m cY3f/t\*ir MfrifT	««« vniTiviJ
Jkv.A JL U JUloJkv. wJCaXvJcV. V JCaJNI JLuJLjS JL i
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velj£ po pošti za celo leto 4 pl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. £(» kr.. za <>tit leta 1 p V tiskarni sprejemana za celo leto H gl.60 kr., za 1 s leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta VU» kr.. ako hi bil petek praznik, izide »Danica« dati
Tečaj Lil.
m
gl. JO kr. f-oprej.
V Ljubljani, 20. oktobra 1899
List 42.
T a r b u I a.
Pripovedna pesem Speval Janez Bile.
VI
Kristusu nevesta.
(Dalje)
Na bregu skala siva Stoji, ne gane se,
Stoji nepremakljiva. Ko bije v njo morje.
Stoletne lipe v hosti Ne gane vihre moč,
Oblak ko krije gosti Nebo, in zemljo noč. —
Tako je v veri stala Junaškega srca.
Sovraga ni se bala Devica Tarbula.
Sodnik besede gladke, Medene govori,
Obljube dela sladke, Malike naj časti.
Zaman devico snubi, Zgubljen besed je med ;
Saj Kristusa le ljubi Nevest nedolžnih cvet.
Zato jezi se ljuto, In trese srda se;
Grozi ji muko kruto, — Meč oster, vislice.
Ne trese se devica, Srce ima mirno,
In jasna so ji lica, In svitlo je oko.
Boga le povikšuje
Ki vstvaril vsako stvar, Vesoljstvu gospoduje Dobrotni gospodar.
Zato krvnik srditi
Obsodil devo v smrt; Naj jo hiti vmoriti. Saj raj ji je odprt. (Dalje prihodnjič.)
0 naših zavodih.
i.
Velečastitim gg. duhovnim pastirjem.
V škofijskem listu 1. 180!)., IV. 41, str. 72 sem proti koncu omenil naše zavode in rekel: ,,Ako ostane darežljivost kakor do sedaj, zavodi bodo v kratkem stali in pričakovati smemo, da nam dado ne le več duhovnikov, ampak tudi tudi več borilcev lajikov za Kristusa in njegovo delo. Zato naj se pobirajo prispevki prvič pri velikonočnem izpraševanju, kjer je prilika, ljudstvo za zadevo iznova vnomati, da ne zaspi, drugič še dvakrat na leto v vsakem selu po zanesljivih osebah in sicer o binkoštnih in septem-berskih kvatrih. Upam, da dobim potrebno dovoljenje od visoke vlade, kar bom še prijavil."
Dolgo ste čakali in večkrat poprasevali, kdaj da se bo ta važna zadeva uredila? Vele-slavna deželna vlada je imela razne pomisleke zoper nameravano pobiranje in je želela, naj se samo na cerkev omeji. Ker bi pa v veliki ve- ^ ^^ čini župnij pobiranje v cerkvi ne zadostoval/^ > sem šel na Dunaj, ter sem visokemu c. kr. iJm-V^I^
nisterstvu vso zadevo razložil. Visoko c. kr. mi-nisterstvo je moje razloge uvažilo. pa sem dobil nastopni odlok istega, kakor mi sporoča vele-slavno c. kr. deželno predsedništvo v dopisu z dne 11. septembra 1899, štev. 4852, pr., ki se tak«»-le glasi:
„Unter Beziehung auf das sehr gescbiitzte Schreiben vom 18. August 1. J.. Z 51 /pr. und im Nachhange zur h. a Note vom 29 Juli 1899. Z 3937/pr. beehrt sich das k. k. Landespnisidium Euer fiirst-bischutlichen Gnaden mitzutbeilen. dass gegen die be-absichtigte Nominirung der mit der Sammlung fiir das kathohsche Gymnasium beziehung^^ise Convikt und Knabenseminar in Laibaeh betrauten Personlich keiten durrh die Pfarrimter keinerlei Anstand ob \valtet. dass i^doch die Genehmigung der einzelnen von d*-n Pfarr;imt*»rn namhaft gemachten Sammler den politischen Beh^rden I. Instanz vorbehalten bleibt, \velch^ den betrefifonden Personen die erfjrderlichen Legitimationen zur Vornahme der Sammlung aus-stellen und in denselben den Rayon geuau bezeichaen \verden. innerhalb dessen der Vonveiser der Legiti-mation im Pfarrsprengel zu sammeln berechtigt ist; auch wird in dieser Legitimation die Zeit, fur welche dir.selb^ Giltigkeit hat. bezeichnet werden.
Indem das k k Landespnisidium an die Bezirks-bauptmannschaften des Landes beziebungsweise an den Stadtmagistrat in Laibaeh die in obiger Richtung n- -thigen Weisungen ergehen lasat, werden eure furst-bischr.Hicbe Gnaden \veiters in Kenntnis gesetzt, dass die Anzahl der Sammler fur jede Pfare auf 2 zu be-scbr.inken ist und dass nur in den Pfarren der Stadt Laibach und iu besonders groseen Pfarren des Landes das Sarameln durch drei hiezu legitimirte Personen stattbaft ist.
\Vas endlich die Interpretation jenes Passus der eingangs citirten h. a Note betriffV., demzufolge die Sammlungsbe\villigung , fur die Dauer von je drei Monaten" in den Jahren 1899. 1900 und 1901 ertheilt \vnrde so \vird gegen die von Euer furstbiscbOflichen Gnaden in Aussicht genommene Modalitat. die Sammlung dreimal im Jabre durcb je einen Monat vornehmen zu lassen, kein Anstand erhoben -
Dovolilo se je torej za nameravane zavode prisi>evke pobirati od hiše do hiše in sicer trikrat na leto po mesec dni; toda za to od velečastitih gg. župnikov odbrani in zanesljivi možje, po 2 v manjših, po 3 v velikih župnijah, se morajo prijaviti c. kr. okrajnemu glavarstvu (resp. magistratu), da dobe potrebne legitimacije.
