ženi. GORICA-TRŽIČ - Začeli so se sezonski popusti Večerni nakupi Trgovine so bile sinoči odprte do poznih ur - Mestni središči poživila glasba Za včerajšnji začetek razprodaj poletnih kolekcij tekstila in obutve so goriški in tržiški trgovci podaljšali urnik odprtja svojih trgovin do poznih večernih ur, ko so mestni središči poživili tudi razni glasbeni nastopi. Podnevi v trgovinah sicer ni bilo prerivanja, v poznih popoldanskih urah pa se je število kupcev povečalo, tako da so bili trgovci v glavnem zadovoljni, čeprav so hkrati priznali, da je bilo pred leti za sezonske popuste veliko več zanimanja. Ulico Garibaldi v Gorici so sinoči s svojim nastopom poživili mladi plesalci in plesalke foto d. r. Pri tem je treba tudi povedati, da je bilo v številnih trgovinah mogoče kupiti blago po znižani ceni že v prejšnjih dneh, ko so marsikje potekale posebne akcijske ponudbe. Nekatere trgovine bodo odprte tudi danes zvečer. MARINA JULIA Drevi Sud Sound System, jutri Subsonica Na plaži v Marini Julii pri Tržiču je v teku poletni festival Ondelab. Danes in jutri sta na sporedu najbolj pričakovana glasbena dogodka. Nocoj po 21. uri bo nastopila najbolj znana italijanska »ragga-muffin« skupina Sud Sound System, ki nastopa že enaidvajset let. Besedila glasbenikov iz Salenta so socialno angažirana, pojejo o pravicah ljudi in boju proti organiziranemu kriminalu, njihova glasba pa je izredno živahna, vsebuje prijeme »reag-geja«, »roots« in seveda apulijskih ritmov tarante, tako da spravi v ples slehernega poslušalca. Veliko mladih bo v Marino Julijo privabil tudi jutrišnji nastop skupine Subsonica, ki se po desetih letih vrača na trži-ško prizorišče. Skupina iz Turina je že petnajst let uspešno prisotna na italijanski rock sceni. Zmagovalci več MTV nagrad so pravi odrski mački. Jutri bo mogoče pri-sluhnizi hitom Come se, Radioestensioni, Liberi tutti, Nuova ossessione, Aurora so-gna, Benzina Ogoshi in druge poznane skladbe, tja do zadnje priredbe Battiatove Up patriots to arms. Pokrajina in prevozno podjetje APT sta poskrbeli za avtobusni prevoz iz glavnih tržiških parkirišč v okviru projekta Overnight. Festival se bo od torka, 10. julija, nadaljeval na trgu Falcone e Broselli-no v Tržiču z nizom kulturnih in knjižnih srečanj z naslovom »Lettere Mediterra-nee« ter s predvajanjem filmskih uspešnic na velikem platnu na prostem. (aw) / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 8. julija 2012 19 ŠTEVERJAN - Festival narodno zabavne glasbe Po uspešnem uvodu drevi še veliki finale V petek in sinoči množična publika in številni gostje - Danes začetek ob 17. uri S petkovega tekmovalnega večera (zgoraj); udeleženci festivala s predstavniki krajevnih uprav v ospredju (spodaj) bumbaca Muhasto vreme ni zmanjšalo privlačnosti priljubljenega festivala narodno zabavne glasbe, ki se je začel v petek na tradicionalnem prizorišču med borovci. Na vabilo prosvetnega društva F.B. Sedej se je tako v uvodnem večeru kot sinoči odzvalo veliko število poslušalcev, ki so nastopajoče ansamble in uigran voditeljski par - Andreja Hoferja in Tjašo Hrobat - nagradili s toplimi aplavzi. Petkov večer, na katerem je nastopilo dvanajst ansamblov (skupina Azalea se namreč festivala ni mogla udeležiti), je spremljalo tudi veliko gostov. Med njimi, so sporočili organizatorji, so bili tudi državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar, deželni svetnik Franco Ia-cop, predsednik in podpredsednica goriške pokrajine Enrico Gherghetta in Mara Černic, števerjanski in drugi upravitelji ter predstavniki številnih ustanov. Danes bo na sporedu še finalni del festivala. Na odru bodo od 17. ure dalje nastopili najboljši ansambli, ki bodo nato prepustili oder ansamblu Modrijani. Med 20. in 21. uro bo žirija proglasila zmagovalca festivala, podelili pa bodo tudi nagrado občinstva ter priznanja za najboljši kvintet, trio, besedilo, melodijo in debitanta. V petek in sinoči so za uvod poskrbeli mladi gojenci glasbene šole Emil Komel, ki pa se niso udeležili tekmovanja. (Ale) ZAGRAJ - Zgibanke društva Julia@est V petih jezikih vabijo turiste na goriški Kras V zgibankah opozarjajo, da je Primož Trubar pridigal v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku v Rubijskem gradu foto p.d. Društvo za promocijo zgodovine in narave kraškega teritorija Julia@est je izdalo turistične zgibanke v petih jezikih, tako da so obiskovalcem informacije o kul-turno-zgodovinskih znamenitostih goriškega Krasa in o njegovi go-stinsko-nastanitveni ponudbi na voljo v italijanščini, slovenščini, nemščini, angleščini in madžarščini. »Dežela nam je zagotovila finančni prispevek za projekt "Kjer se Kras in Soča srečata", v okviru katerega želimo promovirati goriški Kras, na katerem se srečujeta slovenska in italijanska jezik in kultura. Gre za območje, ki je iz turističnega vidika zelo zanimivo, v glavnem pa še vedno ne povsem izkoriščeno. Zato smo vzpostavili mrežo združenj in zasebnih podjetij, ki si prizadevamo, da bi Kras ovrednotili iz turističnega vidika in da bi tako uspešneje promovirali njegove lepote,« pravi predsednik društva Julia@est Mauro Gaddi in pojasnjuje, da so v okviru projekta že izdelali spletno stran www-carso.isonzo.net. »Naslednji korak je priprava turističnih paketov, ki bodo obi- skovalcem v dveh-treh dneh omogočili spoznati goriški Kras,« pravi Gaddi in pojasnjuje, da je društvo Julia@est - svoj sedež ima v Zagraju - vključeno tudi v Cesto vin in okusov goriške pokrajine. »Skupaj s pokrajino, z raznimi združenji in podjetniki, med katerimi jih je kar nekaj tudi izraz slovenske narodne skupnosti, želimo svoj projekt še dodatno nadgraditi, zato pa širimo število svojih partnerjev,« še razlaga Gaddi in pojasnjuje, da je združenje Julia@est že tri leta upravitelj spominskega območja na Debeli griži, poleg tega pa sodeluje tudi pri projektu ekomuze-ja, ki ga vodi Tržiški kulturni konzorcij. Pri društvu Julia@est opažajo, da vlada veliko zanimanje za obisk goriškega Krasa zlasti na Madžarskem. Ravno na Debeli griži je med prvo svetovno vojno padlo na tisoče madžarskih vojakov, ki so nato pri Vižintinih zgradili svojo kapelico, pri Novi vasi pa spomenik. Zaradi tega je združenje Julia@est prevedlo zgibanko tudi v madžarski jezik, sploh pa ima tudi nekaj članov, ki obvladajo madžarščino. NOVA GORICA - Numerične simulacije Univerza iz Hong Konga podpira novogoriško Na Univerzi v Novi Gorici poteka intenzivna znanstveno raziskovalna dejavnost, vpeta v evropski in širše prostore. V zadnjem času na Univerzi uspešno vzpostavljamo sodelovanje tudi s hitro rastočo kitajsko industrijo in njihovimi raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami ter agencijami. Junija letošnjega leta je tako Agencija za raziskave iz Hongkonga (ang. »Research Grants Council of Hong Kong«) začela financirati štiriletni raziskovalni projekt, ki se bo izvajal na City University of Hong Kong in na Univerzi v Novi Gorici. Cilj projekta je razvoj inovativnih si-mulacijskih orodij za numerično modeliranje strjevanja v jeklarski in aluminijski industriji, ki temeljijo na novi generaciji brezmrežnih numeričnih metod. Raziskovalci obeh institucij si od projekta obetajo nova spoznanja v smeri bolj natančnih in učinkovitih simulacij, kitajski in slovenski industrijski partnerji pa uporabo razvitih simulacijskih orodij v proizvodnji. Projekt pa bo predvidoma spodbudil izboljšano sodelovanje tudi na drugih raziskovalnih področjih. Koordinator projekta v Hongkongu je prof. Benny Hon, v Sloveniji pa prof. Božidar Šarler, vodja Laboratorija za večfazne procese Univerze v Novi Gorici, v katerem izvajajo numerične simulacije, ki so vse pomembnejše orodje pri izboljšavah obstoječih in pri razvoju novih tehnologij. Numerične simulacije namreč vse bolj nadomeščajo drage industrijske poskuse. Ta pristop je še prav posebej pomemben pri metalurških procesih, saj na primer tokovne strukture v kapljeviti zlitini ali razvoj mikrostukture zelo težko eksperimentalno opazujemo v laboratoriju, še bistveno težje pa v industrijskem okolju. Zato so numerične simulacije postale poglavitno orodje za izboljšan vpogled v strukturo materialov in dinamiko procesov. Na ta način ponujajo veliko možnosti za optimizacijo kvalitete izdelkov, produktivnosti in varnosti proizvodnih postopkov ter vpliva na okolje. GORICA - Razstava priromala na civilno motorizacijo Odhodi/Prihodi Eden izmed trijezičnih panojev posvečen aleksandrinkam in njihovemu življenju v Egiptu Lanskega