Steu. 225 \ u £|utU|aiU, v petek, 2. oKtobca m —!• Rdeča španska viaaa rešuje - zlato Pariz, 2. oktobra. Vlada y Burgosu poroča: Tako zvana vlada v Madridu pošilja že dalj časa zlato v inozemstvo, ki ga je pokradla iz trezorjev Narodne banke. Nacionalna junta je že sporočila tistim vladam, kamor se izvaža zlato, da ne bo nikdar mogla priznati te denarne^ operacije. Sedaj je maska padla. Madridska anarhistična vlada in zločinska tolpa mafije sta sklenili, da v trenutku, ko bodo nacionalisti zasedli Madrid, popolnoma izpraznijo državne blagajne, da izpraznijo trezorje Narodne banke in da ostale 4 milijarde zlata prenesejo v Alicante in Cartageno, da bi nato to zlato s pomočjo letal Air France odpeljale v Francijo. Mlada španska država, ki se na ta način javlja vsemu svetu, izjavlja, da ne bo nikdar priznala nobene kupčije, ki bi bila sklenjena na tej podlagi ukradenega zlata. Tiste države, kamor bo zlato pripeljano, opozarja, da so odgovorne za vse posledice. Naskok na Madrid prihodnji teden Madrid, 2. oktobra, o. Včerajšnji madridski listi pozivajo vse državljane, naj napno vse sile, da bo obramba prestolnice čim boljše organizirana. Listi prepričujejo, da v Madridu ni nobenega pomanjkanja, čeprav je vlada včeraj sklenila uvesti izkaznice za živila. Pač pa pozivajo na skrajno varčnost z živežem in vodo. Vode ima Madrid, če se bodo ljudje držali vladne odredbe, da smejo potrošiti samo šest odstotkov od navadne uporabe vode, za tri mesece. Ker eo se nacionalisti na jugu približali Madridu že na 35 km in ker je obroč belih čet na vseh straneh sklenjen, pričakujejo, da se bodo odločilni boji za Madrid začeli v pričetku prihodnietfa tedna. Ker so nacionalisti potopili dve najboljši ladji, so zdaj gospodarji gibraltarskega preliva in nadzirajo ves promet, ki gre skozi. Po zadnjih poročilih so nacionalisti že na vzhodu pretrgali zvezo med Madridom in Valenciijo, tako da ima vlada izhod na morje samo še čez Alicante. Nacionalisti so v Toledu med ujetniki dobili tudi 11 sovjetskih podanikov, katere eo takoj po vojnem zakonu obsodili na smrt. Pri pomorski bitki med vladnimi in med nacionalističnimi četami je utonilo 115 rdečih mornarjev, okrog 160 pa so jih rešili francoski parniki, nekaj pa so jih nacio* .tli-stične ladje polovile iz vode. Vlada noče biti rdeča Pariz, 2. oktobra. AA. Havas: Špansko veleposlaništvo objavlja izjavo, ki jo je časnikarjem dal zunanji minister Alvarez del Vajo, ko je potoval skozi Pariz snoči nazaj v Madrid. V izjavi se podčrtava, da v sedanji vladi Larga Caballera sodelujejo tudi katoliški Baski in je zato treba odločno demantirati govorice, da ima ta vlada rdeč značaj. Da se ohrani sodelovanje Španije z Evropo je potrebno, da ostane ta vlada, ki je prišla na površje po volji velike večine španskega naroda. V izjavi se podčrtava, da je vsak dan bolj jasno, da dobivajo uporniki pomoč iz inozemstva in da bo vlada kmalu zbrala jasne dokaze o tem. Seja madridske zbornice Madrid, 2. oktobra. Včeraj se je sestal španski parlament. Prisotni so bili vsi ministri, v diplomatski loži pa tudi skoro vsi tuji zastopniki. Po kratki debati je poslanska zbornica z vzklikom izglasovala zaupnico predsedniku vlade Largu Caballeru ter mu dala vsa pooblastila. Na isti seji so sprejeli statut o avtonomiji baskovskih pokrajin in odobrili proračun za leto 1937. Nato so seje odgodili do 1. decembra. Najvažnejši sklep na seji vlade je bil, da dobo Baski avtonomijo. Po zmagah nacionalistov na severu so se Baski začeli odvračati od madridske vlade in jih skuša vlada pridobiti zdaj s tem, da jim je uradno priznala avtonomijo, ki je pa brez pomena, saj je vse baskovsko ozemlje že v rokah nacionalistov in ni mislit na kak poseben odpor. Kongres angleške konservativne stranke: Anglija proti razorožitvi London, 2. oktobra. AA. (Reuter.) Prvi lord admiralitete sir Samuel Hoare je imel na kongresu konservativne stranke v Margatu govor, v katerem je dejal med drugim: Šibkost angleškega cesarstva, tudi namišljena, je vedno vedla k težkim preizkušnjam, ker je v takem stanju postajala vznemirjajoč činitelj mednarodne politike. Sir Samuel Hoare je nato omenjal ponovno oborožitev evropskih držav in dejal: Pred takim stanjem ni drugega izhoda, kakor da tudi sami v najkrajšem času izvedemo svoj oborožitveni program. Zato moramo odklonili vsak razorožitveni predlog. Splošna omejitev oboroževanja je mogoča šele, ko bomo svoj program izvršili. Naši oboroževalni načrti morajo biti gibčni, ne pa togi, dinamični in nestatični. Čimbolj sestavljena je civilizacija, tembolj obsežnejše n dražje postaja vprašanje državne obrambe! Bati se moramo vsake popustljivosti. Lahko vam izjavim, da naša vlada sedaj na take stvari ne misli. Zadovoljni smo, da lahko rečemo, da izvajamo svoj pomorski načrt mnogo hitreje, kakor smo prvotno mislili. Častniki in novinci so iz- i vrstni ter se priglašajo k našemu vojaškemu le- • talstvu v čedalje večjem številu. Po drugi strani bodo mogla naša letala že v najkrajšem času tekmovati z letali vseh drugih držav. Sir Samuel Hoare je nato, misleč na uvedbo vojaške obveznosti, izjavil: Odklanjamo vsako izpremembo in reformo v bližnji bodočnosti, pri tem pa smo mnenja, da še ni treba izdati posebnih ukrepov v zvozi i vojno, ki bi ogr.-ižali našo gospodarsko obnovo. Mnenja smo, da je i našega narodnega stališča mnogo boljše in inodrejše, če se skušamo kolikor moči dolgo izogniti vojni. Dvomimo, če bi mogli bre* sodelovanja industrije in naklonjenosti delavstva uresničiti svoje načrte v določenem roku. Po govoru sira Samuela Iloara je kongres konservativne stranke prešel na debato o mandatih. Med navdušenim odobravanjem so sprejeli resolucijo, ki zahteva od britanske vlade v varnost britanskega imperija in v svrho odprave neupravičenih in nevarnih upov z nekaterih strani, da ponovi izjavo, da Velika Britanija v nobenem primeru in pod nobenim pogojeni ne misli odstopiti kakršnokoli ozemlje, ki je pod njenim mandatom. Sir Samuel Hoare je pri tej priložnosti pripomnil, da je britanska vlada doslej že dvakrat dala jasne in nedvoumne izjave o tej stvari. Za sporazum na Daljnem vzhodu Tokio, 1. oktobra. Zunanje ministrstvo je izdalo danes nenavadno ostro izjavo proti nekemu poročilu Reuterja iz Londona, ki trdi, da si Japonska lasti pravico do vzdrževanja posadke na ■Jangtseju, do kontrole nad kitajskimi šolskimi knjigami in do avtonomije v severni Kitajski. Japonsko zunanje ministrstvo označuje to vest kot zlohotno propagando, ki ji je namen skaliti ki-tajsko-japonsko razmerje. Baje je zunanje ministrstvo dalo japonskemu poslaniku v Nankingu nova navodila za razgovore z maršalom Čangkajšekom. Ta navodila obsegajo v glavnem tri točke: 1. iztrebitev in nadzorstvo nad protijapon-skim gibanjem na Kitajskem- sko hi °KkajskoPr^ate^Skega ralmeria