Prosim Vas torej, da idete iznova na delo in si pobiranje vsak v svoji župniji tako uredite, kakor ste prepričani po skušnji, da boste najbolj gotovo uspeli. Zanesem se na Vašo ljubezen do Boga, do svete cerkve in do naroda; ne bojte se truda, in mirnega srca brez raz-dražljivih besedi pretrpite kako morebitno raz-žaljivo besedo; tudi možem, odbranim za pobiranje. naročite, da naj mirno postopajo in nikogar
ne žalijo, pač pa lepo prosijo za miloščino v imenu Božjem.
II.
Vernikom.*)
Gotovo želite poizvedeti, kaj se je za naše katoliške zavode in za našo nameravano slovensko katoliško gimnazijo do sedaj storilo.
Prva stvar je potrebni denar. Na moj poziv ste bili. hvala Bogu, koj pripravljeni toliko dajati, da pride na vsako osebo po dva novčiča na četrt leta. Dajati niso mogli siromaki, ki ničesar nimajo; njim Bog ne bo zameril, saj vidi njihovo dobro voljo, in jim jo bo poplačal. Pro-tivili so se pa nasprotniki dobre stvari same. Ko bi bili samo molčali in miloščino odrekli, bi jim nihče ne mogel zameriti. Toda kar naravnost so mi napovedali boj, rekoč, da če se mi res posreči, da dosežem, kar nameravam, potem bo zadobil liberalizem pri nas smrtno rano, in za to mi hočejo nasprotovati do skrajnosti. Iz srca jim odpuščam vse, kar so me grdili in žalili radi dela, ki mi ga nalaga moja dolžnost; prosim pa tudi Boga, da jim On odpusti. Le žal mi je, da so res nekatere bolj omahljive vernike precej zbegali.
Toda, ljubi moji, Boga hvalim, ki mi je podelil milost, da ste Vi v ogromni večini za nameravane zavode zavzeti in navdušeni in trdno zaupam, da premožnejši od Vas bodo nadomestili. česar ne morejo dati resnični ubožci ali česar nečejo dati hudi nasprotniki naših skupnih namer. Meni je nasprotovanje le še bolj odprlo oči, da še bolj jasno spoznavam, kako smo pravo zadeli; Vaša navdušena darežljivost pa mi vzdržuje pogum za težko delo in velike skrbi.
Veleslavna naša vlada se je s početka pro-tivila pobiranju prineskov, boječ se, da se Vam bo prevelika sila delala, in možje pobiralci so v nekaterih okrajih morali precej trpeti. Sedaj pa je visoka vlada mojim željam ustregla in pobiralo se bo za zavode tako, kakor Vam bodo Vaši duhovni pastirji povedali.
Nikar ne bodite ne volj ni, če Vas za miloščino prosim, in bom to prošnjo več let ponavljal in trkal posebno na vrata premožnejših, da se me spominjajo v življenju, pa po mogočnosti tudi v svojih oporokah. Pred seboj imam list sv. Očeta na škofe v Braziliji. Iz tega vidim, kako sv. Oče priporočajo škofom, naj ustanove posebne zavode za mladeniče, o katerih je upati, da se posvete duhovskemu stanu, da se od mladih nog nauče nositi jarem Božji, da se od mladih nog vadijo v pravi pobožnosti in vodijo h krš-
*) Ta list naj se vernikom s prižnice prečita.
čanski popolnosti. Sveti Oče pravijo, da naj le-ti ne stanujejo skupaj z mladeniči namenjenimi za posvetne poklice, ampak na j imajo svoja posel »na semenišča, v katerih naj se vzgajajo za duhovski stan. ker drugače bi utegnili svoj poklic izgubiti, ali pa v šolah pohujšani potem kot duhovniki biti sveti cerkvi ne na veselje, ampak na žalost. Za vzdrževan je pa priporočajo sv. < >če, naj se ustanove škofijski zakladi in sicer po darežlji-vosti raznih dobrotnikov, ki naj nekoliko svojih dohodkov za take zaklade odločijo, ) »osebno pa naj se jih spominjajo v oporokah. To priporočajo sveti Oče Brazilijanceni. ki morajo že tako sami s svojimi prispevki vse svojo duhovnike vzdrževati.
Kaj ne, kako sveti (>če Brazili janceni prav to pripor- čajo, kar jaz Vas prosim. Tudi jaz mislim na dva zavoda: eden se bo imenoval semenišče in tli se bodo vzgajali prihodnji duhovniki počenši od prvega gimnazijalnega razreda: drugi se bo imenoval konvikt, kjer se bodo vzgajali mladeniči za posvetne poklice, sicer strogo na temelju krščanstva in v duhu svete katoliške cerkve, toda nekoliko bolj prosto, soglasno z njihovim posvetnim poklicem. Oboji bodo samo gimnazijo skupaj imeli in jo skupno obiskovali, drugače bodo popolnoma ločeni. Prosim Vas za pomoč, da sc poslopja sezidajo in da se ustanovi škofijski zaklad za vzdrževanje. Kolikor bolj bo narastel zaklad, toliko več dijakov, posebno odmenjenih za duhovski stan. se bo sprejemalo brezplačno ali prav za nizko ceno. Ako Bog da, postavili se bodo prihodnje leto temelji zavodoma in gimnaziji.
Ali kaj pomaga zavod brez dobrih vzgojiteljev in učiteljev? Tudi za to sem poskrbel. Sest duhovnikov, in sicer prav dobrih, gre prve dni oktobra na Dunaj, eden pa v Gradec na visoke šole, kjer bodo večinoma na moje stroške ostali štiri leta, napravili vse skušnje in po tem v naših zavodih, ki bodo do takrat dogotovljeni, začeli veselo na čast Božjo in Vašo korist delati. Tudi še vsaj dva druga duhovnika, ki imata deloma skušnje, deloma jih bosta pa do tistega časa napravila, bosta vstopila kot profesorja in vzgojitelja v na^e zavode.