oktobra so sredstva javnega obveščanja veliko pozornosti namenila zanimivi razstavi zgodovinskega značaja s pomenljivim naslovom Odhodi/Prihodi. Po zasnovi in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine je razstavo postavilo združenje AMMER iz Gradišča. Skrbno zbrano in zato pregledno gradivo govori o raznih valih izseljeništva iz Posočja. Začetni panoji v sliki in besedi prikazujejo izseljevanje še v času Avstro-ogr-ske, na naslednjih razstavnih tablah pa so bile na ogled fotografije in njih opis iz časov med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Eden o panojev je v celoti bil namenjen tudi aleksandrinkam, v glavnem slovenskim ženam in dekletom, ki so zaslužek iskale v Egiptu. Ta del razstave so prireditelji uresničili tudi s pomočjo Zveze slovenskih kulturnih društev. Celotna razstava je bila tro-jezična: v italijanščini, furlanščini in slovenščini. Pregleden prikaz je bil dober mesec dni na ogled v čakalnici železniške postaje v Redipulji, kasneje pa so razstavne panoje postavili v raznih krajih Goriške. Nedavno je razstava priromala tudi v Gorico in je na ogled v prostorih civilne motorizacije nedaleč od Jeremitiš-ča in velikega krožišča v prenovi pri Štandrežu. Gre za urade, v katere vsakodnevno po raznih opravkih prihaja veliko ljudih in medtem ko čakajo, da se sprosti mesto pri okencih, si lahko ogledajo res lepo zasnovano razstavo. (vip) Razstava na motorizaciji foto vp / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 8. julija 2012 GORIŠKI PROSTOR 19 m •II*« • v v* v Grillijevci v Trzicu Jutri bo v razstavni dvorani Del-bianco v Ulici Zambon v Štaranca-nu potekalo ustanovno srečanje novega krožka MeetUp - Prijatelji Beppeja Grilla »Bisiacaria in Mo-vimento«. Pri razpravi lahko sodelujejo vsi občani, srečanje se bo začelo ob 20.30. Za enake možnosti Jutri bo v dvorani palače Attems v Gorici potekalo srečanje o Odboru za zagotavljanje enakih možnosti, dobrega počutja na delovnem mestu in proti diskriminacijam. Srečanje, na katerem bodo prikazali delovanje teh odborov, ki jih predvideva zakon št. 183 iz leta 2010, bo potekalo med 15. in 17. uro. Pobudo prireja goriška pokrajina. Tržačanka zmagala Tržaška mezzosopranistka Daniela Barcellona je zmagovalka 10. nagrade Giacomo Casanova. Priznanje so ji podelili med petkovo zaključno svečanostjo na gradu v Spessi. Vpisi v tržiške jasli Število vpisov v občinske jasli v Tržiču je tudi letos visoko. Za šolsko leto 2012-2013 so pristojni uradi prejeli 65 prošenj, razpoložljivih mest pa je le 42. Največ staršev je zaprosilo za poln urnik od 7.30 do 16. ure. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.30 »The Amazing - Spider man«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »The Amazing - Spider man« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 19.20 - 21.15 »Un'amore di gioventu«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »The Amazing - Spider man«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »The Amazing - Spider man« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 19.20 - 21.15 »Un'amore di gioventu«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.20 »The Amazing - Spider man«. Dvorana 2: 17.30 - 20.20 »The Amazing - Spider man« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »The detachment - Il distacco«; 22.00 »The Amazing - Spider man« (digital 3D). H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 21.15 »Quell'idiota di nostro fratello«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Chef«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »The Amazing - Spider man«. Dvorana 2: 17.30 - 20.20 »The Amazing - Spider man« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »The detachment - Il distacco«; 21.40 »The Amazing - Spider man« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 21.15 »Quell'idiota di nostro fratello«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Chef«. Razstave STAMPANTICA 2012 V GRADEŽU: prodajna razstava tiskanega antikvariata v organizaciji knjigarne LEG iz Gorice je na ogled v kinu Cristallo na Drevoredu Dante Alighieri 29 v Gra-dežu; do 15. avgusta 10.00-13.00, 17.00-22.00 s prostim vstopom. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA je na ogled razstava »Šolstvo v Čepovanu, Lokovcu in na Lokvah« ob priliki 140-letnice šolstva v Čepovanu; na ogled bo v knjižnici čez celo poletje. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava »Slike« Vla-dimirja Klanjščka; do nedelje, 29. julija od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00; informacije po tel. 003865-3689177, pilonova.gale-rija@siol.net ali na www.venopi-lon.com. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava Luciana Martinisa, Giovannija Pacorja in Enza Valenti-nuza; do 5. avgusta od četrtka do sobote 17.00-20.00, ob nedeljah 10.3012.30, 17.00-20.00; vstop prost. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu, 74 v Gorici bo v četrtek, 12. julija, ob 20.30 predstavitev del slikarskega natečaja »Gorizia 2039«; sledilo bo nagrajevanje. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Camminar legge-ri in un mondo pesante«. Razstavljata Klavdija Marušič in Andrea Ver-delago; do 15. julija od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; informacije po tel. 0481-81186 ali studio-faganel@gmail.com. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour 44 v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »19122012 Tranquillo Marangoni« ob stoletnici rojstva umetnika; do 5. avgusta od srede do petka 16.00-19.00 ob sobotah in nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00. V NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed oggetti d'oro... Le mode e gli affetti nei gioielli dei conti Co-ronini Cronberg di Gorizia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.0013.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri potekajo brezplačni vodeni obiski, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro. V GALERIJI ATELIER v novogoriškem EDA centru je na ogled razstava Metke Erzar, Ivana Skubina in Damjana Komela; do 6. septembra. ™ media PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA ~M Koncerti 42. FESTIVAL NARODNO ZABAVNE GLASBE ŠTEVERJAN 2012 med Borovci v Števerjanu: danes, 8. julija, ob 17. uri bo finalni del prireditve. Publiko bo zabaval ansambel Modrijani. VINILVEČERI 2012 na Kromberškem gradu ob 21. uri: v torek, 10. julija »Funk in vloga malih sedem inčnih plošč«, predavatelj Jizah; naprodaj bodo vinilne plošče in raritete. NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE ob 21. uri: v četrtek, 12. julija, v dvorani goriškega gradu Ens Arcadia - Musik und Tanz fur augen und ohr; vstop prost. 9 Šolske vesti INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO organizirajo od 20. avgusta. do 7. septembra za učence osnovne in srednje šole v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM obvešča, da poteka v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, od 27. avgusta do 7. septembra bo priprava na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in prvo-šolčke; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. EKSTRA SLOVENŠČINA - za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. SlOVIK prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave do 10. julija; informacije: www.slovik.org, in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija 2012, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija 2012 pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-pro-fesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istan-ze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo, in sicer do 14. ure dne 10. julija 2012. M Izleti dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. SPDG prireja od petka, 13. julija do nedelje, 15. julija tridnevni pohod iz Gorice na Triglav. Obvezna prijava do ponedeljka, 9. julija. Za prijave in informacije: andrej@spdg.eu ali po tel. 3201423712 (Andrej). □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramarski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in KD DANICA prireja na športnem središču na Vrhu moški in ženski turnir v malem nogometu, vsak dan od ponedeljka do petka od 20. ure dalje. Vsak dan delujejo dobro založeni kioski. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo v začetku avgusta zapadel rok za vložitev prošenj za pridobitev odškodnin po poplavah, ki so sovodenjsko občino prizadele septembra leta 2010. Oškodovani lastniki lahko na županstvu predstavijo vso potrebno dokumentacijo; informacije nudijo na tehničnem uradu. OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da bo v mesecu juliju zaprta. OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto od 14. julija do 2. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu; v Tržiču iz Ul. Po-car ob 22.05 in 23.25; iz Sesljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). POŠTO V LOČNIKU dostavljajo poštarji iz goriškega poštnega urada v Ulici Buonarroti; tam je mogoče dvigniti neoddana priporočena pisma in druge pošiljke od ponedeljka do petka med 8.30 in 18. uro, ob sobotah med 8.30 in 13. uro. PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Rojcah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpolago na spletni strani www.3.comune.gori-zia.it/palabrumatti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije. TABORNIKI RMV bodo odpotovali na taborjenje v Globoko pri Radovljici v ponedeljek, 16. julija. Zbirališče v kroju pred železniško postajo v Sežani bo ob 6.30. Prosimo za točnost. Taborniški srečno. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL sporoča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in da bo zaprta zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. Prireditve FILMSKI NIZ »PELLICOLE E GOAL« v parku centra Punto Giovani v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 21. uri: 9. julija »Febbre a 90 «; 16. julija »Il Maledetto United«. Vstop prost; informacije po tel. 0481-537934, pun-togiovanigo@gmail, www.facebo-ok.com/puntogiovanigorizia. »PERCORSI DI-VERSI« v centru Mare Pensante v parku Basaglia, Ul. Vitto-rio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 9. julija, ob 18. uri srečanje s Pierom Simonom Ostanom in Mariliso Tre-visan ob glasbeni spremljavi Sandra Bucciola; vstop prost. POLETJE V TRŽIČU: danes, 8. julija, od 19.00 dalje bo v številnih javnih loka- lih v mestnem središču poskrbljeno za glasbo v živo; ob 21.30 na plaži v Marini Juliji bo nastop skupine Sud Sound System; v ponedeljek, 9. julija, ob 21.30 bo zaključni del prireditve s skupino Subsonica. Več na www.on-demetirranee.it. AŠKD KREMENJAK vabi na ogled komedije »Cvetje hvaležno odklanjamo«, ki bo v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, v četrtek, 12. julija, ob 20.30. Igrajo člani dramskega odseka prosvetnega društva Štan-drež; režija Jože Hrovat. POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI V RONKAH v organizaciji knjižnice Ron-ke in urada za kulturo občine Ronke potekajo na trgu pred knjižnico (An-drona Palmada, 1) ob 21.15: v petek, 13. julija, koncert z naslovom »Tutto d un fiato«, nastopa orkester Fiati Val D Isonzo. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto v Gorici bo v četrtek, 19. julija, ob 21. uri Marco Bertali vodil skupinsko srečanje z naslovom »La via del Cuore«; vstop prost, informacije po tel.0481-594103/01, 333-4857158, marco.bertali@ass2.sanita.fvg.it. »KAPLJICE KULTURE« v Ljudskem vrtu v Gorici: od 30. julija do 3. avgusta, od 21. do 22. ure so odprte plesu, petju, predstavitvam knjig, folklori, filmski umetnosti, filozofiji, kulinariki, itd.; nastopijo lahko posamezniki, društva in krožki. Informacije in prijave na sedežu ZSKD na Korzu Verdi, 51 v Gorici, po tel. 0481531495 ali 327-0340677 in na gori-ca@zskd.org. TRŽNICA V KANALU na Gradnikovi ulici (pri pošti): v nedeljo, 12. avgusta, 8.00-12.00 prodaja izdelkov in pridelkov, sejem v sodelovanju s Klubom keramikov Kanal, predstavitev starod-obnih vozil v okviru tradicionalnih skokov z mosta, v sodelovanju s TD Kanal. Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Prispevki Namesto cvetja na grob Maria Cro-sellija daruje teta Cvetka z otroki 60 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Dol-Jamlje. Ob prerani izgubi Anke darujeta v njen spomin Mara in Remo 50 evrov za Združenje Prostovoljnih Kvodajalcev iz Sovodenj ob Soči. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Silvestro Bos-colo blagoslov v kapeli na pokopališču, sledila bo upepelitev. ZAHVALA Luigi (Alojz) Miklus Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se ga spomnili in sočustvovali z nami v tem težkem trenutku. Žena Elvia z družino ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Slavkota Ferija se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala župnikoma Marjanu Markežiču in Alessiu Stasiju ter pevcem. Svojci Štmaver, 8. julija 2012 / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 8. julija 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Žogarija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Postaja Topolove, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Aktualno: Road Italy 8.20 Aktualno: Easy Driver 9.05 Nan.: La casa del guardaboschi 9.55 Aktualno: Linea verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine, vmes sv. Maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.10 Športna rubrika: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Velike Britanije (Silversto-ne) prenos dirke 16.30 Dnevnik 16.35 Film: Il mio amico delfino (dram., ZDA, '63, r. J. B. Clark, i. C. Connors) 18.00 Nan.: Il com-missario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Variete: Techetechete 21.20 Nan.: Un passo dal cielo (pon.) 23.20 Dnevnik in rubrike ^ Rai Due ^ Rai Tre U Rete 4 6.40 Dnevnik 7.00 Mediashopping 7.30 Nan.: Vita da strega 8.30 Rubrika: Ti rac-conto un libro 8.50 Rubrika: Slow Tour 9.25 Dok.: Correndo per il mondo 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Donnavventura 14.40 Film: Strani com-pagni di letto (kom., ZDA, '65, r. M. Frank) 16.35 Film: Si puo fare... amigo (vestern, Fran./Ital./Šp., '71, r. M. Lucidi, i. B. Spencer, J. Palance) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Colombo 21.30 Variete: Sfilata d'amore e moda ^ Tele 4 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Real School II Divertinglese 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 Igra: Battle Dance 55 9.50 Športna rubrika: Numero 1 GP 9.55 Avtomobilizem: SP GP 2, VN Velike Britanije, prenos 11.30 Film: La nave dei sogni - Isola di Pasqua (rom., Nem., '02, r. M. Steinke) 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Nan.: Il commissario Herzog 14.45 Nan.: Delitti in Paradiso 15.45 16.15 Film: Omicidi nell'alta societa - La fine della canzone (krim., Nem., '11) 17.20 Nan.: Due uo-mini e mezzo 18.00 Dnevnik L.I.S. 23.50 Film: Arancia meccanica (dram., VB., '71, r. S. Kubrick, i. M. McDowell, P. Magee) 7.00 Aktualno: Salus Tv 7.15 Aktualno: Musa Tv 8.00 Dok.: La geniunita 8.30 Variete: Mukko Pallino 8.45 Variete: Idea in tavo-la... 9.00 12.30 Dok.: Borgo Italia 11.15 19.30 Rotocalco ADNKronos 12.15 Šport: Super Sea 13.00 Aktualno: Camper Magazine - Anno 2012 13.50 Dok.: La ceramica di Bassano e Nove 16.00 Dok.: Italia da sco-prire 16.25 Videomotori 16.40 SMS - Solo Musica e Spettacolo 17.30 Risanke 19.50 Aktualno: Dai nostri archivi 2012 20.00 Aktualno: Epoca...che storia 20.30 23.20 Aktualno: Spirito sportivo 21.00 23.05 Deželni dnevnik 21.15 Glasb.: Mille voci (t Slovenija 1 7.00 Risanke 10.40 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Festival Vurberk 2012, 2. del (pon.) 14.35 Na lepše (pon.) 15.00 Film: Iz časa v čas (V.B.) 16.20 Prvi in drugi 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Igralci brez maske: Maja Šugman 18.15 Igralci tudi pojejo 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Praznovanje 40. obletnice Avditorija Portorož 21.30 Glasba naj živi! 22.25 Dok. serija: Na poti 23.55 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 23.10 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.35 Poletna scena Canale 5 Slovenija 2 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Nan.: Circle of Life 11.10 Film: Amanda (fant., ZDA, '96, r. B. Roth, i. K. Culkin, D. Haysbert) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il peccato e la vergogna 16.00 Film: Rosamunde Pilcher: I giorni dell'estate (rom., Nem., '95, r. H. - J. Togel) 18.00 Nan.: Baciati dall'amore 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 21.15 Film: SMS - Sotto mentite spoglie (kom., Ital., '07, r. V. Sa-lemme, i. V. Salemme, G. Panariello) 23.00 Film: Mari del Sud (kom., Ital, '01, r. M. Ce-sena, i. D. Abatantuono, V. Abril) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 7.00 Nan.: Mowgli, il libro della giungla 7.40 Risanke 11.05 Motociklizem: SP Moto2, VN Nemčije (Sachsenring), prenos