med JaP,,n- 3. ureditev’vseh obstoječih vprašanj s sporazumom. V japonskih političnih krogih pravijo, da japonska vlada pričakuje, da bo Nanking razpustil vsa tajna društva, ki delajo protijaponsko agitacijo in da bodo vsa prosvetna sredstva sploh, dalje tudi šolski pouk in ves vzgojni sistem na Kitajskem krenili v smer sporazuma z Japonsko. Glede na bližajoče se razgovore s Kitajsko pričakujejo v japonskih političnih krogih, da se bo dosegel sporazum v gospodarskih vprašanjih. Japonska zahteva posebne ugodnosti na severnem Kitajskem, in sicer zastran gradnje železniških prog, pristanišč, cest in industrijskih naprav, pa tudi glede izrabe poljskih pridelkov. Tako okrepljena severna Kitajska, trde v japonskih političnih krogih, bi bila najboljši jez pred boljševizmom in bi mogla uspešno sodelovati za dosego velikega cilja, to je bloka treh držav: Kitajske, Japonske in Mandžurije. Polom Litvinove politike v Ženevi Ženeva, 2. oktobra, o. Seja Sveta ZN je včeraj zavrnila protestno spomenico madridske vlade, za-radi nemške in italijanske pomoči španskim nacionalistom. Sovjetski zastopnik Litvinov se je z vso silo zavzemal, da mora ZN intervenirati proti Italiji in Nemčiji ter ravnati tako, kakor je ravnala v abesinski vojni, to je, da proglasi in izvede sankcije nad državami, ki pomagajo napadalcem, svet ZN pa tega predloga ni sprejel, ker je mnenja, da je španska državljanska vojna notranja zadeva, ki je ni mogoče presojati po določilih o mednarodni vojni. S tem je Litvinov doživel velik udarec, ker je v Ženevi ves čas delal na to, da bi ZN tak sklep sprejela. Atene, 2. okt. m. Grško časopisje povoljno komentira mišljenje bukareštanskih listov, da bi bilo z ozirom na razvrednotenje francoskega franka potrebno sklicati konferenco Balkanskega sporazuma, na kateri bi se reševala vprašanja zaščite nacionalnih valut držav Balkanskega sporazuma ter vprašanje še tesnejšega gospodarskega sodelovanja med temi državami. Nadomestek za Alcazar Pariz, 2. oktobra. Po poročilih rdečih virov, se okoli 50 vladnih pristašev, zabarikadiranih v bogoslovju v Toledu, drži že cele štiri dni. Nacionalisti neprestano obstreljujejo bogoslovje s strojnicami. Popolnoma izključeno je, da bi se oblegani vladni pristaši mogli rešiti. Doslej so odbili vse pozive, da naj se vdajo. Generalu Varelli je mnogo do tega, da bi se vladni pristaši vdali, ker bi drugače moral zapovedati bombardiranje bogoslovja, toda rad bi poslopju prizanesel. Zdi se, da so te vesti izmišljene, ker hočejo rdeči s temi poročili zabrisati vtis, ki ga je na ves svet naredilo junaštvo branilcev v Alcazarju. Zmagovalec izpred Iruna umrl Pari*, 2. oktobra. A A. Havas poroča: Današnji »Figafo« izve, da je v bolnišnici v Saragosi podlegel ranam polkovnik Beorlegui, ki je poveljeval zmagoviti ofenzivi nacionalistov proti Irunu in San Sebastianu. Pri zavzetju San Seba-stiana je bil težko ranjen. Madrid, 2. oktobra. Pri otvoritvi zasedanja poslanske zbornice in ves čas zasedanja je vlada izdala stroge varnostne ukrepe. Na več krajih so stale strojnice. Neka eskadrilja je letela nad mestom. Navzočih je bilo nekaj več kot 100 poslancev raznih levičarskih strank in nekaj baskovskih nacionalistov, dva konservativca frakcije Maure in štirje poslanci Valladaresove skupine. Rabat, 2. oktobra. Radijska postaja v Heresu dela Frontera poroča, da so v Kataloniji poklicali pod orožje vse moške od 19 do 40 leta. Prav tako poroča postaja, da je vlada odstranila iz Madrida vse ženske in otroke. Ekstremisti bo objavili poziv na miličnike, naj se bore do zadnjega moža in ustavijo prodiranje nacionalistov proti Madridu. Razdor pri Jevtiču se nadaljuje Belgrad, 2. oktobra, m. Včerajšnji sprejem Jevtiča, dr. Kojiča, Velje Popoviča ter njihovih pristašev v JNS je izzval, kakor je bilo predvideti silno ogorčenje med Jevtičevci, posebno še v vodstvu stranke same. Po dobljenih informacijah bodo Jevtičevci imeli v najkrajšem času sestanek, na katerem bodo govorili o vprašanju, ali naj ostanejo še v stranki, ali pa naj izstopijo. Na sprejem Jevtičevcev v poslanski klub JNS pa i}e gledajo simpatično tudi Banjanin, Demetrovič, dr. Kramer in drugi in se upravičeno boje, da jih bodo jevtičevci pričeli izpodrivati tudi v strankinem vodstvu samem. Pri tem Jevtičevci računajo na podporo Pere Zivkoviča. Radi tega se je že pojavil v JNS razdor, ki pa je bolj osebnega značaja, ker stoje tako Jevtičevci, kakor Pohorci na isti črti, to je oboji zagovarjajo avtoritativni režim. Seton Vatson pri dr. Korošcu Belgrad, 2. oktobra, m. Glasoviti angleški publicist Seaton Watson je prispel iz Zagreba v Belgrad. Za časa bivanja v Zagrebu je imel sestanek z dr. Mačkom in drugimi uglednejšimi politiki. Pri svojem prihodu v Belgrad je obiskal notranjega ministra dr. Antona Korošca ter se. z njim dalj časa razgovarjal. Drugi dan je bil sprejet tudi od predsednika vlade dr. Stojadinoviča, nato pa je obiskal še šefa bivše demokratske stranke Ljubo Davidoviča. Pravilnik o kmečkih dolgovih Belgrad, 2. okt. m. Ker je v smi9lu določb uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov kmetijski minister pooblaščen, da v sporazumu s pravosodnim, finančnim in trgovinskim ministrom predpiše pravilnik za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, je kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič zaprosil pristojna ministrstva, da določijo svoje predstavnike za komisijo, ki bo takoj pričela z izdelavo pravilnika, ki mora biti izdan do 1. novembra letos. Belgrad, 2. oktobra, m. Enoletno šolo za zdravniške pomočnike pri centrali Higienskega zavoda v Belgradu so dovršili sledeči slovenski redni učenci: Bogomir Marinčič, Josip Thuma, Jo-sipina Erkovič, Ivan Šemrov in Nada Kobal, kot izredna slušatelja pa: Josip Pokovec in Josip Košir. V 1. 1936-37 na tej šoli ne bo pouka. Zagreb, 1. okt. b. Bolgarski agronomi so prispeli včeraj dopoldne v Zagreb, odkoder odpotujejo jutri. Zagreb, 1. okt. b. Danes je prispela v Zagreb skupina francoskih parlamentarcev, ki je zvečer odpotovala, na Dunaj. London, 1. oktobra, e. V letalski tekmi na progi London—Johannesburg je zmagal Scott in sicer je prevozil progo v 52 urah. Obiščite Maribor Od 3. do 5. oktobra II. MARIBORSKI SADNI SEJEM (veranda Uniona) — združen z vinsko poskušnio, ra t vo domačega sira, čistokrvne štajerske kokoši, ponovno odlikovane na mednarodnih izložbah, maloprodaja sadja, grozdja, sira itd., kmetijski stroji, razne gospodarske potrebščine itd. Vesti 2od. oktobra General Franco se je zahvalil včeraj Hitlerjevemu namestniku Hessu za brzojavne pozdrave branilcem Alcazarja. V bbrzojavu Fronco pozdravlja Hitlerja in njegovo stranko. Blum je odpotoval v Ženevo sinoči ob pol 12. Z njim je odpotoval tudi stalni delegat Francije pri ZN Paul Boncour. Nevarnosti v Podonavju ni več, je izjavil včeraj v Pragi predsednik češke vlade dr. Hodža, bliža se tudi zbližanje med Malo zvezo in med rimskim blokom. Madžarska noče razorožitve, kakor je pokazala včerajšnja seja Sveta ZN, kjer je madžarski delegat odpovedal svoje sodelovanje v razorožitvenem od: boru. Več živine na Češkoslovaško bomo izvažali, ker namerava ČSR dovolili neomejen uvoz v svojo državo. Zakon o razvrednotenju franka jc včeraj sprejel po dolgih debatah francoski senat, seveda v zelo spremenjeni obliki. Na pogajanja o stabilizaciji valute pristane Nemčija, vsaii tako evropsko časopisje razlaga govor dr. Schachita. 