Na ta na';in si pomagajo škofje po vsem svetu. Na visokih šolali v posvetnih predmetih izučeni duhovni naj bodo živ dokaz, kako si vera in učenost, pobožno življenje in znanstveno pod-učevanje prav nič ne nasprotu jejo. Oh, kako nas mora vse srce boleti, ko se z nekim ponosom trdi, da naši slovenski naobraženi možje, naši slovenski razumniki so v taboru one nesrečne stranke, katera v svojih časopisih in v vsem
javnem svojem postopanju kaže prav posebno sovražnost do vsega, kar se imenuje katoliško. Hvali se v teli časopisih Luter Martin, hvali krivoveree Hus. hvali paganstvo. ne hvali so pa Gospod naš Jezus Kristus, ampak delu njegovemu se silno nasprotuje. Ne gleda sc na to. kar je sveta Jezusova cerkev j»o svojih duhovnikih, po svojih rodovih moškega in ženskega spola, po dobrih posvetnih možeh in ženah tekom stoletij storila in še sedaj pred našimi očmi stori, ampak stika se po vseli kotih, da sc kaj slaln-ga zasledi, kar se preslikano in povečano z gnjiistiimi psovkami slastno svetu oznanja Da. tudi dobre, svete stvari pred svetom gnjusijo in blatijo. < ujte. samo en izgled.
Povabil sem gospode učitel je na Vaših >olali, naj pridejo prve dni septembra v Ljubljano, da se udeleže nalašč za nje prirejenih duhovnih vaj. da tudi oni v samoti malo bolj točno premislijo večnost in večne resnice, da opravijo dobro svetu izpoved, da okrepčani s podukom in z milostjo Božjo zopet iznova začnejo podučevati in vzgajati Vaše otroke. < Oglasilo se je precej gg. učiteljev, pa so se tri dni v samoti duhovnih vaj udeležili. — Tudi gdč. učiteljicam sem dal priliko za slične duhovne vaje. Ali ni to nekaj naravnega, kar se samo ])o sebi limeva? Sa j bodo samo oni učitelji Vaše otroke prav vzgojevali. ki se sami Boga boje. ki sami svoje krščanske dolžnosti izpolnjujejo in v resnici po sveti veri žive. Učitelji pa, ki se Boga ne boj«', ki krščanskih svojih dolžnosti ne izpolnjujejo, ampak I logu in cerkvi nasprotne časnike berejo, pa morebiti tudi med Vami razširjajo, ter sebe in \ as ostril] »1 ju jejo. taki učitelji niso sposobni, da Vaše otroke prav vzgajajo, to je. da jih res vzgoje v strahu Božjem, v ljubezni do Jezusa. v pokorščini do svete cerkve, da jih vzgoje v duhu krščanskem, v duhu Jezusovem. Duhovne vaje naj bi pa ravno gg. učitel jem pomagale ne samo k temu, da rešijo svojo neumrljivo dušo. ampak tudi k temu, da bi mogli res pravi krščanski vzgojitelji biti. Kaj ne, gg. učitelji in gdčne. učiteljice bi se morali duhovnih vaj veseliti in ž njimi tudi vsi, ki jim otroke v šolo pošiljajo, ker jim bodo potem otroke prav z mirno vestjo mogli zaupati. Ali kaj se je zgodilo? Naši slabi časopisi zato grde mene in ne prenehajo žaliti, grditi, zasramovati. kar naravnost preganjati onih dobrih učiteljev in učiteljic, ki so k duhovnim vajam ptihiteli. Kaj ne. to je žalostno! In taki časniki naj bi bili glasilo poštenih Slovencev? glasilo mož, ki hočejo veljati kot razumništvo med Slovenci? mož, ki naj bi bili voditelji naši?
Na noge torej, dragi moji katoliški Slovenci! Ne. ta pogubni duh se med Slovenci ne sme širiti, moramo ga z vso močjo zavračati. Kot posebno zdatno sredstvo bo razun drugih, o katerih Vam boni že še govoril, ravno naše semenišče, naš konvikt, naša katoliška gimnazija, za katero se gre pripravljat omenjeno število mladih duhovnov na visoke šole. Priporočimo jih Materi .Mariji presvetega rožnega venca, da ostanejo dobri duhovni, da postanejo pravi krščanski vzgojitelji Vaših sinov in branitelji krščanske znanosti, krščanske umetnosti, krščanskega življenja in sploh prave krščanske omike.
Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in sv. Duha naj pride nad Vas in naj bo vselej nad Vami. Amen.
V Ljubljani, na praznik sv. Kožnega venca. 1. oktobra 1899.
t Anton Bonaventura,
škof.
Sv. rožni venec.
»Odprite mi vrata pravice, stopil bom skozi nje. in slavil Gospoda To so vrata Gospodova, pravični pojdejo skozi nje «
Ps. 117, V*.
Naše življenje je potovanje, tako pravi sveti Pavel. Zares, težavno je naše življenje. Razne hude strasti ovirajo človeka, da le težko napreduje v dobrem. To zlasti skušajo oni, ki se trudijo doseči popolnejše, čednostno življenje. Kakor potnik, ki je potoval dolgo in težavno pot, z veseljem pozdravlja ob cesti stoječe gostišče, da si odpočije, prav tako je vsaka po krepostih koprneča duša vesela in Bogu hvaležna, ker je nam dala božja previdnost sv. rožni venec kot neko gostišče, kjer se naša duša odpočije in okrepča za nadaljno pot proti nebesom.
Sv. rožni venec smemo primerjati krasni palači s tremi nadstropji. Prvo nadstropje je pri tleh. Druga božja oseba se je ponižala in postala človek iz usmiljenja do človeškega rodu. „Beseda je meso postala." — nBeseda, ki je bila v začetku pri Bogutt, pravi sv. Janez. Sv. Pavel piše, da je edinorojeni Sin Božji vzel na se lilapčevsko podobo. (Pismo do Filipljanov 2, 7.). Bog postane človek! — On, ki je vsemogočen, postane malo, slabotno dete! Odprl je sv. nebesa in stopil na zemljo v blato, v katerem je ležal pregrešni človeški rod, zakril je bliščečo obleko nebeškega veličanstva pod zaničljivo podobo umr-Ijivega človeškega telesa. „Bog je svet tako ljubil, da ni prizanesel svojemu edinorojenemu Sinu."