dirke 12.10 Dnevnik 18.05 Film: La mia amica immagina-ria (triler, Kan., '06, r. W. Fruet) 19.35 Nan.: Il Clown 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Ringer 23.20 Športna rubrika 0.30 Dnevnik 7.00 Wind at my back 7.50 Film: Torna! (dram., Ital., '54) 9.20 Film: Toto, Peppino e le fanatiche (kom., Ital., '58, r. M. Matto-li) 10.50 Nan.: Agente Pepper 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in Tg3 Agenda del mondo estate 12.25 Tele-Camere Salute 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Kolesarstvo: Tour de France, Belford - Porrentrury, prenos 8. etape 15.00 Dnevnik L.I.S. Tour Replay 18.10 Nan.: I misteri di Murdoch 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Rubrika: Pronto Elisir 21.00 Rubrika: Kilimangiaro (v. L. Colo) 23.15 Dnevnik in deželni dnevnik 12.20 Motociklizem: SP MotoGp, VN Nemčije (Sachsenring), prenos dirke 13.50 Športna rubrika: Fuori giri 14.30 Motociklizem: SP Moto3, VN Nemčije (Sachsenring), prenos dirke 15.30 Film: Save the last dance (muzikal, ZDA, '01, r. T. Carter) 17.45 Nan.: Friends 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.30 Film: Senti chi parla adesso! (kom., ZDA, '93, r. T. Ro-pelewski, i. J. Travolta, K. Alley) 21.25 Rubrika: Archimede 0.25 Reportaža: Confes-sione Reporter La 7 23.30 Film: Cosmonauta (dram., Ital., '09, r. S. Nicchiarelli, i. C. Pandolfi) LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: Ti ci porto io (pon.) 11.40 Film: Toto contro il pirata nero (kom., Ital., '64, r. F. Cerchio) 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Salomone e la regina di sabbia (bibl., ZDA, '59, r. K. Vidor, i. G. Lollobrigida, Y. Brynner) 16.25 Nan.: The District 18.05 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Cash Taxi 21.10 Reportaža: Missione natura 23.15 Dnevnik in športne vesti 23.25 Film: L'incarico (voh., ZDA, '97, r. C. Du-guay, i. A. Quinn, B. Kingsley) pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.55 Nan.: Peklenske mačke 11.45 Nan.: Razočarane gospodinje 12.40 Film: Nujni primer (ZDA) 14.20 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. serija) 15.15 Petrovi stilski nasveti (resn. serija) 16.10 Film: Trije tedni 17.55 Minuta do zmage 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Njegovi tastari (ZDA) 22.10 Film: Dol z ljubeznijo (ZDA) A Kanal A 7.45 Tv prodaja 8.00 Nad.: Dobrodošli v resničnost 8.55 Nan.: Moja super sestra 9.25 Film: 20.000 milj pod morjem (ZDA) 11.00 Motociklizem: SP MotoGP, VN Nemčije (Sachsenring), prenos dirke 14.20 Film: Moč posameznika (ZDA) 16.35 Film: Policaj iz vrtca (ZDA) 18.35 Vse, kar ste želeli vedeti o pokru 18.40 Norci na delu 19.10 Adrenalina 20.00 Film: 88 minut (ZDA) 21.55 Film: Valter brani 0.10 Nan.: Kriva pota 7.00 Skozi čas (pon.) 7.05 Poletna scena 7.40 Globus (pon.) 8.10 Alpe-Donava-Jadran 9.40 Koncert: Ves svet je oder 12.00 Dok.: Plattforma 12.30 Žogarija 13.55 Formula 1: VN Velike Britanije (Sil-verstone), prenos dirke 15.30 Kolesarstvo: Dirka po Franciji, 8. etapa 18.50 Londonski vrtiljak (pon.) 19.20 Državno prvenstvo v nogometu: Francija - Anglija 19.50 Žrebanje lota 20.00 Nogomet: Superpokal: Maribor - Olimpija 22.00 Dok. odd.: Zaton Asadovih 23.15 Kratki igr. film: Skrbnik 0.00 Zabavni infokanal (t* Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 8.40 Kronika 9.3015.04, 23.00 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.1018.15 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.00 Dok. odd. 16.30 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Fle-go 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Števerjan 19.00 22.10, 0.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Istrska potovanja 21.40 Dok. odd.: K2 22.25 Back Stage Live 22.45 Slovenski magazin 23.15 10. mednarodni festival: Kitarika 0.25 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 13.30 Tv prodajno okno 14.00 Žogarija na Ptuju 14.30 Vaš krog 15.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 15.30 Kmetijska oddaja 16.30 Glasbeno popoldne 18.00 Odmevi iz Krpanove dežele 18.30 Z Mojco po domače 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Slovenija danes: Siniša Grmovšek 21.00 Znanstveni večer 22.10 Veliko platno 23.10 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno, Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mizica, pogrni se! (A. Facc-hini in A. Rustja); 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Z naših prireditev: Števerjan 2012; 17.00 Kratka poročila; 17.05 Važno je sodelovati; 18.00 K izviru navdiha; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Glasbena centrifuga; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Večnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.05, 12.15 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00, 10.35, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Glasba danes; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele (pon.); 11.30 Quilisma; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 15.0017.00 E ...state freschi (pon.); 17.00-18.00, 23.00 Pic-nic Elettronique; 18.00 Album Charts; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Večerni radio Koper 21.00 My chance on air (pon.); 21.30 Sonoricamente Puglia (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost: Niki Lauda; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret - Christina Stead; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Popravite odnos do najbližjega, saj se boste drugače oddaljili, čustva pa se bodo začela ohlajati. Vi morate narediti prvi korak k spremembam. m^l BIK 21.4.-20.5.: Čez dan se skrijte pred vročino, saj ta ne vpliva najbolje na vas. Oddih od delovnega mesta vas bo napolnil z novo energijo in vam dal veliko zagona za prihajajoče izzive v življenju. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Če načrtujete počitnice, poskrbite za to, da izbira cilja ne bo le vaša volja, ampak boste upoštevali želje vseh v družini. Na delovnem mestu vam bo manjkalo samozavesti. RAK 22.6.-22.7.: Samskim se bo v prihodnjih dneh ponudila priložnost, ki je ne smete zamuditi. Pri navezovanju stikov bodite sproščeni in nasmejani. LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu boste dobili potrditev, da je vaše dobro delo v preteklih mesecih opazil nadrejeni. To vam bo dalo novega zagona in vam vlilo samozavest. DEVICA 24.8.-22.9.: Za vami ^^ je ustvarjalno obdobje. Z rezultati se ne obremenjujte preveč, ampak raje naredite načrt za preživljanje počitnic. Vzemite si nekaj dni prosto in se ne obremenjujte s težavami. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ trenutke se vam lahko svet zazdi nepravičen, čeprav ni tako. Čas je, da na svet začnete gledati drugače in se bolj sprostite v odnosu do življenja. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Že ves čas niste nič naredili za svoje potrebe, ki ostajajo nepotešene. Vzemite si konec tedna zase ter se posvetite sebi, saj boste le tako lahko kos izzivom, ki so pred vami. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Čas je, da pustite storjene napake za sabo in se posvetite prihodnosti. Najprej si vzemite nekaj prostih dni in se oddahnite od napornega vsakdanjika. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na delovnem mestu boste zaradi inovativnosti pripomogli k premagovanju konkurence. Vaše odlične zamisli bo nadrejeni prepoznal, zato je mogoče napredovanje ali povišica. VODNAR 21.1.-19.2.: Komaj boste čakali, da bo konec obveznosti in da bo prišel dan, ko se boste odpravili na počitnice. Oddih dobro izkoristite in poskrbite za dobro počutje ljudi okoli sebe. RIBI 20.2.-20.3.: Varujte se brezglavega zapravljanja za nepotrebne stvari, saj vas to lahko stane prihrankov za dopust. Raje privarčujte kakšen evro in si na počitnicah privoščite nekoliko več. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 8. julija 2012 RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2011 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Verdet-to finale 15.15 Film: Romy (biogr., Nem., '09, r. T. C. Fischer) 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissa-rio Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Glasb.: Una voce per Padre Pio 23.35 Aktualno: Porta a Porta - Un'estate italiana (v. B. Vespa) ^ Rai Due ^ Rai Tre 14.55 Kolesarstvo: Tour de France, Arc et Senans - Besancon, prenos 9. etape 17.30 Šport: Tour Replay 18.00 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Arsenio Lupin (akc., Fr./Ital./Šp., '04, r. J. - P. Salomé, i. R. Duris, K. S. Thomas) 23.20 Nočni in Deželni dnevnik 0.00 FIL -Felicità interna lorda u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Cuo-re contro cuore 12.55 Nan.: Distretto di po-lizia 2 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.45 Nan.: Maigret 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 6.15 Nan.: Top Secret 7.00 Rubrika: Sorgente di vita 7.30 Risanke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: La complicata vita di Christine 10.35 Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.10 Film: Testimone involontario (triler, ZDA, '97, r. D. G. Hogan, i. J. Voight, K. I. Wayans) 23.25 Film: Corda tesa (det., ZDA, 'S4, r. R. Tuggle, i. C. Eastwood, G. Bujold) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: Viva Cuba (kom., Kuba/Fr., '05, r. J. C. Cremata Malberti, i. J. M. Ávila, M. T. Broche) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Resn. show: Extreme Makeover - Home Edition 15.10 Nan.: Parenthood 16.10 Film: Non smette-re di sognare (rom., Ital, '09, r. R. Borchiel-li, i. A. Mastronardi, R. Farnesi) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Variete: Ciao Darwin 5 - L'anello mancante 0.15 Nan.: Damages O Italia 1 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra ll 21.55 Nan.: Una scatenata coppia di sbirri 22.50 Nan.: Supernatural 23.30 Dnevnik 23.45 Film: Family Game (dram., It., '06, r. A. Arciero, i. S. Dionisi) 6.00 Dnevnik 8.00 Film: Carogne si nasce (vestern, It., '68, r. A. Brescia) 9.30 Dok.: La Storia siamo noi 10.30 Aktualno: Comin-ciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.15 Športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Aktualno: Tgr Piazza Affa-ri 14.50 Dnevnik L.I.S. 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Resničnostni show: Mammoni - Chi vuol sposare mio figlio? 17.10 Nan.: Friends 17.35 Kviz: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.00 Nan.: Rookie Blue La l LA 6.00 Dnevnik, horoskop, vremenska napoved in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Rubrika: Ti ci porto io 12.30 18.00 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: La piu bella se-rata della mia vita (grot., It., '72, r. E. Scola, i. A. Sordi, M. Simon) 16.10 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In onda 21.10 Film: Pasolini - un delitto italiano (dram., It., '95, r. M. T. Giorda- na) 23.15 Aktualno: Enrico Mentana presenta Film Cronaca 23.50 Dnevnik in športne vesti 0.00 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department ^ Tele 4 19 Tv Primorka 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.05 Naš čas 10.00 - 17.00 Novice, Videostrani 17.30 Ukradena svetilka, pravljično domišljijska zgodba - učenci POŠ Trnovo 18.00 Pogovor in pika 18.30 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Posegovi prijatelji 21.00 Enostavno do znanja 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.25 8.40, 10.05, 11.30 Tv prodaja 6.5516.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.4515.40 Zakon brez ljubezni (nad.) 8.55 Risane in otr. serije 10.35 14.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.0017.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Beverly Hills 90210 14.20 Nan.: Dobra mačka 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Beethoven postane zvezda (ZDA) 21.45 24UR Zvečer 22.05 Nan.: Franklin in Bash 23.00 Nan.: Vohun v nemilosti 23..50 Nan.: Mentalist A Kanal A 7.00 Deželni dnevnik 7.40 22.25 Dok.: Luog-hi magici 8.05 14.10 Dok.: Il portolano 8.30 Deželni dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 11.15 SMS - solo Musica e Spettacolo 12.05 Variete: Camper magazine 201212.25 Šport: Hard Trek 12.50 Videomotori 13.05 Aktualno: Le-zioni di pittura 13.30 Tržaški dnevnik 13.55 Aktualno: Mukko Pallino Summer 201216.00 Šport: Super Sea 16.30 Tržaški dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Šport: Spirito sportivo 19.30 Tržaški dnevnik 20.00 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Venere e il professo-re (glasb., ZDA, '48, r. H. Hawks, i. D. Kaye) 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Dok.: Luoghi magici Slovenija 1 6.50 22.50 Poletna scena (pon.) 7.25 Utrip (pon.) 7.40 Zrcalo tedna (pon.) 8.0015.45 Risanke in risane nanizank 11.00 Poučna oddaja: Sprehodi v naravo 11.10 Sprehodi v naravo 11.30 Igr. nan.: V dotiku z vodo (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.20 Poučna nan.: Ali me poznaš? 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Duhovni utrip 17.35 Izob.-dok. odd.: Inva-zivne živali (pon.) 18.05 Nad.: Blisk 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.25 Opus 23.55 Knjiga mene briga |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 11.55 Dok. odd.: Otroci koke 12.50 Prvi in drugi (pon.) 13.05 Glasba naj živi! 14.00 Dok. odd.: Eiger 15.00 Kolesarstvo: Dirka po Franciji, 9. etapa 17.40 EP v nogometu: Ukrajina - Švedska (pon.) 19.00 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Poletni koncert 21.30 Dediščina Evrope 23.00 Mini serija: Pet dni (pon.) Jr Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 8.15 Kronika 10.40 Tedenski pregled 11.05 20.40 Na tretjem... 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.00 5. redna seja DZ, prenos 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Tednik (pon.) 23.40 Na tretjem... Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Zvezda Ria 16.00 Back Stage Live 16.20 Vesolje je 16.50 Istra in... 17.20 Istrska potovanja 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 Obisk v akvariju 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 20.30 Nautilus 21.00 Dok. odd.: Nino Benvenuti 21.30 Sredozemlje 22.15 Kino premiere 22.30 Žogarija 23.40 Čezmejna Tv - TDD 7.00 Adrenalina (pon.) 7.45 Risane serije 9.30 13.15 Pa me ustreli! (ris. serija) 9.55;16.10 Top Gear (avtomob. serija) 10.55 Astro TV 12.45 Tv prodaja 13.40 17.10 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 14.25 Film: Roxy Hunter - Vračeva skrivnost (ZDA) 18.00 Svet 18.40 Volan 19.10 Teksaški mož postave (ZDA) 20.00 Film: Morilci (akc., ZDA, '95, r. R. Donner, i. S. Stallone, A. Banderas, J. Moore) 22.25 Film: Krvoločni vampirji (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Patricija Jurinčič in Romeo Grebenšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Glas iz tujine; 12.15 Potovalna agencija Karl May; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Mairim Cheber in Da-njel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 18. nad.; 18.00 Ženske v renesansi; 18.40 Vera in naš čas; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Glasbena centrifuga; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.35, 15.00, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00 La radio a scuola; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E ...state freschi; 18.00 In orbita; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 London Calling (pon.); 21.00 Glasba danes (pon.); 21.30 Proza; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113, nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Evrotip; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit mix; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Koncert, posnetek; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evrora-dia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. w RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 8. julija 2012 ŠPORT STONER NAJHITREJŠI SACHSENRING - Avstralski motoci-klist Casey Stoner (Honda) je bil najhitrejši na kvalifikacijah razreda mo-toGP za nedeljsko VN Nemčije v Sach-senringu. Drugo mesto je zasedel Američan Ben Spies (Yamaha), tretje pa Španec Dani Pedrosa (Honda). Stoner je dosegel 42. «pole position» v karieri, od tega 38. v elitnem razredu motoGP. Na mokrih kvalifikacijah s eje moral Valentino Rossi zadovoljiti z 9. mestom. Star dirke bo b 13. uri. KONČNO ALONSO SILVERSTONE - Feranado Alonso je po suši, ki je trajala kar 31 dirk, spet dosegel pole position. Z najboljšega mesta bo po težkih in mokrih kvalifikacijah s prekinitvami začel na današnji VN Belike Britanije (ob 14. uri). Za pet stotink sekunde je ugnal Avstralec Marka Webbra (Red Bull), tretji čas pa je na mokri stezi dosegel nemški as Michael Schumacher (Mercedes). Četrto mesto je zasedel aktualni svetovni prvak Sebastian Wettel (Red Bull), peti pa je bil Felipe Massa (Ferrari). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik »OLIMPIJSKA FORMA« V PARIZU PARIZ - Portoričan Javier Cul-son (na sliki), Etiopijec Dejen Gebremeskel, Kenijec David Rudisha, Maročanka Mariem Alaoui Selsouli in Avstralka Sally Pearson so na današnjem atletskem mitingu diamantne lige v Parizu postavili letošnje najboljše znamke na svetu v tekih na 400 m z ovirami (47,78), 5000 m (12:46,81), 800 m (1:41,54), 1500 m (3:56,15) in 100 m z ovirami (12,40). V kraljevski disciplini - teku na 100 metrov - je zmagal Američan Tyson Gay z 9,99 sekunde. KOLESARSTVO - Prva težja etapa na Touru Brajkovič je »živ« METZ - Britanec Chris Froome je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke po Franciji, prve težje na letošnji tritedenski preizkušnji. Glavni pomočnik prvega favorita in rojaka Bradleyja Wigginsa je bil najmočnejši na zahtevnem zaključnem vzponu, uspeh ekipe Sky pa je zaokrožil Wiggins, ki je s tretjim mestom v etapi prevzel skupno vodstvo. Med obema Britancema se je uvrstil lanski zmagovalec Cadel Evans, ki se je v skupnem seštevku zavihtel na drugo mesto, za Wigginsom zaostaja deset sekund. V prvi skupini je na cilj prišel še Italijan Vincenzo Nibali. Po šestih nervoznih ravninskih etapah se je razredčena karavana v sedmi srečala s prvimi zahtevnejšimi vzponi. Ne sicer s takimi, ki jo čakajo v zadnjem tednu, a vseeno dovolj težkimi, da so postregli s prvimi odgovori, kdo je dobro pripravljen, predvsem pa kdo na dirki nima možnosti. Etapa od Toblai-nea do La Planche des Belles Fillesa se je namreč končala s šestkilometrskim vzponom, ki je imel v povprečju sedem odstotno naklonino, na katerem so bili lahko v ospredju le najmočnejši. Ti so sredi vzpona nevtralizirali pobeg sedmih kolesarjev, nato pa se je začel boj za visoke uvrstitve. V njem so prednjačili kolesarji britanske ekipe Sky, ki niso uresničili napovedane obrambne taktike, ampak so uprizorili napad, ki je nazorno pokazal, kdo ima na dirki najboljšo ekipo za gorske preizkušnje. Najprej je oster ritem narekoval Michael Rogers, nato njegov avstralski rojak Richie Porte, napad pa je zaključil Chris Froome, ki je kar malce presenetljivo zbral še dovolj moči za etapno zmago. Njegovemu zmagoslavju se je seveda pridružil tudi Wiggins, ki ni skoparil s pohvalami na račun moštvene-ga kolega. «Bil je enkraten. Ne vem, od kje je vzel toliko moči. A pohvale si ne zasluži samo on, brezhibno je delovala vsa ekipa. Pripeljala me je do rumene majice, o kateri sem sanjal že kot otrok. Čeprav nekateri menijo, da sem si jo oblekel nekoliko prezgodaj, bom sam rekel, da za rumeno majico ni nikoli pre-zgodaj,» je dejal Wiggins. Po bolj ali manj ponesrečenih ravninskih etapah, ki so se končale s petkovo grozljivko, je na svoj račun tokrat lahko prišel tudi slovenski adut Jani Braj-kovič. Čeprav mu zaključni klanec ni ustrezal (bil je hiter in dokaj kratek), je dokazal, da sodi med najmočnejše, bil vsem tekmecem enakovreden več kot polovico vzpona, tudi ko je odpadel, pa se ni predal in je pozneje ujel še dvojico, ki je hudemu ritmu podlegla pozneje. Na koncu je z zaostankom 46 sekund zasedel osmo mesto, v skupnem pa napredoval na 17., za vodilnim zaostaja tri minute in dve sekundi. Če ne bi bilo smole v prejšnji etapi, bi bil po sedmi v skupnem seštevku šesti, a ni še nič izgubljenega, deseterica se zdi realno dosegljiva. Bolj kot njegova forma pa skrbi forma njegove ekipe. Tokrat je na vzponu hitro ostal povsem sam, brez pomoči, saj sta hitro odpadla tako poškodovani Hrvat Robert Kišerlovski in tudi najiz-kušenejši član ekipe Aleksander Vino-kurov. Preostali Slovenci v etapi niso imeli nobenih možnosti za odmevnejši rezultat in so na cilj prišli s «sprintersko ekipo» v ozadju. Če ne bi bilo petkovega padca, bi bil Jani Brajkovič po včerajšnji etapi skupno šesti astana Vrstni red 7. etape: 1. Froome (VBr/Sky) 4.58:35; 2. Evans (Avs/BMC Racing Team) + 0:02; 3. Wiggins (VBr/Sky) isti čas; 4. Nibali (Ita/Liquigas-Cannondale) 0:07; 5. Taaramae (Est/Cofidis) 0:19; 6. Zubeldia (Špa/Radios-hack-Nissan) 0:44; 7. Rolland (Fra/Europcar) 0:46; 8. Brajkovič (Slo/Astana) isti čas; 9. Menčov (Rus/Katjuša) 0:50; 10. Monfort (Bel/Radioshack-Nissan) 0:56 .. Skupni vrstni red: 1. Wiggins 34.21:20; 2. Evans + 0:10; 3. Nibali 0:16; 4. Taaramae 0:32; 5. Denis Menčov 0:54; 6. Zubeldia 0:59; 7. Monfort 1:09; 8. Roche (Irs/AG2R La Mondiale) 1:22; 9. Froome 1:32; 10. Rogers (Avs/Sky) 1:40 ..; 11. Can-cellara (Švi) 1:43; 17. Brajkovič 3:04..; 20. Basso (Ita) 3:13; 120. Kristijan Koren (Slo/Liquigas-Cannondale) 26:01; 152. Božič (Slo/Astana) 33:27; 168. Bole (Lampre-ISD) 39:31. Hesjedal odstopoil METZ - Kanadski kolesar Ryder Hesjedal je zaradi poškodb, ki jih je utrpel v skupinskem padcu na šesti etapi, odstopil z dirke po Franciji. Zmagovalec letošnjega Gira si je huje poškodoval nogo in kolk. »Če bi Ryder nadaljeval dirko po Franciji, bi se njegove poškodbe le še poslabšale,» je dejal zdravnik ekipe Garmin Prentice Steffen. Hesjedal je zaradi padca izgubil več kot 13 minut, zaradi česar je v skupni razvrstitvi zdrsnil na 108. mesto in se moral posloviti od sanj o osvojitvi francoske pentlje. Sta kriva Petacchi in Vigano? METZ - Skupinski padec v šesti etapi kolesarske dirke po Franciji, po katerem je moralo odstopiti 12 kolesarjev, mnogi, med njimi tudi slovenski adut Jani Brajkovič, pa so izgubili dragocen čas, še vedno buri duhove. Pogovori kolesarjev kažejo na to, da sta padec zakrivila kolesarja Lampreja Ales-sandro Petacchi in Davide Vigano. Petacchi, Lamprejev kapetan, naj bi Vi-ganu predajal odvečni pokrivali za kolesarske čevlje, njuna poteza pa ni bila najbolj spretno opravljena, tako da se je Vigano znašel na tleh. Kolesarji so se po nesreči razdelili na več taborov, večina potezo Italijanov ocenjuje kot amatersko in povsem neprimerno, drugi celo menijo, da je bila storjena namerno, a so tudi taki, ki Italijana zagovarjajo. »Če bi imel Bradley Wiggins pri sebi odvečne stvari, je povsem jasno, da bi mu vsak pomočnik poskušal pomagati. Zato Vigana ne smemo kriviti, ravno tako pa ne Alessandra, ki si je želel najboljše in vsekakor ni želel tega, kar se je pozneje zgodilo. Je pa res, da se to pri hitrosti 70 km/h ne bi smelo delati,« je dejal Chris Froome, glavni pomočnik Wigginsa, prvega favorita za končno zmago na letošnjem Touru. KOŠARKA Dream team v težavah zaradi poškodb LAS VEGAS - Ameriška košarkarska reprezentanca je v Las Vegasu opravila prvi skupni trening v pripravah na olimpijske igre v Londonu. Na seznamu poškodovanih se je znašel še Chris Paul, ki si je poškodoval palec, zato je moral zapustiti priprave in oditi na dodatne zdravniške preiskave. Po mnenju Američanov ne gre za resnejšo poškodbo. Ameriško ekipo so v zadnjih tednih precej zdelale poškodbe. Zvezdniki Dwight Howard, Derrick Rose, Dwyane Wade in Chris Bosh so morali vsi odpovedati olimpijske nastope, tako da imajo Američani zdaj le še 14 zdravih kandidatov za 12 prostih mest v ekipi, ki jo bodo določili po drugem treningu. V petek z reprezentanco ni treniral niti zvezdnik Miamija LeBron James, saj mu je strokovni štab namenil nekaj več počitka. Deron Williams je trening izpustil zaradi zapleta okoli podpisa nove pogodbe z Brooklyn Nets, prvi izbor na naboru NBA Anthony Davis pa ima zvit gleženj. Zola trener Watforda LONDON - Gianfranco Zola (46 let) je novi trener moštva Watford, ki nastopa v 2. angleški ligi in je, tako kot španska Granada, last družine Pozzo, ki upravlja tudi Udinese. Nekdanji igralec Cagliarija, Parme, Napolija in državne reprezentance je v Angliji že treniral West Ham United v najvišji premier league. Z Watfordom se je dogovoril za dveletno sodelovanje. Lastnik Watforda je bil včasih znani pevec Elton John. TENIS - Danes moški finale v Wimbledonu Bo navijala tudi kraljica? LONDON - Švicarja Rogerja Federerja loči od rekordne sedme zmage na turnirju v Wimbledonu, z njo bi se na vrhu večne lestvice izenačil z Williamom Renshawom in Peteom Samprasom, le še današnji finale proti domačemu junaku Andjyu Mur-rayu, prvemu Britancu v finalu neuradnega svetovnega prvenstva na travi po letu 1938. Če sodimo po osvojenih naslovih naj bi bil Federer nesporni favorit, malokdo pa morda ve, da je Murray eden redkih igralcev na svetu s pozitivnim saldom v medsebojnih dvobojih s Švicarjem (8:7), na travi pa se bosta danes pomerila prvič. Murray je z uvrstitvijo v finale prekinil pravo prekletstvo. Njegov rojak Tim Henmann se je v prejšnjih letih štirikrat prebil do polfi-nala, Murray pa