46 duhovnikov so pobili pred odhodom iz Toleda komunisti. Dopolnilno vojaško službo, podobno nemški delavni obvezni službi, bo uvedla Poljska. Ta služba bo obvezna skoraij za vse sposobne moške. Kongres angleških konservativcev se je pričel včeraj v Margatu. Najvažnejša točka bo razgovor o oboroževanji), o katerem bo govoril mornariški minister. Generaj Krejči si je včeraj ogledal utrdbe o francosko-nemški meji. Njegov obisk v Franciji je v zvezi z vojaškimi utir(ovalnimi deli v ČSR. Vatikanski zun. minister, kardinal Paccelli, ie včeraj odpotoval v NewYork. O pogrešanih letalcih, ki so se udeležili tekme London—Johannesburg, m nobenega sledu. Dva sta sc včeraj lik pred ciljem ubila. Kolektivno pogodbo so odpovedali poljski kovinarji v Gornji Šleztjii in zasedli tovarne. Doseči hočejo šestumi delavnik. Španski protest pri ZN so včeraj na tajni seji sveta ZN odklonili. Spomenice niso niti vzeli na znanje, ker je naperjena proti Italija m Nemčiji. Obletnica abesinske vojne, odnosno začetka sovražnosti, danes. Proslavili jo bodo z velikanskim shodom v Rimu, kjer bo govoril vodja Italije Mussolini. Razdelitev Poljske pripravlja boJjseviška Rusija, saj je kom interna spravila to javno v svoj program. Manevri grškega brodovja so včeraj končali v Solunskem zalivu. Udeležil se jih je tudi kralj Jurij II. Ruski premog konkurira angleškemu v Kanadi, ker je vlada ukinila prepoved uvoza za ruski antracit, katerega bodo sovjeti uvozili 250 tisoč ton letno. Za to so angleški premogairji zelo razburjeni. Mednarodna konferenca za socialno zavarovanje je na svoja včerajšnji seji sprejela več resolucij. Najvažnejša je tista, ki zahteva obvezno starostno zavarovanje, ki naj ga izvedejo države. Za svetovno razstavo v Parizu 1937 se zelo pripravljajo Italijani, ki bodo zgradili tam impozanten paviljon. Razvrednotenje valut bodo izvedle Španija, Brazilija, Švica, Nizozemska, Belgija, Rusija. Petrolejski vrelec je eksplodiral v okolici Budimpešte včeraj popoldne in je bilo več delavcev pobitih ter ranjenih. Zakon kneza Sfarhemberga je duhovno sodišče pri dunajski nadškofiji razveljavilo. V drugi instanci se bo bavilo s tem vprašanjem, ki se vleče že dve leti, salzburško duhovno sodišče. Diktatura v Palestini je uvedena s posebnimi pooblastili, ki jih je dobil visoki komisar za varstvo javne varnosti, za cenzuro, za nadzorstvo trgovine, za razlastitev itd. Inozemsko cono v Bilbau so anarhisti določili za tuje državljane. Praznik žetve bodo slavili spet v Nemčiji z velikim ljudskim slavjem na Biickebergu. Udeležilo se ga bo več sto tisoč ljudi. 75.000 novih stanovanj bo zgradila Nemčija do prihodnje spomladi. Ukrajinci protestirajo proti Poljakom, ker je v načrtu o prisilni parcelaciji veleposestev veliko krivičnih odredb proti Ukrajincem. Poljsko časopisje ostro piše proti Ukrajincem. Cene bencina so spet zrasle v Franciji. Poostritev obmejne kontrole in ojačenje obmejnih čet je sklenil švicarski zvezni svet. Vzrok temu je vse večji dotok tujih agitatorjev, ki ru-jejo po Švici. Spremembo vlade pričakujejo zaradi zadnjih dogodkov na Madžarskem. Novi španski poslanik jc včeraj prišel v London z letalom iz Ženeve. Sestanek v Runu med članicami rimskega sporazuma bo prvi teden novembra, kakor poročajo iz Rima. Akcija JNS je, kakor ve povedati »Jutro«, zelo živahna in uspešna v primorski in zetski banovini. Prvo že verjamemo, ker živahno je na vsaki potapljajoči se barki. O uspešnosti JNS v Primorju bi pa lažje kakor »Jutro« pripovedoval dr. Andjelimovič z odbitim ušesom. Bolničarska podčastniška šola v Nišu sprejme 25 gojencev v starosti od 17 do 21 let z ljudsko-šolsko izobrazbo. Prošnje je treba poslati upravniku šole najpozneje do 6. t. m. Nov poveljnik dravske divizije Ljubljana, 2. oktobra..- Včerajšnja številka >Vojpega lista« objavlja večji vojaški ukaz, s katerim so nastale sprememba tudi v vrhovni vojaški upravi Slovenije. Dosedanji divizijonar dravske divizije g. general Peter Nedeljkovič je imenovan za vrhovnega nadzornika celokupne konjenice v državi, na njegovo mesto v Ljubljano pa prihaja brigadni general Lazar Tonič, do sedaj načelnik II. oddelka inšpekcije državne obrambe. Z divizijonarjem Nedeljkovičem odhaja iz Ljubljane markantna vojaška osebnost, ki si je znala s svojim odličnim in pravičnim nastopom pridobiti v Ljubljani vsestransko spoštovanje. Kot izredno sposoben vojak, odlikovan z mnogi mi visokimi odlikovanji, si je pridobil general Nedeljkovič za izpostavljeno Slovenijo zasluge, za katere mu mora ostati ljudstvo hvaležno. Njegova pravičnost pa ga je navezala na vojaštvo, ki je imelo v divizijonarju svojega sicer strogega, a objektivnega šefa. Novoimenovani divizijonar, brigadni genrrul Lazar Tonie, je rodom iz Orahova v vnrdarski banovini. Vojno akademijo je dovršil leta 1006.. ko je bil imenovan za podporočnika. Kmalu se je začela karijera tega odličnega vojaka; njegova sposobnost ga je spravljala po lestvici vo-jaških stopenj, dokler ni bil leta 1935. odlikovan do tedaj že skoraj z vsemi našimi visokimi vojaškimi odlikovanji, imenovan za načelnika II. oddelka inšpekcije državue obrambe, med tem ko jc bil že leta 1933. imenovan za generalštabnega brigadnega generala. Ves čas svoje vojaške službe se je izkazal za izredno sposobnega in vestnega častnika. . Novoimenovani divizijonar je sprejel Včeraj na svojem stanovanju v Beigraau tudi našega dopisnika, ki mu je dal za »Slovenca« in »SlovenSKi dom« sledečo izjavo: Kot sina južne Srbije mr je zelo razveselila vest, da sem postavljen za poveljnika dravske divizijske oblasti. Mnogo prilike sem imel slišati od svojih tovarišev o visoki kulturi in lepoti krajev tega našega naj pridne jšega delu jugoslovanskega naroda. Kljub teinu, da sem samo nekajkrat potoval skozi Ljubljano, mi je vendar znana velika gostoljubnost Slovencev, Zelo sem vesel, da sem ravno jaz počaščen, da opravljam svojo službo o beli Ljubljani. Vsekakor sc bom na svojem novem mestu v prvi vrsti oziral na to, da ugodim osem potrebam, ki jih ima tukajšnje ljudstvo. Pri svojem delu se bom skušal vsekakor vživeti v potrebe in želje, slovenskega ljudstva in upam, da bo med nami vladalo popolno soglasje. Prepričan sem, da bom v