(Jan. 3, 16.) Oglejmo si natančneje prvo nadstropje t. j. veseli del rožnega venca. „Odprimo vrata pravice in stopimo skozi nje" v prekrasno dvorano. Skozi velika in lepa okna se nam nudijo znameniti razgledi proti ljubljenemu Nazaretu, proti nezabnemu Betlehemu in tam daleč za gorami se vidi v čaroviti svetlobi Jeruzalemski tempelj, ki je postal radi novorojenega Izveličarja še zanimivejši in krasnejši nego je bil Salomonov. In stene te mogočne dvorane so ozaljšane z raznimi in velepomembnimi napisi: Na eni strani vidimo tri zlate križe z napisom: „V imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen.u Zares, kako zanimive in svete besede, ki bi morale vsakemu kristijanu dičiti večkrat na dan čelo, usta in srce. Vidimo še drug napis. Iz prvih kristijanskih časov je, in Bog je že mnogo čudežev storil, ko so ljudje izgovarjali ta sveti izrek. Glasi se pa takole: „Cast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu; kakor je bilo v začetku, tako zdaj in na veke. Amen.u Prelep je tretji napis: „Ceščena Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. (Luka 1, 28.) Blažena s med ženami in blažen je sad tvojega telesa (Luka 1, 42) Jezus. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in na našo smrtno uro. Amen." (Rimsko-katoliška cerkev.)
Dve knjigi ležita na mizi. Prvo so spisali apostoli in se zove „apostolska vera.u V nji se govori o st varjenju sveta po Bogu Očetu, o vladanju in previdnosti božji. V „apostolski veri" se popisuje krasno, dasi na kratko, življenje, trpljenje in poveličanje Jezusa Krista, Sinu Božjega. Druga knjiga se imenuje „Oče naš." Sam Božji Sin je učil tako ljudi moliti. Zato dobro vemo, da je ta molitev Bogu Očetu rgobito všeč. Kaj ne da, pobožna duša, v tem nadstropju je prijetno bivati! Kdor pridno in rad moli sv. rožni venec, prepriča se, da so resnične besede psalmistove: „Kako ljuba so mi tvoja bivališča, Gospod vojskinih trum!" (Ps. 83, 1.) in gotovo bode veselja vzkliknil: „Moja duša hrepeni in koprni po bivališčih Gospodovih. Moje srce, in moje meso se veseli v živem Bogu." (Ps. 83, 2.)
Ko smo se naveselili v tem svetem stanovanju in Bogu dolžno čast in slavo dali, hočemo iti dalje v drugo nadstropje. Premišljevati hočemo kratko žalostni del sv. rožnega venca. Bogu ni bilo zadosti, da se je za nas včlovečil in nas učil s svojo besedo in a svojim izgledom; ne, še več je storil za nas. Da je nas odrešil in nam nebesa odprl, šel je za nas v smrt in nas vse odkupil sramotne smrti na lesu sv. križa. Ljubezen do ljudi (Luka 15.) je gnala Jezusa na Oljsko goro in na goro Golgoto. In Jezus Krist je sam rekel: „Kadar bom povišan,
bodem vse na se potegnil. — Jaz sem luč sveta: kdor bodi za menoj, ne bodi po temi, ampak bo imel luč življenja.1' (Jan. 8, 12, 28, 32. in 3, 14). Radi tega se veren kristijan rad poda v duhu tja na Oljsko goro, kjer so bila nizka oljkina drevesa priče onega grozovitega krvavega potenja našega Izveličarja. In zopet vleče neka tajna sila vsako pobožno dušo tja na Golgoto pod križ, na katerem visi Jezus, mož bolečin, v smrtnih mukah. Pazljiv, veren kristijan se čuti pri molitvi žalostnega dela sv. rožnega venca, kakor da bi bil v neki velikanski dvorani božje ljubezni, kjer se Jezus daruje za izveličanje duš. — Pomudi se tu nekoliko, draga duša, in poglej, koliko trpi tvoj Odrešenik. Na križu visi v groznih bolečinah med dvema roparjema kot roparjem poglavar, kot najhudobnejši človek. Na glavi ima venec iz ostrega trnja spleten. Bodeči trni so zasajeni globoko v glavo, in izpod vsakega trna teče gorka kri. Oči so globoko vdrte in s krvjo zalite, obraz ves pobit, zapljuvan in okrvavljen. Sploh celo telo je neusmiljeno raztepeno in razmesarjeno, roke in noge so trdo pribite na križ, da se niti ganiti ne more. ln vendar, kdo je ta, ki tu tako sramotne, tako strašne smrti umira? Jezus Krist je, Sin božji, naš Izveličar. On se daruje tu tudi za te, ker te je ljubil, ker hoče, da tudi ti njega ljubiš in se izveličaš. Ozri se, blaga duša, po tej mogočni, žalobni dvorani. Stene so pregrnjene s črnimi zavesami resnične žalosti in srčnega ke-sanja. Vse je tiho, mirno, in ko odmoliš: „ki je za nas križan bil", se oddahneš, sicer skesanega srca. vendar se vzradostiš in nehote vsklikneš: „0 Bog, kako ti naj povrnem toliko ljubezen!'1
častitljivi del sv. rožnega venca smemo primerjati tretjemu nadstropju. Od tu je razgled tja gori v sveta nebesa. Krist je vstal od smrti, premagal je peklenske moči in odprl revnemu človeškemu rodu vrata svetih nebes. Ko moliš ta del sv. rožnega venca, vzdigne se ti duh iz vsakdanjega zemskega življenja in pohiti tja gori v sveti raj, kjer se napaja pri studencu božje ljubezni. Kristovo poveličano telo te nehote spominja, da boš tudi ti enkrat vstal v po veli-čanem telesu k večnemu življenju. Sv. Duh te razsvetljuje in da spoznati častitljivost in veličastnost naše sv. vere. Božji Sin je svojo deviško Mater Marijo k sebi vzel in jo venčal za kraljico nebes in zemlje, prav tako boš tudi ti lahko srečen v nebeškem kraljevstvu, ako živiš na zemlji po božjih zapovedih. In ko končaš sv. rožni venec, počutiš se tako mirnega, tako srečnega in zadovoljnega. Prav pravi psalmist: »Gospod me vodi, in nič mi ne manjka; na pašnik, tja me je postavil." (Ps. 22, 1)
Premišljevali smo torej sv. rožni venec v vseh treh delih. Nič ni prijetnejega. nič bolj tola-žilnega in vzpodbudnejšega nego moliti sv. rožni venec. Ako te križi in težave tarejo, tedaj primi molek in moli sv. rožni venec, in prepričal se bodeš, da se ti olajša srce. — Mogočni Lev XIII. vzpodbuja leto za letom krščanske narode, da naj pridno molijo sv. rožni venec, po-8lušajmo namestnika Kristovega in sledimo njegovim navodilom.