kar trikrat, preden je v četrtek strl odpor Francoza Jo-Wilfreda Tson-gaja. Zdaj mora Murray premagati še eno doslej nepremostljivo oviro: osvojiti turnir za veliki slam. Če mu danes ne bo uspelo bo postal šele drugi igralec z izgubljenimi prvimi štirimi finali velikega slama. Prvi, čeprav se čudno sliši, je legendarni Čeh Ivan Lendl, ki je zdaj Murrayjev trener. Zani- manje za nastop Britanca je takšen, da ne izključujejo, da bi se lahko v kraljevski loži glavnega igrišča All Engladn Lawn Tennis Club lahko pojavila celo kraljica Elizabeta. Murray in Federer sta se od leta 2005 pomerila že šestnajstkrat, dvakrat v finalu velikega slama. Obakrat je bil boljši Federer: leta 2008 v ZDA in leta 2010 v Avstraliji. Skupni obračun medsebojnih finalov je 4:2 za Federerja. Švicar je star že 30 let, vendar še vedno ruši rekorde, med drugim lahko danes izenači tudi rekord po številu tednov na vrhu računalniške lestvice ATP. Če bo zmagal, bo na njen spet prvi in to že 286. teden, tako kot pred njim samo še Sampras. Vendar je treba po drugi strani tudi opozoriti, da je Federer v finalu turnirja za veliki slam zmagal zadnjič leta 2010 v Avstraliji, zadnjič pa se je v finale uvrstil lani v Parizu. Skupno ima Švicar za sabo že 24 nastopov v grand slam finalih, doživel pa je le sedem porazov: šest proti Nadalu in enega proti Juan Martinu Potru. Na »sveti tra-vi» je v finalu izgubil samo leta 2008! Serena Williams petič WIMBLEDON - Američanjka Serena Williams je petič zmagala v Wimbledonu. Šesta nosilka je v finalu po dveh urah in minuti premagala tretjepostavljeno Poljakinjo Agnieszko Radwan-sko s 6:1, 5:7 in 6:2. Tridesetletna Williamsova je dosegla 14. zmago na turnirjih za grand slam. Petkrat je zmagala v Avstraliji in v Wimbledonu, trikrat v ZDA in enkrat v Francije. / RADIO IN TV SPORED ZA DANES Nedelja, 8. julija 2012 ŠPORT 19 ODBOJKA - Na Trofeji dežel za fante do 16. leta odlično 7. mesto Fantje Olympie prispevali k največjemu uspehu FJK J. Terpin in S. Princi vedno v začetni postavi, veliko je igral tudi M. Corsi ABANO TERME - Na Trofeji dežel za odbojkarje do 16. leta starosti je reprezentanca FJK pod vodstvom trenerja Antonia Casarina dosegla daleč najboljšo uvrstitev zadnjih desetih let. Pristala je namreč na končnem 7. mestu. V včerajšnjem zadnjem tekmovalnem dnevu je v skupini za uvrstitev od 5. do 8. mesta odigrala dve tekmi. Najprej je z 0:2 (13:21, 15:21) nekoliko nepričakovano in po slabi igri klonila pred reprezentanco Abrucov, v tekmi za 7. mesto pa je igrala bistveno bolje in s tesnim 2:1 (16:21, 21:17, 21:20) premagala izbrano vrsto Emilije Roma-gne in se ji oddolžila za poraz z enakim izidom v kvalifikacijski skupini. Reprezentanca FJK, ki je lani končal na 16. mestu, prejšnja leta pa je bila včasih še slabša, je tokrat izpolnila pričakovanja, s kančkom sreče pa bi bila lahko njena uvrstitev še boljša, saj je v kvalifikacijski fazi tesno izgubila proti kasnejšemu polfi-nalistu Venetu, eni odbojkarsko najbolj razvitih dežel tudi na mladinski ravni. Veliko zadoščenje pomeni uspeh v Abanu Terme tudi za ŠZ Olympia, saj so v reprezentanci igrali kar štiri njeni odbojkarji. Korektor Jernej Terpin in podajalec Samuel Jernej Terpin kroma Samuel Princi kroma Matija Corsi kroma Princi (ki je bil tudi kapetan moštva) sta igrala ves čas, skoraj v vseh setih je pomembno vlogo odigral tudi Matija Corsi (proti Emiliji je z blokoma v bistvu poskrbel za preobrat), četrti igralec Olympie pa je bil Davide Cobello, ki je v reprezentanci zadnji hip zamenjal obolelega Burella in je Davide Cobello kroma edini igral malo. Velik napredk reprezentance FJK v letošnji sezoni ni naključen. V mladinski moški sektor je namreč deželni odbor FJK vložili veliko truda. Fantje so redno trenirali skupaj, glavnina izmed njih je z Olympio igrala v D-ligi, bili so tudi na poletnih pri- pravah, skupno so v letošnji sezoni odigrali kar 53 prvenstvenih, turnir-skih in prijateljskih tekem. Dva člane ekipe, Tržačana Andrea Bulfon in Marco Norbedo(Coselli) , sta v minuli sezoni igrala z državno selekcijo klub Italija v B2-ligi. Vse to se je v Abanu Terme seveda poznalo. »Tehnično in fizično smo bili povsem enakovredni vsem tekmecem, ko bi premagali Veneto, bi se lahko celo uvrstili v polfinalno fazo za uvrstitve od 1. do 4. mesta. Ekipa je znala v težkih trenutkih stisniti zobe, slabo je igrala le proti Abrucom. Posameznikov ne bi ocenjeval. Ko smo igrali dobro, smo igrali dobro vsi,« je povedal Walter Princi, sicer trener Olympie in Samuelov oče, ki je spremljal ekipo v Abanu Terme Reprezentanca FJK je pritegnila pozornost mnogih opazovalcev, njene nastope so si kar trikrat ogledali strokovnjaki prvoligaša Case Modena in še posebej, kot kaže, spremljali igro Jerneja Terpina, ki je pri njih že pred trofejo opravil pregledni trening. V današnji finale sta se uvrstila Trentino in Marke, med ženskami pa Lombardija in Toskana. Dekleta FJK so pristala na končnem 10. mestu. TRIATLON - Luka Kovic s Peči deželni mladinski prvak »Treningi so se obrestovali« Tek, kolesarstvo, plavanje: trenira šestkrat na teden - Uspešno tekmuje tudi Gabrc Denis Robazza Zamejci imamo tudi deželnega prvaka v triatlonu, zahtevni disciplini, ki si vedno bolj utira pot tudi med rekreativci. Goričan Luka Kovic (letnik 1995) je na majskem triatlonu v Gorici zasedel prvo mesto v mladinski kategoriji kadetov (YB). Za njim se je uvrstil njegov vrstnik in prijatelj - prav tako goriški Slovenec - Denis Robazza. Na sprint razdalji (750 metrov plavanja v 50-metrskem bazenu, 20 km kolesarjenja in 5 km teka) je Luka vse tri discipline »obdelal« v času 1.06:53,30 (11. absolutno mesto, 10,34 plavanje, 21,22 tek). Še ne 17-letni Kovic, ki je uspešno končal 3. razred družboslovnega liceja Simona Gregorčiča v Gorici, tekmuje za goriški klub Gorizia Triathlon. Mladenič, doma s Peči v Občini Sovodnje, se je s tem multidisciplinarnim športom začel ukvarjati pred tremi leti. »Pravzaprav natančno decembra 2009. Pred tem sem se v tem športu preizkusil že pri desetih letih, ampak na začetku me ni navdušil. Nato sem igral odbojko pri Soči, pred tem pa sem tudi plaval, kar mi je pozneje zelo pomagalo,« je uvodoma povedal Luka, ki je šele letos začel dosegati boljše rezultate. »Na začetku sem prihajal na cilj med zadnjimi. V letošnji sezoni pa sem izboljšal svoje dosežke. Očitno se pozna, da sem v teh dveh letih zelo dobro treniral,« je recept za uspeh razkril 185 centimetrov in okrog 70 kilogramov težki Kovic, ki ga trenira Mauro Menotti. Luka, ki je pred kratkim tekmoval v Marostici in zasedel 3. mesto v kategoriji, trenira vsaj šestkrat tedensko. »Ob ponedeljkih ponavadi tečem, ob torkih plavam, ob sredah kolesarim, v četrtkih znova tečem, v petkih pa obiskujem fitnes in plavam, v sobotah tečem in ob nedeljah, predvsem pozimi, opravim daljši krog s kolesom. Poleti se enkrat tedensko preizkusim v vseh treh disciplinah,« je svoje treninge opisal Luka, ki bo 17. julija nastopil na državnem prvenstvu v kraju Tar-zo pri Trevisu. Septembra pa bo tekmoval v evropskem mladinskem pokalu na Bledu. Kateri pa so Lukovi cilji? »Kratkoročno bi rad čim boljše nastopil na državnem prvenstvu, kjer nas bodo opazovali selektorji državne reprezentance,« je povedal ambiciozni Ko- vic, ki bo v prihodnji sezoni tekmoval v kategoriji mladincev. »Prihodnje leto se bom preizkusil tudi na daljši olimpijski razdalji (1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka)«. Kaj pa Denis Robazza (tudi letnik 1995)? S triatlonom se je začel ukvarjati pred dvema letoma. »Prepričal me je moj prijatelj Luka,« se spominja Denis, ki je pred kratkim končal kuharsko šolo v Vidmu in se bo čez mesec dni zaposlil v gostilni Primožič v Gorici, last njegovega dedka. »Kljub temu bom še naprej nadaljeval s tem športom,« je dodal 17-letni Gabrc, ki je visok 183 centimetrov in tehta 73 kilogramov. Denis je bil pred tem nogometaš pri Juventini. »Nogomet sem začel igrati pri šestih letih. Najprej sem bil napadalec in nato sem igral na boku. Pri triatlonu pa mi najbolj leži tek, čeprav je zadnja disciplina in triatlet je ponavadi na koncu kar utrujen,« je dodal Denis, ki je še povedal, da mu plavanje ne povzroča večjih težav: »Nikoli nisem plaval. Izjema je bil le šestmesečni tečaj. Kljub temu nimam težav s tehniko.