Sloveniji našel svoje nujbližje sodelavce.t Nov poveljnik našega orožništva Z istim vojaškim ukazom je imenovan za poveljnika dravskega orožniškega polka orožniški polkovnik Alojzij Barle, dosedanji vršilec dolžnosti poveljnika dravskega orožniškega polka polkovnik Kvintilijan Tartaglia pa je imenovan za poveljnika donavskega orož. polka. Ljubljanska opera: Risto Savin: Matija Gubec Grozna smrt pod kamniškim vlakom Lokomotiva razmesarila voznika, ubila konja in pretrgala voz Kamnik, 2. oktobra. Snočnji kamniški vlak, ki prihaja iz Ljubljane ob 18.30, je na križišču pred postajo Duplica povozil voznika z vozom in konjem vred. Voz je peljal iz Mengša in se je počasi pomikal po gladki in ravni cesti, ki se v poševni smeri križa s kamniško železniško progo. Na vozu je bil 45 letni Dvornik Leopold, ki je bil uslužben pri Pernetu v Godiču. Vozil jc apno na Ježico in se na poti domov ravno v tem trenutku pripeljal na to nesrečno križišče. Strojevodja jc, kakor navadno, v predpisani razdalji pred križiščem dal opozorilni znak. Voznik pa je. namesto da bi se ustavil, vozil iz neznanega vzroka kar naprej. Ko je strojevodja videl pred seboj doz, je zavrl lokomotivo, vendar pa je bila t-azdulja med vlakom in vozom že tako kratka, da je bilo nemogoče preprečiti nezgodo. Lokomotiva je butnila o sredino voza, ga vlekla precej daleč naprej ter ga končno pretrgala na dvoje. Zadnji konec voza je ostal na leoi strani proge, sprednji s konjem vred pa je olak tiščal se nekaj metrov naprej. Pod lokomotivo je obležal mrtev voznik, ki so mu kolesa odtrgala glavo in ga grozovito razmesarila. Stroj je ubil tudi konja. Kakor pripovedujejo, je voznik vozil brez luči. Mogoče je tudi. da je na vozu zaspal, ker bi drugače moral videti vlak, saj leži to križišče popolnoma na ravnem in je naokoli lep razgled. Če ga pa tudi ne bi mogel videti, bi ga pa na vsak način lahko slišal, vsaj opozorilne znake, ki jih je dajal pred križiščem strojevodja. Mesto na obisk v - smrt Moravče, 2. oktobra. Na nevarnem ovinku nad Moravčami, kjer 'iirta cesta precejšen klanec, jc včeraj popoldne okoli 4 našel v jarku pod cesto neki delavec, ponesrečeno moško truplo. Nihče od domačinov ni mogel prepoznati na prvi pogled, kdo naj bi bil ponesrečen*. Vendar pa se je iz vojaške letci-■'timacije, ki jo je imel pri sebi, moglo ugotoviti njegovo pravo ime. Piše se Franc Gostič in je doma iz Radomlja pri Kamniku. Ni bilo te/ko razložiti vzroka nesreče, kljub temu, da ni nihče videl, kako se je zgodila. Malo prej jc namreč Gostič povpraševal ljudi v tem kraju za pot, povedal pa je tudi, da je namenjen^ na obisk k svojim sorodnikom. Vsi znaki kažejo, da se je nesrečnežu odtrgala na klancu zavora pri kolesu. Kolo jc na klancu dobilo že tako veliko hitrost, da ga Gostič ni mogel več obvladati, posebno še, ker je pridrvel do precej ostrega ovinka. Tu se je z vso silo zaletel v drevo, kolo se mu je razbilo. Obležal je ob cesti z veliko rano na desni strani obraza. Rana je bila tako huda, da je ponesrečenec gotovo kmalu po padcu izdihnil. To se sklepa iz tega, ker je scle malo prej Gostič povpraševal za pot. Llublfansklm občanom I Minilo je poletje, doba toplih in lepih dni. Nehote zre vsakdo z neprijetnimi občutki zimi nasproti. Tema, mraz in mokrota nas čakajo. Brezsončno bo življenje onim, ki imajo svoj dom, toplo peč, polno mizo in zdravje. V kakšno ne-piodirno noč pa zrejo ob tem času oni, ki nimajo doma, ki imajo komaj slabo streho nad seboj, ki prezebajo na prostem, kt love najpotrebnejše za preživljanje sestradani in onemogli, ki leže bolni, pohabljeni in nesposobni za življenjski boj! Njim res sonce ne sije, za nje življenje ni vredno tega imena. Ali je prav, da pustimo tako gorje, da ga gledamo v svoji sredi? Naše udobje in veselje ni epo, dokler drugi še stradajo in trpe. Vsak mora pomagati! Mora! Po krščanski zapovedi mora in po svojem človečanskem dostojanstvu. Tu prosi za brezštevilne uboge njihova in vaša občina. Občina, ta velika družina ima dolžnost, da opozori one, ki jim življenje ni pretežko, na soobčane, ki jim življenje naliva le pelina v čašo. Oddolžimo se, pomagajmo! Občina ljubljanska bo v prid brezposelnim pobirala v zimskih mesecih od oktobra do aprila po 1 din od stanovanjske in poslovne sobe in po 4 din za vsakega uslužbenca od delodajalcev. Zbirala bo te prispevke od onih, ki se bodo k dajatvi prostovoljno prijavili. Slajše je dati prostovoljno, kot prisilno. Naši občani bodo pokazali, kako razumevajo občansko skupnost, dokazali bodo, da nočejo biti le samoljubni pospeševatelji svojih lastnih dobrin, temveč da se čutijo člane družbe, občanstva, naroda in da hočejo pomagati potrebnim. Ko bo mestna občina ljubljanska poslala prijavnico za plačevanje tega prostovoljnega socialnega prispevka, naj ne bo nikogar, ki bi se k plačevanju ne prijavil. Prostovoljna davščina na sobe in uslužbence naj bo dokaz, da ima Ljubljana usmiljeno srce, da se njeni občani z veseljem odzivajo klicu: »Pomagajte revniinlc Tramvaj iz tira Ljubljana, 2. oktobra. Včeraj je priilo zopet do prometne motnje pred Figovcem. Na mestu, kjer je bila tramvajska nesreča v nedeljo popoldne, je včeraj iztiril zopel tramvajski voz. Skoraj gotovo je tudi v tem primeru kriva kretnica, ki najbrž ne deluje popolnoma v redu. K sreči včeraj ni bilo pri vsej stvari nobene nesreče. Ko so ljudje videli, da stoji tramvaj mesto na tračnicah poleg njih, so se začele zbirati večie gruče, ki so opazovale, kako bodo tramvaj spravili nazaj v tir. Pa )e bila stvar dokaj enostavna: po nekaj poizkusih se je približal eden od tramvajev, ki so čakali pred kavarno Evropo, priklopil poleg tračnice stoječi tramvaj ter ga vlekel v smeri proti kavarni Evropi in naprej proti Slamiču, tako dolgo, da je tramvaj zdrsnil nazaj v tračnice. S tem je bilo prometne »nezgode« konec in Ljubljančani so se razhajali skorajda malo nevoljno, ker so morali oditi brez prave — senzacije. Filmi, Zgoraj: Matija Gube« (Primožič), graščak Ferenc (Zupan), slepi Jurkovič (Betetto). Spodaj: sodnik (Kolacio), Gjuro Mogaič (Franci). Zanimanje, ki je to pot izpodrinilo običajno skepso ob pričakovanju novega slovenskega opernega dela, je morda sprožila še posebej iz-bera snovi, gotovo pa predvsem želja po naših domačih operah, saj je vrzel na tem polju pri nas vedno bolj v.idina in občutna. In četudi Saviinov »Matija Gubec« (ki je doživel krstno uprizoritev predsi noč njim v našem opernem gledališču) m mogel popolnoma utešiti hrepenenja po narodni slovenski operi, je vendar pokazal v vsem toliko pozitivnega, da smo te uprizoritve vsekakor lahko veseli, Čudno je prav za prav, da dogodki, ki nam iz junaških, dasi drugače temnih časov slovcn- venske zgodovine svetijo še prav posebno v našo dobo, da ti dogodka še niso našli literairne obdelave pri nas. Teko je