A. M.
Molimo sv. rožni venec pri obiskovanju najsvetejšega zakramenta.
Velika revolucija leta 1848 je žugala, da porazi tudi palačo, v kateri je bival naslednik sv. Petra, papež Pij IX. Predno pa je moral papež pobegniti, šel je še v kapelo, v kateri je bilo sv. Rešnje Telo, vzel je Najsvetejše iz ta-bernakeljna spravil je v posodico in skril na svoje prsi in potem se umaknil v (iacto. Kaj ne, veličasten prizor! Vidni vrhovni pastir je nosil nevidnega vrhovnega pastirja s v. cerkve v podobi kruha pri sebi. Iz Gacte je pisal Pij IX. na vse škofe katoliške cerkve naznanjujoč jim, da namerava občno menenje o brezmadežnem spočetju blažene Device razglasiti za versko resnico. Zaupanje, katero je gojil veliki papež do božjega Izveličarja in brezmadežne Device ni bilo osramočeno. Kmalu se je slovesno vrnil v Rim.
Le malo let pozneje 80 ga jeli sopet stiskati sovražniki. V ti stiski pa se je papež s svojim ljudstvom istotako zatekel k Najsvetejšemu in dolgo molil pred njim. Zatekel se je tudi k devici Mariji za pomoč, da je mogel srčno in udan v voljo božjo izpiti zadnjo kapljo trpljenja.
Tudi njegov naslednik Leon XIII. išče v našem brezvernem času pomoči v bridkostih v presv. zakramentu in v pobožnosti do prečiste Device. Zato je tudi ukazal vi. 1883 in 1884, da se moli meseca oktobra sveti rožni venec v župnih cerkvah in sicer tako, da se opravi ali med sv. mašo ali pa popoldne, ko se podeli tudi blagoslov z Najsvetejšim. Tu nam prihaja na misel sv. Alfonz Ligorij, ki je pri obiskovanju presv. Rešnjega Telesa tudi premišljeval o Materi božji. Kakor molimo v stari cerkveni molitvi „Pod tvojo pomoč pribežimo" besede: „S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči," tako hitimo tudi s pomočjo rožnega venca po Mariji k Jezusu v zakramentu sv. Rešnjega Telesa, ker so tako veleli sv. oče. Po Mariji k Jezusu — to je stara krščanska na-
vada in duhovnik večkrat imenuje pri sv. maši to ime. Tudi mi radi hitimo po Mariji k Jezusu v najsvetejšem zakramentu.
Vsemogočni je ustvaril večjo luč na nebu, da nam sveti po dnevu, in drugo manjšo, da nam sveti po noči. Obe nas razveseljujeta. Vendar pa ima le solnce samo svojo luč, luna si jo izposoja od sol n ca, da nam sveti po noči. Glejte, usmiljeni Oče nebeški nam je pa poslal še dve drugi luči: svojega sina Odrešenika in njegovo mater Marijo. Kadar se grejemo v žarkih svojega Odrešenika pred tabernakeljnom, zatecimo se tedaj tudi radi v varstvo Marijino. Nikar ne zabimo, da je ona prav zato tako velika, ker je mati Jezusova, in torej kadar mislimo nanj, spominjajmo se tudi nje. Sv. rožni venec je najboljše sredstvo, da jo vredno počastimo. Ko premišljujemo skrivnosti učlovecenja, odrešenja in vstajenja, spominjamo se Odrešenika in njegove matere, zato je prav sv. rožni venec tako primeren za vsakega kristijana tudi, ko obiskuje presveto liešnje Telo.
F. G.
Prostomislec spre obrnjen po škapulirju presv. Srca Jezusovega
Kacih 13 let je že temu. ko je neki gospod v predmestju belgijske prestolnice Bruselj ležal na smrt bolan Že dolgo let ni izpolnoval svojih verskih dol-žnostij. pa tudi sedaj noče ničesar slišati o duhovniku Ko so domačini videli, da se bolezen vedno hujša, prosijo g kapelana župne cerkve, da bi bolnika posetil Duhovnik pride, a prostomislec ga jezno zavrne: .Gospod. )az nisem Vas klical; ne potrebujem Vas." — Kaj hoče duhovnik na tak pozdrav? Žalostnim srcem se je oddaljil priporočivši zakrknjenega grešnika premilostnemu Srcu Jezusovemu
Nekoliko dni poznej« pokliče pobožna nečakinja tega bolnika zopet istega kapelana, misleč, da ji stric ne bode drugič odbil duhovnika Dasi se je ta bal. da ga bod** bolnik tudi sedaj tako sprejel kakor prvikrat. vendar ni hotel zapustiti nesrečnika že radi njegove neumrljiv** duše Odzove se nečakinji želji. Toda tudi st-daj mu bolnik zoperno odgovori: .Gospod, nikarte me nadlegovat«! Tudi jaz imam svoja načela, in nečem imeti nikakršnega opravka s .f....- Če že moram umreti, tedaj hočem umreti kot pravi prostomislec in hočem, da me kot takega pokopljejo."
Duhovnik tugepolen zopet odide. Pri odhodu vzame pred bolnikovo sobo iz žepa malo belo r leče platno in ga da nečakinji rekoč: .Tu imaš škapulir presv Srca Jezusovega. Ce ga bolnik ne bi vzel, zateči se k temu pribežališču grešnikov! Tudi mi bo demo ta čas opravili devetdnevnico na čast presv. Srcu Jezusovemu " Prebrisana nečakinja je še isti dan šla k bolniku in mu govorila: .Dragi striček? Ce že nočete videti duhovnika, dobro, bodi; nič več Vas ne bodem nadlegovala Le nekaj Vas prosim: vzemite in nosite ta le mali škapulir, saj Vam ne bode Škodoval." .Kaj ti pride na misel?" odvrne ji
stric srdito. .Jaz naj nosim škapulir? Ne, tega nikdar." Toda deklica se ne ustraši. .Dobri striček." pravi, „vem. da prav radi vidite, da Vam jaz strežem. Kar koli morem, vse bom naredila, samo da ozdravite. Ako pa nimate toliko ljubezni do mene, ki Vas tako ljubim, in ne vzamete škapulirja, tedaj z Bogom — jaz grem." In glej, pravi trenutek je porabila. Bolnik vzame tiho škapulir in si ga tiho dene sam okrog vratu Domačini so pa še isti večer pričeli opravljati devetdnevnico.