« Robazza, ki bo 17. julija prav tako nastopil na državnem prvenstvu pri Trevisu, je majski sprint triatlon v Gorici preplaval, prekolesaril in pretekel v času 1.10:08,50. (jng) JADRANJE EP optimist: Carciotti 33, Cettul 71. Luca Carciotti Sebastjan Cettul V Lignanu se je končalo evropsko mladinsko prvenstvo v jadralnem razredu optimist. Na njem je v moški konkurenci nastopilo 159 tekmovalcev, ne le iz Evrope, temveč tudi iz drugih krajev sveta. Na prvenstvu sta v sklopu italijanske reprezentance tekmovala tudi člana JK Čupa Luca Carciotti in Sebastjan Cettul, ki sta ju na prvenstvu spremljala tudi trenerja, najprej Matija Spinazzola, nato pa Max Aicardi. Zadnji dan so opravili le en plov. Luca je bil v svoji skupini 31., Sebastjan pa 27. Na končni lestvici je Carciotti pristal na 33. mestu. Cettul pa je bil 71. SAH Lelja Juretič končala na 17. mestu Včeraj se je v Ragusi zaključilo mladinsko državno šahovsko prvenstvo za posameznike do šestnajstega leta. V kategoriji U12 je Lejla Juretič zmagala zadnji dvoboj in s petimi točkami na devet pristala na končnem sedemnajstem mestu v konkurenci šestintridesetih igralk. Mlada zamejska šahovska prvakinja je letos sicer merila moči tudi z leto starejšimi nasprotnicami, kljub temu pa je dosegla najvišjo uvrstitev med vsemi predstavniki naše dežele. (M.O.) □ Obvestila ■ KK BOR in ZSSDI organizirata celodnevni Kosarkarski Kamp na stadionu 1. Maja,namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek 27. avgusta-petek 31 .avgusta.Druga izmena: ponedeljek 3.septembra-petek 7.septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 karinmalalan@gmail.com vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18-19.30. ZSŠDI sporoča, da urada v Trstu in Gorici delujeta po poletnem urniku od 8.00 do 14.00. AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek 10. julija 2012 ob 20.30 v prvem sklicu in 21.00 v drugem sklicu, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči, Prvomajska ulica 120/a. Pester košarkarski kamp Športne šole Polet Kontovel Na prenovljenem igrišču na Opči-nah - spet so zarisali črte, še čakajo pa na nove koše - se je v preteklih dneh mudilo približno petdeset košarkarjev. Športna šola Polet Kontovel je priredila že tradicionalni košarkarski kemp za osnovnošolce in dijake prvih dveh razredov nižje srednje šole, ki so ob košarki tudi jahali na openskem jahališču, se kopali v Se-sljanu in se ob vročih popoldnevih tudi močili z vodnimi baloni. Pod vodstvom Jane Croselli, Ivana Bernetiča, Karin Malalan in pomočnikov Tomaža Daneua in Matije Furlan, Damjana Košute in Marine Brollo (vodja kempa je bil Erik Pic-cini, sodelovala pa je tudi Mira Štor) so vadili zjutraj, popoldanski trening pa so najmlajši včasih tudi izkoristili za sprehod. Vadba je potekala v Prosvetnem domu na Opčinah, na odprtem igrišču na Kontovelu in v športnem centru pri Brišči-kih. Zadnji dan kempa so proglasili tudi misterja in miss kempa, nagradili pa najboljše, ki so se merili na različnih košarkarskih preizkušnjah. V REME, ZAN IMIV O S TI Nedelja, 8. julija 2012 Nad Rokavskim prelivom se zadržuje obsežno ciklonsko območje, nad Severno Italijo pa se stekajo jugozahodni tokovi. Danes in jutri bi pretok hladnejšega in bolj vlažnega zraka z „n,, alpske strani lahko v naših k gorah »-OpJ^povzročil nestanovitnost. BIOPROGNOZA Po nižinah bo počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. Občutljivi ljudje bodo predvsem v drugi polovici dneva imeli tudi druge vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. DOLZINA DNEVA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.55 Dolžina dneva 15.31 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.14 in zatone ob 10.52 29 2000 m . . .. .....15 24 2500 m . . . . .....12 19 2864 m..... ....... 9 (NAPOVED ZA JUTRp PLIMOVANJE Danes: ob 1.17 najvišje 10 cm, ob 7.54 najnižje -37 cm, ob 15.33 najvišje 39 cm, ob 22.12 najnižje -10 cm. Jutri: ob 2.12 najvišje -2 cm, ob 8.24 najnižje -26 cm, ob 16.23 najvišje 37 cm, ob 0.09 najnižje -17 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v visokogorju 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Zjutraj bo po vsej deželi jasno vreme. Popoldan se bo v gorah in nad zgornjo nižino povečala oblačnost, možne bodo tudi posamezne lokalne plohe ali nevihte. Ob morju bo pihal lahen veter. V nižini bo čez dan vroče. Jutri bo sončno in vroče. Popoldne in zvečer bodo v severnih krajih nastale posamezne nevihte. V torek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Čez dan se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Manj verjetne bodo v vzhodni Sloveniji ter ob morju. Nekoliko hladneje bo. IZ MEHIKE Aviva La Paz! Jasna Tuta Po štiridesetih urah potovanja, petih letalih, barantanju z neizprosnimi ameriškimi birokrati in sprehajanju po letališčih v Pragi, New Yorku, San Diegu in Los Angelesu, sem končno pristala v južnem delu mehiške Kalifornije, v La Pazu. La Paz je prijetno turistično mestece, ki se baje v visoki sezoni napolni z Američani, drugače pa je ravno prav živahno tudi brez njih. Domačini se čez dan večinoma skrivajo v zaprtih prostorih s klimo, pod večer pa se vsi preselijo na Malecon, obmorsko sprehajališče, posejano s sladoledarnami, restavracijami in kavarnami. Vsepovsod je polno glasbe in plesa. Salsa se skozi odprta okna seli na ulice in daje svež sinkopatni ritem mestnemu življenju. V mestni marini deluje Club Cruzeros de La Paz, kamor sva se včlanila tudi midva. Poleg izposoje DVDjev in knjig nudijo veliko uporabnih nasvetov in poštne storitve. Pogledala sem v poštno omarico, kjer so pisma razvrščena po abecednem redu (pod imenom jadrnice) in malo pobrskala med njimi. Koliko pisem! Nekatera so očitno tam že zelo dolgo, celo nekaj lanskih božičnih voščilnic sem opazila. Nasmehnila sem se ob misli na Milanko Lange Lipovec, ki je na svoji plovbi okrog sveta v vsakem večjem pristanišču tekala na pošto v upanju, da jo ča- ka kakšno pismo. Vedno se je našla kakšna kuverta zanjo. Po eni strani si mislim: kakšna sreča, da je tehnologija toliko napredovala, da imamo danes elektronsko pošto, ki je ne samo zastonj, pač pa tudi neverjetno hitra. Po drugi strani se mi zdi, da je v teh papirnatih kuvertah veliko poezije in da je zaradi svetovnega spleta moje potovanje nekoliko manj poetično... Še preden sem dodobra razpaki-rala svojo prtljago, že so od vsepovsod padala povabila na kosila, večerje, jadranje in ribolovski izlet. Takoj so me zavohali tudi v jadralnem klubu Aviva, ki stoji na obrobju zelo revne meste četrti. Tam so se ravnokar odločili, da bodo začeli z vzgajanjem mladih jadralcev. Njihov cilj je otrokom ponuditi nekaj novega, jih vsaj za trenutek izvleči iz njihovega revnega vsakdana in jim pokazati, da obstajajo tudi druge možnosti. Našli so nekaj starih Optimistov, manjkajo pa jim učitelji. Za pomoč so prosili Američanko Shelly, ki je več let delala kot inštruktorica jadranja. Ona je večkrat službeno odsotna, tako da je prosila mene, če lahko občasno priskočim na pomoč. Izziv je kar velik, posebno zato, ker klub ne primore praktično ničesar. Niti vozičkov za barke nimajo, tako da jih moramo iz kluba na roke odnesti v morje. Kaj šele, da bi imeli gumenjak! Na Optimista so zavezali dolgo vrv, tako da lahko otroke spustijo, da zajadrajo, potem pa jih privlečejo nazaj. Nimajo struktur, imajo pa otroke z radovednimi očmi. José Luis, duša kluba, mi je razložil, zakaj so se odločili za ime Aviva: "To je velelnik, pomeni "Razživi!', kajti to je naš cilj, razživeti naše morje, ga napolniti z jadri, ga napolniti z življenjem!" Mislim, da bodo ti otroci razživeli tudi moje bivanje v La Pazu. Ponovno sem se (še sama dobro ne vem kako) znašla v prostovoljstvu - tam, kjer vedno dobiš veliko več kot daš. MITTELFEST2012 ČEDAD 14 / 22 JULIJ AU T Tli at Jazz www.mittelfest.org SOBOTA, 14. JULIJA GLAUCO VENIER SIMPHONIKA OB 22.30 / PIAZZA DUOMO PONEDELJEK, 16. JULIJA BRAD MEHLDAU TRIO V KONCERTU OB 22.00 / PIAZZA DUOMO SREDA, 18. JULIJA STEFANO BOLLANI ZA MITTELFEST OB 21.30 / PALMANOVA v sodelovanju s Terra dei Patriarchi in Občino Palmanova SOBOTA, 21. JULIJA MILAN SVOBODA HOMMAGE AUX BEATLES OB 18.00 / CERKEV SV. FRANČIŠKA PONEDELJEK, 16. JULIJA LENA / CAPPELLO / ARCHIBUGI OB 20.00 / CERKEV SV. FRANČIŠKA TOREK, 17. JULIJA FRANCO CERRI / LEUO LUTTAZZI OB 20.30 / GLEDALIŠČE RISTORI - T6RRH Del PHHOHRÇH irio rii T Mina REGI9NE AUTONOMA FRIWLI VËNEZIA GIUUA MittelFest SVOBODA 7 fl""' Associazione MittelFest . ™1 , C0MUNEDI CIVIDALE DEL FRIULI * J 11 BancadCIvIdale Grappa Banca repelare ai CtvldaU Socletât ! m j Société niologjiche fflPf Fllologica Furlane I w I Frtulana v sodelovanju z: IFONDAZIONE ■ ay