moral biti Savin sam sebi tudi libretist. Mora sc priznati, da je prijel stvar prav spretno, poleg tega ondi historična resničnost sama na sebi toliko napetih dramatičnih momentov in toliko epične sille, da je tako rekoč kot nalašč ustvarjena za tradicionalno romantično herojsko opero, kot jo je imel Savin pred očmi.1 Danes bi si seveda moderno obdelavo libreta in muzike predstavljali drugače. To nas še pripelje na problem narodne opere. Če smatramo za narodno opero vsako, ki ima snov vzeto iz narodne zgodovine, zabeljeno s kako. narodno pesmijo ali narodnim plesom, potem je naslov pravilen in stvar v redu. Seveda prezremo pri tem problem muzike, ki pa je za opero sploh, torej tudi za narodno opero, najvažnejši. Če bi od Savina zahteval narodne slovenske note v muziki, bi moral prej zahtevati, da bi dal močan osebni pečat tisti pozno romantični glasbi nemške smeri, ki jo uporablja. Tako seveda nastane med libretom in muziko precejšen prepad, ali vsaj huda neskladnost, kakor naj že imenujemo dejstvo, da v tej operi pojo slovenski kmetje včasih popolnoma v dekadentnem slogu Rich. Straussa. Zato je najbolje, da v svojem stoletnem snu o slovenski narodni operi sanjamo dalje, Savinu pa izrazimo vse priznanje in hvaležnost za to, kar nam je dal. Če glede orkestra (diirigent D. Švara) omenimo, da je bil precejkrat premočan, glede režije, da bi moral prof. Sest obrnili pažnjo predvsem na masne scene, ki pri njem v svoji mrtvi mehaničnosti rade meje skoro na smešnost, glede pevcev (glavne vloge: Primožič, Petrovčič, Betetto, Franol, Ribičeva) pa, da se redkokate-rega razume, celo v parterju (morda na več daleč čas, da bodo onemu, ki bo holel pevca na našem odru razumeti, očitali razvajenost) — potem mislim, da so to glavne napake, ki bi sc dale odpraviti iin bi se potem vsekakor tudi delo samo pokazalo v lepši luči. W. Regulacija Nevljice v Podhruški Kamnik, 1. septembra. Nikdo ne bi^ mislil, da je Nevljica res tako nevaren hudournik kot v resnici je. Struga vodi ponekod med travniki in ob cesti ter nadaljuje svojo pot skozi ozko sotesko proti Kamniku, kjer sc v Podgori združi z Bistrico. Strašen je pogled na Nevljico ob hudem nalivu. Ob takih prilikah je največkrat gosta, kar je znak, da je zopet napravila škodo že itak revnim posestnikom Tuhinjske doline in je bilo mnogokTat pričakovati, da bo onemogočila promet iz Kamnika do Motnika. Za regulacijo Nevljice se je prebivalstvo doline že nekaj let potegovalo. Vendar se pa to delo v zadnjih letih kljub ponovnim obljubam ni izvršilo. Regulacija je postala neodložljiva v februarju t. 1., ker je zaradi potresa v Podhruški zdrsel cel hrib v strugo Nevljice in jo zasul tako, da se je razlila po travnikih in je grozila s katastrofo. Zaradi navedenega dogodka so oblasti pospešile z raznimi intervencijami, da se je z regulacijskimi deli takoj pričelo v zgodnji spomladi. Na mestu, ki jc bilo najbolj ogroženo, so izkopali novo široko strugo in jo zavarovali z visokimi nasipi. Sedaj se ni bati, da bi v primeru dolgotrajnega deževja mogla voda prestopiti nasipe. Z novo strugo sta bila odstranjena dva ostra ovinka, z močnim jezom pa so ublažili tudi padec, reguliran pa je tudi odtok vode v žago in mlin. Na tem mestu so vsa dela izvršena solidno, pred izkopavanjem je obrežje dobro zavarovano, jez pa trdno zgrajen. Oddelek za regulacijo hudournikov pri kr. banski upravi izvaja regulacijo Nevljice v Podhruški. Delo, ki gre že zdaj h koncu in bo v 14 dneh gotovo, vodi načelnik višji svetnik g. Al. Siancar. To delo bo veljalo 140.000 Din in je traine vrednosti. Treba bo regulirati Nevljico še v zgornjem toku ta teden že pričeli z nekaterimi deli v Lpk«A,..fcer je imela voda tudi že prosto pot za razdiralno delo zaradi raztrganega obrežja na več mestih. V prihodnjem proračunu pride ne v?ito tudi gornji tok Neviljice, t. j. od Lak proti Tuhinju' Jan Slaviček f, ki jih velfa videti... ali ne videti »Konec in preporod sveta<. {Union.) To delo so dolgo časa napovedovali, saj mu- je za podlago služil najnovejši roman H. G. Wellsa »Bodoče življenje«. V tem romanu je Wells izpovedal v uto-pistični obliki svojo vero v odrešilno moč civilizacije, ki bo najprej človeškemu rodu prinesla zaradi oboroževanja uničenje, potem pa jo bo nekaj dobrih ljudi obrnilo v blagoslov bodočnosti. Toda to bo šele* čez tisoč let. Prej bodo strahovite vojne uničile Evropo in svet. To je tudi vsebina filma, ki je, če mu odtegnemo zunanjo podobo povečini filozofsko razglabljanje o bodočnosti z ostro ironijo na sedanjost-. Kot film je delo preveč raztegnjeno, preveč govorjeno kakor slikano. Ker mu ni vsebina samo tragedija poedincev, marveč tudi tragedija sveta, zato so vsi tisti dialogi predolgo-vezni. So pa v filmu posameznosti, ki so po svoji činkovitosti strahovite. Slika bodoče vojne in pretresljive scene o poživaljenju človeškega rodu, ki ga v smrt naganjajo diktature, človeku dajo misliti. To je pa za film že velika odlika, če v človeku misli ne uspava z zlaganostjo, marveč jo budi z resničnostjo. Zanimivo je tudi tehnično lice bodočega sveta, civilizacija mesta, gradnje, oblike bodočega življenja in noše, kar je vse, če že ne zelo prepričevalno, pa venar zelo estetsko. Film ima svojo vrednost, dasi je ponekod dolgočasen. «Ave Marija«. (Matica.) Film predstavlja drugi nastop največjega tenorista na svetu Benjamina Giglia. Spada v vrsto pevskih filmov, ki smo jih do zdaj dobivali zmeraj z ljubezenskimi naslovi. »Ave Marija« pa je film, ki se od navadnih pevskih zvezdniških filmov razlikuje, da nt njegova vsebina bedasto sentimentalna, ampak še dovolj resna, prepričljiva in človeška. Vsebinsko kaže življenje pariškega pevca, ki je poznal eno samo ljubezen in ki je njenemu spominu ostal zvest, dokler čez leta ne najde druge ženske, ki je prvi ljubezni podobna. Toda ta druga — pevka v pariškem nočnem lokalu — se mu približa zato, da bi ga izkoristila in dobila od njega denar. Tu se začne konflikt, njen namen se v njej sami pre-vrže v ljubezen, da postane po eni strani žrtev te ljubezni, po drugi strani pa žrtev svojih nesimpatičnih načrtov. Dejanje se nazadnje razplete tako, kakor se mora v filmu razplesti: srečno. Seveda jp ves film v znamenju čudovitega Giglije-vega petja, in prav zaradi vsebine in nevsiljivega nastopanja postane nekaj drugega kakor pa revija običajnih opernih šlagerjev, ki smo jih v takih filmih navajeni. Kljub vsej zunanji in čisto nezvezdniški in nefilmski nerodnosti je igra Benjamina Giglia prisrčna in pogosto osvajajoča. Če moremo biti kdaj veseli zvočnega filma, ki nam omogoča, da slišimo svetovne kralje melodij, potem je to gotovo ob tem drugem filmu Benjamina Giglia, ki ga ie treba vsakomur priporočiti. »Broadway MeIody«. (Sloga.) To je Se dnuga izdaja istoimenskega filma, ki je kabaretna revija newyorškega