Bolezen se je vedno hujšala. Zdravnik izjavlja, da bode stric v malo dnevih umrl. Približal se je zadnji dan devetdnevnice, kar prosi bolnik: .Pokličite mi hitro duhovnika; rad bi ž njim govoril " Kdo bi bil veseleji nego nečakinja? Hitro steče v župnišče in pravi kapelanu: „Velečastiti gospod, pojdite brzo, stric bode kmalu umrl." .Po kaj pa." odgovori gospod, .če pa noče z menoj govoriti. Dvakrat me je že odbil, tretjič ne grem!" ..Pojdite, gospod, saj Vas sam želi." — Kapelan je torej šel in našel bolnika popolnoma pripravljenega za izpoved. Kapelanu pokaže škapulir in pravi: .Glejte, g. kapelan, to je vzrok moje spreobrnitve. Odkar mi je meja nečakinja dala ta škapulir, mi vest ne da miru, in sedaj se hočem z Bogom spraviti."
Izpovedal se je in kot pravi spokornik prejel sv. popotnico Za nekaj dni pa je umrl, hvaleč presv. Srce Jezusovo.
—k.—
(emu so duhovniki?
Na kolodvoru v Bordeaux u (reci Bordo) sta vstopila v isti kupe dva potnika, bogat meščan, pa ubog delalec Dospevši do postaje Lande pogleda bogatin skozi okno ter zapazi duhovnika ki je nameraval vstopiti v prav tisti kupe. kjer sta sedela naša dva znanca Kar spregovori glasno in z zanič-Ijivim novdarkom bogatin: .Čemu so neki.. .? Čas bi že bil. da bi se zemlja otrebila te sodrge"
Seveda si je poiskal duhovnik, začuvši tako ljubezniv pozdrav, drug kupč
Pa tudi delalec v kupeju je slišal bogatinove besede. Toda nič ni spregovoril. Vlak se je jel zopet pomikati in kmalu je bil v brzem teku. Zdaj pa stopi delalec k b gatinu ter mu pravi kratko in resno: rGospod, tukaj sva sama. Nihče naju ne vidi. Daleč sva že od kolodvora. Jaz sem močan, a vi ste šibki. Kaj, ko bi vas zdajle prijel za goltanec ter vas zadavil, potem oropal vas denarja in slednjič vas vrgel skozi okno? Kdo bi mi mogel braniti, kaj?u
rŠkoda bi bilo." odgovori bled in prestrašen bogatin, .da bi postali morilec, kajti nič denarja nimam pri sebi."
„Ls nikari ne Iažite! Danes ste potegnili na tej in tej banki 30 000 fr.. to vem gotovo in denar imate tukajle v tejle torbi Tudi jaz sem bil v oni banki in sem vas videl Ali ne?a
Ubogi meščan še bolj prebledi, zdaj mu prihaja vroče, zdaj ga pretrese mraz. Že je menil, da je po njem.
Tedaj pa pravi delalec s povdarkom: .Ne bojte se me, gospod! Kajti jaz sem odgojen po duhovnikih in zato vam ne bom skrivil nobenega lasu in vašega denarja se ne dotaknem. Prav nasprotno, ko bi bilo treba, še branil bi vas in vaše
imetje napadalcev. Kajti vedite, duhovniki so me učili, da biva nad nami Bog. ki vse vidi in pred katerim ne moremo ničesar skriti. Duhovniki so me tudi učili, da Bog prepoveduje krasti in da vsacega kaznuje, ki prelomi njegove zapovedi Da še več! Duhovniki so me učili, da ne smem poželeti bližnjega blaga.
AU sedaj veste, čemu so duhovniki?"
Kapelan Josip PlantariČ.
Duhovne vaje za učiteljice v Siriji 1898.
List „Katoliški misijoni- *) poroča o duhovnih vajah, katere so imele učiteljice v Bejrutu v Siriji Prišlo jih je 12. Pa niso mlade in gosposke kakor naše, ki pridejo iz učiteljišča. Štiri izmed njih sc bile nekdaj učenke redovnic od sv. družine, so device, ki bivajo pri stariših in si tudi pri preji nekaj zaslužijo in so že precej v letih. Potem so nakatere postarane žene, katerih otroci so že odrastli, torej imajo časa dovolj baviti se z vzgojo deklic. Druge zopet so zelo stare matrone. bivše pomožne učiteljice naših sester. Nosijo črno obleko s križem. Vsaka ima več kakor 60 let. Seveda ni ondi ljudsko šolstvo na tako visoki stopinji, kakor pri nas. Še le dober začetek je to. Določen dan so se sošle ter strmele, ko so ugledale druga drugo. Tri dni so imele prosto, da so se izpo-znavale. Tu so se pokazali različni značaji, napravile so se skupine, ter so se jeziki razvezah. Starejše so trdile, da zdaj konec stoletja je vse hujše in slabše, kakor je bilo v poprejšnji dobi, in da je mladina postala prevzetna in neubogljiva. Sveta konec se bliža. Mlajše so očitale starejšim učiteljicam, da ne umejo prave metode, so jim rekle, da je treba s časom na predovati, ako se ga hoče izboljšati. Mestne so hribovske čez ramo pogledovale, ter so je vabile, naj le nekaj časa pri njih v mestu bivajo, potem si bodo že orisvojile mestno omiko in oliko. One s hribov so bile zadovoljne s svojim stanom in so učiteljicam malih mest očitale veliko domišljavost. Nekatere malo bolj izučene so se ponašale s svojimi vzornimi razredi, ki se lahko kosajo z vsakim penzijonatom; one pa. ki imajo veliko izkušnje, izjavile so, da se hočejo pri izpitu meriti z učenimi učiteljicami, katere bi lahko užugale
Zanimivo je bilo poslušati njihove pogovore. Prva je rekla: „Ko sem začela pouk, bile so učenke popolno nevedne; niso znale metle ločiti od polena, in če sem hotela imeti metlo, prinesle so mi poleno. Vse drugače je danes. Pridite in poglejte, kako um-ljivo in lahko težke reči narekujejo." Druga pa je pravila: „V začetku moje učenke niso znale križa narediti. Ko sem štiri poslednje reči človekove razlagala. odgovoril je otrok: To so roke in noge (v arabščini zamore namreč konec Človekov označiti tudi njegove ekstremitete). Tako je vsaka vedela kaj posebnega povedati. Zlasti pri obedu je bilo kaj živahno. Ko je pa ura naznanila začetek duhovnih vaj. so vse utihnile Učiteljice so se jih s toliko večjo vnemo udeležile, ker so bile prvič pri njih. Počenši od pr-
*) Časopis, »Die kathol. Missionen« izhaja vsak mesec v treh kvartpolah pri Herderju na Dunaja Prinaša poročila o misijonih Ne bo mu žal, kdor bo naročil U list, ki ima tudi lepe podobe in stane na leto 2 gld 40 kr. Naročnina se pričenja oktobra meseca.