nočnega in drugega življenja z mnogo baleta, mnogo goiijb nog in vsega, kar je še zmeraj po ameriških mislih eex appeal. Kljub vsej razkošni režiji film ni niti opereta. je sm slavnega češkega slikarja Antonina Sla-vička. Nagnjenje do slikarstva je imel že kot otrok. Stalno se je držal očetove umetniške delavnice, ki ga je že kot otroka tako privlačila. Zasledovali je očetovo umetnost in ko je zahrepenel sam slikati, mu je oče dal platno, čopič in barve in bilo mu je dovoljeno ustvarjati. Bile so to otroško pojmovane sličice, katerih oblike so bile močno enostavne. Ta čas je prišel v Prago slavni francoski kipar Bo ur ali c. Obiskal je tudi atelje mojstra Antonina Slavička in tu opazil otroške sličice malega Ja-na. Všeč so mu bile, kot je sam rekd — neposredno so se oblikovale, ustvarjale so sicer še otroški, a že umetniški svet. Po očetovi smrti in po srednji šoli jc stopit Jan Slaviček, tedaj sedemnajstletni na_ praško akademijo umetnosti, katero je končal v šoli prot. Maksa Švabinskega. Študije je nadaljeval v tujini, glavno v P »nizu. V zadnji dobi ga je vleklo v Italijo — optični svet forme, resničnost, upravičena sila v umetnosti. »Na antični svet zrem kot na konkretno pozitivno delo in vidim v njel korekturo zapadne umetnosti. Nočem vedno izražati svoje razmerje do rednega sveta, katerega hočem doumeti. V zadnjem — le za čas — sem prišel k oblikovanju z risbo v glavnem s tušem, da bi si s tem enostavnim sredstvom tem boij razjasnil upodabljajoče zakone v slikarstvu.« Slikar Slaviček ic član praškega umetniškega kluba SVU. Manese, katerega vseh razstav se udeležuje. Razstavlja mnogo tako v tujini kot na svetovni razstavi v Bruslju lani in letos na razstavah Carnegic Institut v Pittsburgu USA in Baenailie di Veriezia (celo kolekcijo — nekaj od te je tu v Ljubljani sedaj). V Ljubi jami je že enkrat razstavil z Manerom 1926. Sedaj razstavjia z umdnišiko skupino O. A. Kosom, Miho Male-sem in Fr. Gonetom. Otvoritev razstave je v nedeljo 4. t. m. ob pol 12. uri. » Nova tovarna aluminija v Šibeniku V Šibeniku se bo v kratkem začela graditi nova tovarna aluminija. »Aluminia d. d.« v Bel-gradu se je začela pogajati z občino za odstop zemljišča. Družba je že imelo v rokah svoje-časno ponudbo občine, vendar se ji je ta ponudba zdela mnogo previsoka in je zato javila, da bo zgradila tovarno v kaki drugi občini, ki ji bo nudila zemljišče mnogo ceneje. Občinski odbor šiheniški je zaradi tega P9Povno s*clePal o tem in spremenil svoje stališče. Ponudili so družbi 500.000 kvadratnih metrov zemljišča, vendar mora družba že po šestih mesecih od podpisa pogodbe začeti z graditvijo tovarne. Cena zemljišča je nenavadno nizka, pol dinarja za izrabljeni kvadratni meter. Tovarna se bo morala obvezati, da bo na delo ob gradnji in pozneje v tovarno sprejela le delavce iz šibe-niške občine. Naročajte in širite „Slovenski dom 5" Balkanske igre v Atenah Atene, 2. oktobra, m. Včeraj popoldne so se nadaljevale balkanske igre v Atenah z metanjem kladiva. Doseženi uspehi so bili ti-le: 1. Dimitro-polos 50.21, 2. Gojič (J) 47.35, 3. Petropulos 42.85, 4. Piro (R) 42, 5. Majetič (J) 38.40. Dimitropolos je lansko leto vrgel kladivo 42.57 metrov daleč, in to v Carigradu. Do sedaj so bili ▼ medanju kladiva prvaki Jugoslovani, in sicer Slovenec Stepišnik in Gojič. Gojič je vrgel kladivo 45.57, pred njim pa je bil Stepišnik z 48.49. Letos so postali zmagovalci v tej disciplini Grki. Včeraj je prispela tudi druga skupina jugoslovanskih tekmovalcev na balkanske igre. Med njimi so Krevs, Czurda, Klevt, Bakov, tuetič, Markovič, Smejda in Nušič. Bosanski posli v Ljubljani Ljubljana, 2. oktobra. Sinoči je ljubljanska policija zadržala na kolodvoru neke Bosance, ki so ravno hoteli odpeljati iz Ljubljane vežjo količino raznega blaga, oblek in perila. Policija bo zadržala Bosance tako dolgo, dokler točno ne ugotovi, odkod to blago izvira. V zadnjem času so se Bosanci zopet oprijeli posla, ki nima opravičila v nobeni obrtni uredbi. Hodijo namreč od hiše do hiše in nakupujejo staro perilo, obleko itd. Ljubljanska policija tega nezakonitega trgovanja ne bo trpela in bo vsak, ki 6e s tapim poslom obrtoma bavi, kaznovan. Razgreti kvartopirci T Sv. Križu pri Čakovcu je bil v torek vsakoletni 6eiem. Po sejmu se običajno ljudje porazgube v gostilne. V neki gostilni je sedela skupina fantov iz domače vasi, ki so si začeli preganjati čas s kvartanjem. Sreča je bila naklonjena le enemu, ki pa ni_ štedil ter je vsem svojim tovarišem plačeval ?a pijačo.,V družbo, ki ee ni še nič prepirala, se je pririnil neki drug lant in spravil iante do tega, da so začeli kockati. Sreča pa ni bila njemu naklonjena, držala se je tistega fanta, ki je že pri kvartanju zbiral izkupiček. Novodošli je bil kmalu brez denarja. Jezen je iskal prilike, da bi svoj srd izlil nad srečnim fantom. Zahteval je od njega, naj mu da dinar. Zahteva je bila odklonjena, vnel se je seveda takoj prepir, za njim pretep. Za klofu-tvami se je zabliskal nož. Toda vsa družba je znala hitro iztrgati novodošlemu nož iz rok, ker pa ni miroval, so še sami potegnili _ nože in izzivača strahovito obdelali. V bolnišnici nad njim skoraj obupujejo. Cesta Kranj-Ljubijana Bclgrad, 2. okt. m. Ministrski 6vet je odobril licitacijo za graditev državne ceste št. 2 od kilometra 642.500 do 643.800 (Labore—Kranj), po kateri je dobilo ta dela v izvršitev podjetje Slavec iz Kranja za 2,908.166.23 Din. Za graditev ceste št. 2 od km 620.878 do km 625.500 (Ljubljana— Št. Vid), je pa ministrski svet odobril, da se v smislu licitacije odstopijo ta dela družbi Slograd v Ljubljani za znesek 2,477.903.79 Din. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 2. oktobra, Angeli varuhi. Jutri, 3. oktobra, Terezija. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; tnr. Gartus, Moste. ^ V Benetke—Padovo, avto, 10.—13. oktobra. Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleti: Trst, Gorica—Trst Belgrad-Oplenac kraljev grob, brzovlak, 9. oktobra. Rim—Neapelj, 12 dni po Italiji, brzovlak, 19 oktobra. Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1. • Ptiček (bastard), je ušel. Vrnitev proti nagradi. SmoliS, Komenskega ul. 14, II. KINO KODELJEVO Telefon 31-62 Danes in jutri ob 20‘30 Hans Albers v filmu Talni kurir Za predigro kolorirane Silly simfonije S poti po Nemčiji Rfava hiša Miinchen, 28. sept. Občni zbor sekcije Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 10 uri dop. v zborovi dvorani opernega gledališča. Novo koncertno sezono otvorinio z enim naj-večjih in najpomembnejših del svetovne orato-rijske resne glasbe, z Lisztovim Kristusom. To Li-sztovo delo se v vsakem pogledu razlikuje od drugih velikih skladb nabožne vsebine in to po sestavi besedila samega, kakor tudi po stilu glasbe. To je edini oratorij, ki nam v posamoznib odstavkih slika celotno življenje našega Zveličarja od njegovega rojstva v revnem betlehemskem hlevcu, kjer ga molijo pastirji, do veličastnega vstajenja. Slovenski prevod besedila je napravil dr. Joža Pogačnik. Besedilo samo je sestavljeno na podlagi sv. pisma, cerkvene liturgije, porabljene so pa tudi stare himne nabožne vsebine. Delo se v velikih mestih zelo pogostokrat izvaja vsled neštetih lepot, ki jih vsebuje. 1 rav noben izvajalec ni zapostavljen. S samostojnimi nastopi se vrstijo tako solisti, zbor, posebno pa še orkester ki igra cele simfonične stavke. Prireditelja koncerta sta Glasbena Matica ljubljanska in Ljubljanska filharmonija. Oba nastopita z vsemi svojimi člani in solisti: Zvonimira Zupevčeva, Milena Štrukelj-Verbičeva, Anton Drmota, Aleksander, Kolacio in Tone Petrovčič. Dirigent je ravnatelj Polič. Klub esperantistov v Ljubljani opozarja javnost na otvoritev osnovnega tečaja, ki bo nocoj ob 20 v klubovem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7, I. nad. Tečaj more posečati vsakdo. Za izlel v zgodovinsko mesto Ptuj in vinorodne Hailozc, ki se vrši dne 4. oktobra, v nedeljo, se sprejemajo prijave še danes pri Pulni-ku in v pisarni združenja žel. uradnikov, Kolodvorska 43, med 5. do 7 uro zvečer. Za la izlet \iadft Veliko zanimanje, ki ga je povzdignilo še interesantno predavanje strokovnega učitelja g. Frana Dostala v prostorih direkcije drž. železnic ,VfčorfBt- Ob obilni udeležbi raznih stanov je na prav interesanten način predavatelj capisaj zgodovinski pomen tega mesta in njega okolico, običaje in narodne momente. V svoji poldrugo uro trajajočem predavanju jc na podlagi posebej napravljenega načrta oipozaiiail poslušalce na lepote teh krajev, za kar jc žel prav priznano odobravanje in 'zahvalo. V imenu združenja je pozdravil došle poslušalce kot predavatelja višp kontrolor drž. žel. g. Bruno Parma, ki je vabil na ta izlet. Izleta se lahko udeleži vsakdo ter so stroski noj nižji. Dopoldne ogled zgodovinskih znamenitosti pod vodstvom konservatorja g. dr. Frana Steleta iz Ljubljane, popoldne zabaven avtomobilski izlet v Haloze. Odhod iz Ljubljene ob 5.30, povratek ponoči. Prosvetno društvo v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se gotovo udeleže nocojšnjega sestanka v novi palači Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti. I. Prosvetni večer bo danes ob 8. uri v verandmi dvorani hotela Union. Na sporedu je zanimivo predavanje Franca S. Finžgarja, našega priljubljenega pisatelja, o »Kretu pri Savici«. Pisatelj nam bo podal Prešerno kot taikega, ki živi še danes med liudstvom brezniške fare. Orisal bo j e klenost ondotnega jezika, glavne poteze značaja Gorenjca, ki se zasledijo že v glavnem junaku »Krsta« pn Crto-miru. Pa še marsikaj bomo zvedeli iz predavaj-teljevih ust, kar še ni bilo doslej objavljeno. Ob 100 letnici tega znamenitega dela je primerno, da se ljubljansko meščanstvo v kar največjem številu udeleži nocojšnjega večera. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, za dijaike 1 Din. Zibelka narodnosocialističnega pokreta je ta-kozvana »rjava hiša« v Mttnchenu, ki je še dandanes nekakšno strankino svetišče. Posrečilo 6e mi je dobiti dovoljenje, da si ogledam vse prostore v njej in ob primerni asistenci tudi delovno sobo Hitlerja, ki se nahaja v 1. nadstropju. Soba napravi kljub preprosti ureditvi eilen vtis. Po tleh teče čez vso sobo temnordeča preproga. Stene so svetlordeče, sredi sobe pa stoji velika rja-vordeča okrogla miza, ob steni pa masivna knjižna omara. Na stenah: dve sliki Friderika Velikega, ustanovitelja I. rajha in njegova posmrtna maska ter velika umetniška slika, ki predstavlja naskok nemških čet na zapadnem bojišču, pri čemer je bil Hitler ranjen in odlikovan kot preprost vojak z najvišjim odlikovanjem, »železnim križcem«. To je še dane6 edino odlikovanje, ki ga nosi. Poleg pisalne mize stoji na visokem podstavku doprsni kip Mussolinija, na drugi strani pa mizica s telefonom in s stoterimi električnimi gumbi in vzvodi. Skozi okna je razgled na »Ehren-tempel«, kjer počivajo v velikih bronastih krstah 16 Hitlerjevih borcev, ki so 9. novembra 1923 padli pred hramom vojskovodij v Miinchenu za novo Nemčijo. Deset let kasneje, 9. novembra 1903, so njihova trupla z velikanskicni slovesnostmi P**®' nesli v »Ebrentempel«, kjer jih noč in dan straži častna četa SS-moz v polni bojni opremi. — Znamenita je v >rjavj hiši« tudi takozvana senatorska dvorana' (»Senatorensaal«), urejena po lastnoročnih osnutkih Hitlerja. Stene so iz rdečega marmorja, strop krasno delo v mozaiku, tla in opre-pa pa iz težkega usnja. Na steni nad predsedniško mizo nemški orel na kljukastem križu in datumi važnejših dogodkov v stranki. — V kleti »rjave hiše« je mala restavracija, kjer tudi pripravljajo za Hitlerja vegetarijansko hrano. Kakor znano, živi Hitler zelo asketsko življenje: ne pije, ne kadi, ne uživa mesa, ni oženjen, spi pa redno samo pet ur dnevno. Edina zabava sta mu dva krasna ovčarja in sempatja izleti v gore. Na obeh straneh Ehrentempla v neposredni bližini »rjave hiše« so ravnokar dogradili dve mogočni palači iz rezanega nemškega kamna: »Palačo vodstva« in »Palačo uprave« stranke. — Obe poslopji sta zvezani med seboj po širokem podzemskem hodniku. Tu bodo sedaj namestili vodstvo in upravo NSDAP, ki je kakor znano v Miinchenu in je bilo dosedaj raztreseno v 30 deloma zasebnih zgradbah. K. Hofbrau in bavarski separatizem Svetovnoznana posebnost Miinchena je pivovarna (»K. HofbrSu«), kjer se že stoletja toči od jutra do večera v velikih literskih lončenih posodah znano bavarsko pivo. Dnevno iztoči pozimi 150, poleti pa okrog 180 hi piva. »Začetek je tu s 3 5 7, 10, 14 litri piva na dan, konec pa pri nas na kliniki«, mi je dejal medicinec Slovenec, ki je asistent na tukajšnji kliniki. Središče pivovarne je v takozvani »viteški dvorani«, starinskem, obokanem prostoru, ki je ves poslikan z ' nekaj sto let starimi ornamenti in v katerem je j prostora za nad 500 ljudi. Tu se proti večeru zbe- I re pisana družba najrazličnejših narodnosti, za- I stopana po inozemcib, ki se po kakršnihkoli opravkih ustavijo v Miinchenu. Ob pol 11 zvečer je že V6e razigrano, pogovor se vodi preko vseh omizij, o polnoči pa nastopi splošno objemanje, bratenje in navdušeno petje. Rasna teorija doživlja v »Hofbrau-ju< popoln fiasko! Prehude razgrajače postavi na hladno vežo nalašč za to nameščeni orjak, ki opravi svoj posel hladnokrvno in z občudovanja vredno grandezzo. Kdo ne pozna starega, zagrizenega sovraštva med Prusi in Bavarci, ki je šlo pri Bavarcih tako daleč, da je bil na mnogih gostilniških vratih v Miinchenu napis: »Vstop pruskim p9om prepovedan!