vega so jele spoznavati lepo nalogo od Boga jim izročeno v novi luči Po vsakem govoru so sestavile zapisnike, kako naj bi zanaprej vravuale svoje posebne razmere in vodstvo šole. Tretji dan je rekla neka udeleženka: „Oče, jaz sem pretakala bridke solze; veliko mi je popraviti, tako da mi pogum upada. Naj postanem redovnica, takoj bodem Ugotovila svoje in drugih izveličanje u — Duhovne vaje so jim bile v veliko korist Rekle so. doz laj smo bile surovo, zarjuvelo železo, zdaj smo pa vse prerojene, prenovljene. Nekatere se niso hotele več zadovoljiti z navadnim krščanskim življenjem, temveč dospeti so hotele do popolnosti. Ko so bile duhovne vaje končane, položile so učiteljice svoje spisane sklepe za prihodnjost na oltar. Jedna izmed njih je to le sklenila: „Ljubi moj božji Izveličar, jaz nočem več živeti v mlačnosti. Izvolim si pred Tvojim obličjem delež Marte, in sama sebe za vse svoj^ življenje posvetim Tvoji službi. Skrita in pozabljena v kakšnem kotičku zemlje hočem Tebi služiti v osebi otrok, katere mi hočeš izročiti; jaz se hočem posvetiti za nje in z njimi Jaz hočem vsprejeti vse nadloge in težave, katere mi bodeš poslal, ter hočem svoj križ nositi do smrti. O božji ženin moje duše! ako previdiš. da te bom še kdaj s kakim grehom žalila, daj mi raje poprej umreti" — Tako so se končale duhovne vaje zh učiteljice v Siriji v veliko duševno korist in veselje udeleženek Dnevi duhovnih vaj so dnevi izveličanja; v katerih se izspreobrnjenje in duhovno prenovljenje mnogo lože doseže, kakor v drugih časih. Nič ne more bolj poživiti gorečnosti, resnobe in veselja do izpolnovanja stanovskih dolžnosti, nego premišljevanje večnih resnic, ki se po navodu sv Ignacija obdelujejo v duhovnih vajah tako, da hkrati razsvetljujejo um in ogrevajo srce za vse dobro. Sv. pismo pravi, da se sv. Duh prevzetnim ustavlja, ponižnim pa daje svojo milost Sv. Duh ne gleda niti na stan, niti na spol; niti na starost; ampak kjer najde pripravljeno srce. ondi izlije svoje darove in milosti, in katero srce je bolj vredno in pripravljeno, kakor eno, ki v samoti i zdihuje in kliče Boga za pomoč ? Sv. Duh deli svoje darove po meri naše vrednosti in priprave in po svoji nrevidnosti, kakor pravi sv. Pavel (Kor 12, 4, 11): „Darovi so mnogoteri Duh pa je eden Vse to pa dela en in prav tisti Duh. kateri delislehrnemu, kakor hoče." —Kar so duhovne vaje za posamezne stanove, to so misijoni za prosti narod. Veliko misiionov se obhaja po naši deželi. Mili Bog |oa blagoslovi misi-jone in duhovne vaje, misijonarje in verno ljudstvo!
Župnik A. K.
L Bratovske sadove
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec oktober 1899.
(Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.)
a)	Glavni namen:
Vincencijeva družba.
b)	Posebni nameni:
20.) Sv. Ivan Kant. Duhovniki in obhajanci. Milost spreobrnjenja in poboljšanja za mnoge. Deška semenišča.
21) Sv. Uršula. Uršulinke in njihove šole. Uboge italijanske redovnice Več redovniških prednic.
"^2. Sv. Šaloma. Premišljevanje Kristovega trpljenja. Za-branitev mešanih zakonov. Zopetno združenje ločenih zakonskih.
-3.) Praznik najsvetejšega Odrešenlka. Pripravljanje na
slovesno posvetitev Srcu nagega Odrešenika. Redemptoristi. Dobre
izjHjvedi.
24.» St. Rafael. Ohranitev vere in dobrih navad v tujini, se mladina
2">. • Blažena Marjeta Mar. Alakok. Izvršitev želja Leona XIII. gied<- čeSčenja Jezusovega Srca Da bi bila blažena M. Alakok prišteta svetnicam
26.) Praznik svetih relikvij. Verno zaupanje v priprošnjo svetnikov. lio/.ja pota. Uboge duše v vicah.
S.
Listek.
Prenilostni g. knezskcf dr. Ant. Bcnaventura Jeglič
se je odpeljal saboto, 14 t. m popoludne. v Št Vid pri Zatičini. kjer je saboto zvečer in nedeljo zjutraj izpovedoval ob desetih pa slovesno umestil novega župnika veleč. g. Ivana Vidergarja, svojega sošolca. To ie bilo najbrže prvo umeščenje. ki se je izvršilo v slovenskem jeziku, ker se sicer umeščujejo župniki v latinskem jeziku — „DanicaM prisrčno pozdravlja tudi ta čin našega dodnaduše do-mor o dno navdahnjenega knezškofa. — Po umeščenji je Presvetli na prižnici razložil pomen posameznih delov umeščenja. župnika je vzbujal k vstrajnemu. gorečemu delovanju za svoje vernike, ljudstvo pa k pokorščini in zvestobi do Boga. Nato je bil v škofijski opravi pričujoč pri slovesni maši. ki jo je daroval novo umeščeni župnik.