« Še leta 1933 je bilo opažati na Bavarskem zelo močno in očitno separatistično mišljenje. Tega sovraštva danes ni več, Hitler je napravil križ čezenj. Mladina o njem skoraj nič več ne ve, le kakšnemu staremu Bavarcu uide v »Hofbrfiu-ju< stara kletvica čez Pruse. Zgodovinski ostanek tega sovraštva je znameniti »Glockenspiel« na mestni hiši vsak dan ob 1 popoldne. Igra prikazuje, kako bavarski knez v boju vrže s sedla pruskega viteza, nakar bavarski kmetje od veselja zarajajo svoj narodni ples. Bavarski knez je še danes v svoji prvotni uniformi z belomodrim bavarskim ščitom, le pruskega viteza 60 prepleskali. Tudi zgodovina naj ne priča več o nekdanjem sovraštvu. Ceste, ceste ... Mogočne so nove državne avtomobilske cesto. Kadar Nemec govori o njih, mu od ponosa sijejo oči. Po načrtu bodo vezale vso državo. 1000 kilometrov teb cest je že v prometu. Vozil sem se po njih od Miinchena proti Salzburgu in od Hannovra do Braunschveiga. Zgrajene bodo povsod enotno. Celotna širina ceste znaša 21 metrov; v sredini teče 3 metre širok pas trave, ki deli cesto v dva dela. Vsah teh delov je spet 8 15 cm široko črno črto razdeljen v cesto za vožnjo in cesto za prehitevanje. Ob robu ceste pa je na vsaki strani travnatega pasu 1 m širok asfaltiran pas za pešhojo in vožnjo za delavce, ki oskrbujejo cesto. Ceste so namenjene izključno za avtomobile in motorna kolesa. Vsak promet z navadnimi vozovi, kolesi in pešhojo je prepovedan. Grajene pa so te ceste tako solidno, da bodo predvidoma vdr-žale najmanj 30 let brez vsakega večjega popravila. Na kamniti podlagi je 60 cm peska in vrb lega 40 cm debela betonska plast.^ Teh cest ne križa nobena druga cesta. Vsa križišča so ali v podvozu ali nadvozu. Krasen je pogled na sloke nadvozne betonske mostove, ki se vrste zelo na gosto nad temi cestami, ki so izpeljane skoro brez vakih vzpetin in ovinkov. Brez dvoma so te ceste daleč najmodernejše, kar jih je doslej zgradila cestno-gradbena tehnika. Značilno pa je, da se še ne dajo povsem izkoristiti. Grajene ro tako, da zlahka omogočajo promet s povprečno brzino 130 do 140 km'na uro, do sedaj pa še ne grade takih avtomobilov, ki bi to brzino vzdržali pol do ene ure. »Mi moramo zgraditi primerne avtomobile,« mi je dejal vodja »Hitlerjeve mladine«, s katerim sem z brzino 110 km v najnovejšem »Wandererju< brzel preti Braunschweigu. »potem boste šele videli, kaj te naše ceste pomenijo«. — Tudi bivšega ministrskega predsednika starega Baldvina, ki se je pred kratkim mudil tu, so te ceste tako navdušile, da se je o njih izrazil, češ, to so ceste bodočnosti, ki se bodo hitreje kot pred 100 leto železnice razširile po vsem svetu. Da so tudi vse ostale ceste asfaltirane, oziroma tlakovane, celo ozke vaške, je tu samo po sebi razumljivo. In mi smo pa od ponosa rdeči, ker imamo tja proti gorenjski strani nekaj kilometrov asfalta. (Dalje.) Od tu in tam V Mariboru dve važni razstavi Radio Programi Radio Ljubljana / i xx*2* oktobra. 13 Iz naših logov in gajev (ploscfc). 12.45 Vreme, poročila. — 13 Oas, ai>ored, obvestila. —■ 13.15 Operetni napevi (plošče). — 14 Vreme, ^arzA- 7" * urat 2ena na odimfptiijadi (seda. Iva K n Ketprodnoiraoii koncert Ade Sari. — 18.40 O oporokah (sosp. sodnik Valentin Bidovce). -10 Cas, vreme, porofiila, spored, obvestila. — 19.30 Na^ presrlo(1 otoki in studenci Po isti poti so torej prav lahko in edino verjetno prišle v ta jezera tudi ribe. Ker pa se je že večkrat zgodilo, da so začeli taki ugasli ognjeniki kar naenkrat na vse veliko presenečenje in grozo zopet bruhati, ko ni nihče niti slutil, da more najti notranja napetost zemlje svojega duška ravno na tem mestu, si ni več težko razložiti, odkod to, da ognjeniki bruhaj ribe. Velik pritisk iz notranjosti zemlje požene v zrak ✓se jezero, ki se je v času ognjenikovega počivanja nateklo v njegovo žrelo, z vsem kar hrani v sebi. Izbruh, ki je odprl od znotraj ognjeniku žrelo, je tudi ribe razmetal vse naokrog, aji pvft^e ali pa — po srečnem naključju tudi žive! Gospa služkinji: »Pazi dobro, Ljubija, otroku na izprehodu kaj ne pripeti.« Hčerka ji seže v besedo: »Bodi brez skrbi, mamica, saj naju vselej spremlja neki vojak.« Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica St. 2 21. poglavje. Pri naši naslednji postaji smo prehiteli republikansko pošto, ki je bila namenjena za pokrajino Santa Cruz. Poštne pošiljke so ležale v neprodušni platneni vreči na kupu sedlarskih potrebščin. Oddrobljeni pečati so pričali o romantični poti. Poštni uradnik je bil zastaven, rejen, rumen Indijanec, ki je imel na bradi žima-sto grivo. Njegove ličnice so ostro izstopale. Oči so se končavale poševno in bi človeka lahko zapeljale k veri, da je bila Južna Amerika v prejšnjih stoletjih kitajska kolonija. Bel je majhen, pogumen deček, vesel in poln vere v usodo. Skoraj z živalskim navdušenjem se je udajal razburjenju trenutka. Slonel je ob svojem sedlu in se mu je videlo, da si je trebušček dobro napolnil. Zdelo se je, da je docela pozabil dnevno vročino in nevarnosti, ki so mu grozile naslednji dan. Za te se sploh niti malo ni zmenil. Med ustnicami je držal cigareto iz koruznega listja, ki je bila na koncu skrbno zapognjena. Gosti oblaki dima so mu zastirali obraz. Bil je živ kip Budhe, ki se naslaja nad oblaki kadila. Po jedi sem stopil k njemu. Dvignil se je z vljudnostjo španskega viteza in mi ponudil svoj sedež. Sedla sva drug poleg drugega in ker sem medtem že nekoliko izpopolnil svojo španščino, sem začel poizvedovati o njegovem poklicu in življenju. »Postiljonovo življenje ni več to, kar jo včasih bilo,« je povedal žalostno. Pred leti sem lahko v Puerto Suarez legel spat in sem se še zmeraj pravočasno zbudil, ko je bilo treba oddati v Santa Cruzu brazilsko pošto. Zdaj pa so ti sinovi satanovi, ti tobajski Indijanci, zapustili Chaco in preže ob poti na plen.« »Ali so vaš že kdaj napadli?« sem ga vprašal. »Nekoč so mi eno zaigrali,« je priznal. »Meni, republikanskemu postiljonu! To se je zgodilo deset milj od tu na okroglem, golem prostoru, ki ima v enem kotu lužo. Ko sem sedel v sedlu in v polspanju jezdil počasi naprej — bilo je strahovito vroče, bi bilo moje živinče z mano vred skoraj zadelo v zelene stebre nekega wigvama. Te indijanske koče pri moji zadnji poti zatrdno še ni bilo na tem mestu. Ves kraj se mi ni zdel kar nič povolji. Stopil sem z mezga, da bi pregledal, kaj ta čudna stavba pomeni. Nenadno pa so me že obdali in obkolili. Ta trenutek je bila jasa še čisto zapuščena, naslednji hip pa sem bil že sredi kroga režečih se divjakov. Dios Mio, senor! Kako sem se potil. Ducati nagih ljudi, z lasmi, ki so jim divje padali na ramena. Čisto gole ženske, vitke postave s kitami so drvele iz gozda in blebetale vame. »Slovenski dom* izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica Telefon 2994 hi 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ce& Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košicek.