Dnhovske premembe Preč. g. Ivan Saj o vi c. župnik v Slavini. je imenovan kanonikom cesarske ustanove pri stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani — Kn. š k. duhovnima svetnikoma sta imenovana veleč, gg Blazij Petrič, župnik v Velesalem, in Ivan Skvarča, župnik v Budanjah — Podeljene so župnije: Bukovščica veleč, g Antonu More, župneinu upravitelju v Loškem potoku; Št. Vid pri Zatičini veleč g Ivanu Vidergar. župniku v Št. Juriji podKumom: Radovica veleč, g Matiji Novak, župniku v Poljanici; Ihan veleč, g Frančišku Me-kinec. valetudinariju v Ljubljani; Koša na veleč. g. Ivan llladnik. kuratu na Gočah. — Za župnijo Mora v i č e je prezentiran veleč. g. Ivan B i z j a n, župnik na Brdu; za župnijo Sv. Trojico nad Cerknico pa veleč. Jakob Mere, župnik v Rajhenburgu ob Savi na Štajarskem. — Kanonično vmeščeni so bili veleč. gg. Mihael Bar bo na župnijo Belo cerkev in Ivan H1 a d n i k na župnijo Trebelno, oba dne IG avgusta 1899; Ivan Hromeč na župnijo Šenturška gora dne 26. avg 1899; Gustav Koller Poddrago dne 29 avgusta 1899; Ivan Rihtaršič na župnijo Loški potok dne 30. avg. 1899; Anton More na župnijo Bukovščico dne 31. avgusta 1899; Frančišek Soh\veiger na župnijo Leskovec pri Krškem in Matija Novak na župnijo Radovico, oba dne 5. septembra 1999. — Č. g. Alfonzu Levičnik, kn-šk.
kanelanu in tajniku kn.-šk. konzistorija, je dovoljen daljši dopust, da si utrdi svoje zdravje. — Č g Matija Prelesnik, kapiteljski vikarij v Novem Mestu, je sprejet v višje duhovniško izobraževališče pri sv. Avguštinu na Dunaji. — Č g Ivan Godec, kapelan in Poklukarjev heneficijat v Gorijah. je odpuščen v kongregacijo presv. Srca Jezusovega, kjer se hoče posvetiti afrikanskim misijonom. — Premeščeni so bili za kapelane čč. gg Ivan Dolinar iz Starega trga pri Loži v Št. Ruprt; Frančišek Juvan iz Logatca v Stari trg pri Loži; Valentin Remškar z Jesenic v Logatec; Tomo Rožnik iz Mengeša na Jesenice; Frančišek Fik iz Komende v Mengeš; Josip Benkovič iz kn.-šk. Alojzijevišča v Komendo: dr. Mihael Opeka iz Mora več kot prefekt v kn-šk. Aloj-zijevišče; Peter Koprivec iz Radeč pri Zidanem mostu v Moraviče; Josip Brešar iz Škofije Loke v Ribnico; Viljem Mlejnik z Blok kot ekspozit v Ma-tenjo vas pri Slavini; Alojzij Jarec iz Metlike v Gorije. — Na novo so nameščeni kot kapelani čč. gg.: Luka Arh kot kapelan v Ljubnem; Jernej Prijatelj kot kapelan na Blokah; Frančišek Pen-gov kot kaoelan v Cerknici; Ivan H rova t kot kapelan v Metliki; Jakob Žu s t kot kapelan v Radečah pri Zidanem mostu; Frančišek Watzl kot kapiteljski vikarij v Novem mestu; Jurij K r ž i š n i k kot kapelan v Šmartnem pod Šmarinogoro —Umrla sta veleč gg. Frančišek Krega r, župnik v Javorji nad Loko, dne 17. avgusta 1899 v Leonišči v Ljubljani in Frančišek Petrovčič, župnik na Trati, dne 8 septembra 1899. Priporočata se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom.
Podeljene so župnije: Dole pri Litiji ve-lečastitemu g Vaclavu Filler. kapelanu v Št. Ruprtu , Sv. Gora tamošnj^mu upravitelju velečastitemu g. Antonu Medved; Sv. Vid nad Cirknico velečasti-temu g. Ivanu Lovšin, župnemu upravitelju v Polomu. — Kanonično vmeščena sta bila: preč. gosp. Josip Jakljič na kanonikat v Novem mestu, dne 20 septembra 1899 in veleč g. Frančišek Mekinec na župnijo Ihan dnč 30. septembra 1899. — Umrl je preč. g. Anton Ur bas, Limbergov kanonik pri stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, dne 22. septembra 1899 v Leonišči. (gl. „Danice" št. 39) Priporoča se v molitev čč. gg duhovnim sobratom.
V knezškofijsko bogoslovno semenišče so sprejeti naslednji gospodje: Ahačič Mate j od Sv Ane pri Tržičn; Cepuder Rudolf iz Razdrtega pri Šmariji: Dobnikar Frančišek od sv. Katarine na Topolu; Drolec Martin iz Krašinje; Gostiša Josip iz Idrije; Kmet Mihael iz Št Lovrence ob Temenici; Koletič Josip iz Krškega; Kozina Ivan iz Brega pri Ribnici; Logar Josip iz Metlike; Marolt Vincencij iz Trške gore pri Krškem; Mikuž Ivan iz Črnega Vrha nad Idrijo; Natlačen Peter iz Manec pri Gtčah na Vipavskem; Pečarič Martin iz Metlike; Pirec Josip iz Velesalega; Planinšek Frančišek iz Starega Trga pri Višnji gori; Podlogar Leopold iz Škocijana; Premrl Stanko iz Št Vida pri Vipavi; Steižaj Frančišek z Rakeka pri Cirknici; Strajhar Ivan iz Gradišča pri Spodnjem Tuhinji; Šter Frančišek z Zgornjega Ber-nika pri Cerkljah; Štular Martin iz Metlike in Vovko Frančišek iz Škocijana pri Mokronoga.
„Ljubljanski šlcof. listu t. 1. št. VI. in VIL
Odgovorni urednik Tomo Zopan.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.