2j. Pokal

fl?! Ljubljane
C presegel vsa
pričakovanja

Okrasne lučke
z lampijončki

UJ^J

'jJ  Ji

'J-J D



ISSN 0040-7712

9  770040  771

208

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102

DECEMBER 2005

CENA 500 SIT

LETNIK XLIV

Polmaketa
rakete sojuz
iz papirja

QCD<DCBC0<5<DS

s -  § £ 9-« 1
°  5 ;s -2 c; t; ■§

3 cf|ll a|

s; gS| 8®®!

O. £. \v>  ^ 7r o G) S
C ,N C X0 O- c C 5
o« 0 2 NNG3 3l

3 *« § l« |

Sir §5 o I

5 iO-a

. * %

<k  CtJ +  "?

KAZALO

m

DECEMBER 2005, LETNIK XLIV, CENA 500 SIT,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Z a založbo:

mag. Ladislav Jalševac

Odgovorni in tehnični urednik revije:

Jože Čuden

Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Trženje oglasnega prostora:

Vesna Aljančič
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01 /479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.si
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:

telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: maja.mezan@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslov uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 500 SIT,
naročnina za prvo polletje pa 2500 SIT.
Transakcijski račun:

07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj] in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša
10.000 SIT (42 EUR).

Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,

Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: 5156029220012171943
Koda SVVIFT: UBASI2X
Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,

Miha Zorec, Roman Zupančič.
Računalniški prelom in izdelava filmov:
Luksuria, d. o. o.

Tisk:  Schwarz, d. o. o.

Naklada:  6.SD0 izvodov
Revijo sofinancira:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport -
Urad za znanost ter Urad za šolstvo.

Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5%.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez
pisnega dovoljenja uredništva.
Odjava naročnine revije je samo pisna.

Fotografija na naslovnici:

Evropska vesoljska raketa ariane je
zaradi številnih različic med maketarji
izredno priljubljena.

Foto: Nina Čuden

KAZALO

27. POKAL LJUBLJANE PRESEGEL
VSA PRIČAKOVANJA.

5 PIPISTREL SINUS

8

11

12

14

16

18

29

32

34

36

38

40

42

44

ROBITRONIC ETC ŠPORT 4WD

RADIOFREKVENČNE MOTNJE
V PANOGI F5J-400

TIMOV TEST - EHAWK 1400 . . .

POLMAKETA RAKETE SOJUZ
IZ PAPIRJA

NAPOTKI ZA IZDELAVO DIORAM
(4. DEL)

OSNOVNO OGRODJE
ZA MAKETO MALE ŽELEZNICE . .

RAČUNALNIŠKA PODPORA
NOVOLETNEGA OGNJEMETA

VSESTRANSKI PLASTIČNI ZABOJČKI

VINSKA TRTA KOT TRAJNI
NAMIZNI OKRAS.

JASLICE

OKRASKI ZA NOVOLETNO JELKO

BLEŠČEČA SMREČICA
V KAVNI SKODELICI

OKRASNE LUČKE Z LAMPIJONČKI

PTICI IZ ČIPKASTIH
PAPIRNIH PRTIČKOV

december 2005

46 VAN DE GRAAFFOV GENERATOR

Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.

TELI 4

27« Pokal IJobUaiie presegel
¥sa prteakeraja

Kamnik, 14.-16. 10. 2005

JOŽE ČUDEN, Foto: J. Prpič, S. Lodge in N. Čuden

Kar nekako vajeni smo že, da v poroči¬
lih o našem največjem mednarodnem FAI
tekmovanju raketnih modelarjev - Pokalu
Ljubljane, ki vrsto let ob zaključku tekmo¬
valne sezone poteka na Kamniškem polju,
govorimo v presežnikih. Bilo bi skoraj pre¬
senetljivo, če bi v kakem pogledu zaznali
nazadovanje, tako v organizacijskem smislu
kot glede udeležbe. Pokal Ljubljane je že
zdavnaj presegel okvire klubske prireditve
v izvedbi ljubljanskega ARK Komarov, saj
ga večina slovenskih raketnih modelarjev,
pa tudi tujih, ki sodelujejo pri organizaciji,
jemlje kot svojo akcijo in hkrati obveznost,
da ljubljansko tekmovanje ostane ne le fi¬
nale svetovnega pokala, temveč tudi pravi
festival raketnega modelarstva in prilož¬
nost za druženje vseh, ki jih povezuje nji¬
hova najljubša tehnično-športna aktivnost.
V letu, ko smo bili raketni modelarji izpo¬
stavljeni močnim pritiskom mednarodne
krovne organizacije k zmanjšanju števila

panog na tekmah najvišjega ranga, so orga¬
nizatorji vseh tekmovanj, nazadnje tudi s
Pokalom Ljubljane jasno pokazali, kam gre
razvoj raketnega modelarstva in da si ne
bodo pustili vzeti tega, za kar si mnogi mo¬
delarji vsak v svojem okolju vseskozi odloč¬
no prizadevajo. Dokaz za to je bila nedvo¬
mno spet izvrstna udeležba tekmovalcev
iz 11 držav in številčna zastopanost v vseh
panogah, ki jih je na ljubljanskem tekmo¬
vanju kar sedem, skupaj z rekreativno šov
disciplino.

Ce je bilo lani vreme tekmovalcem in
organizatorjem izrazito nenaklonjeno, pa je
bilo tokrat za ta letni čas izjemno mirno in
po meglenem jutru sončno in prijetno to¬
plo, tako da je bilo modele po večminutnih
maksimalnih letih mogoče brez kakega po¬
sebnega naprezanja spremljati celo v počas¬
ni hoji. Optimalne vremenske okoliščine so
tako omogočile organizacijski ekipi, da je
standard za vrhunsko izvedbo tekmovanja

pomaknila na tako raven, da jo bo v prihod¬
nje težko presegati.

In kako je vse skupaj potekalo? Že uvod¬
na sobotna tekma z modeli raketoplanov ka¬
tegorije S4A je pokazala, da bodo najboljši
dodobra izkoristili ugodne razmere, in res
ni manjkalo maksimalnih poletov. V večni
borbi treh različnih zasnov raketoplanov so
imeli tokrat odločno prednost ruski tekmo¬
valci z modeli letečih kril, ki v brezvetrju
dovolj dolgo ostanejo vidni za časomerilce
in zaradi majhne krilne obremenitve zlah¬
ka dosegajo čase blizu maksimalnih. Tudi
drugi favoriti niso veliko zaostajali. Zgodilo
se je celo, da je Zoran Katanič iz Sremske
Mitroviče z modelom z zložljivim krilom
prekrižal račune Rusom in edini s tremi
maksimumi osvojil prvo mesto. Za njim sta
se uvrstila Rus Hohlov, ki mu je dosežek za¬
doščal, da se je prav v zadnjem poskusu za¬
vihtel na prvo mesto v svetovnem pokalu,
in rojakinja Elena Kurkova, nato pa je sledil

Sodniška ekipa ob registraciji modelov pred začetkom tekmovanja z
raketoplani

Glavni sodnik Marjan Čudenje ob pomoči Andrije Dučaka tako kot
vedno odlično opravil svojo nalogo.

Pomočnik glavnega sodnika Andrija Dučak (SČG) in člani medna¬
rodne žirije, Jifi Taborsky (CZE), Srdjan Pelagič (SČGj ter Jože Čuden
(SLO) ob slovesnem odprtju prireditve

Zmagovita švicarska trojka v kategoriji RV-raketoplanov: Hunziker,
Studiger in Lehmann (z desne)

december 2005

Trni 4

2

TIKI 4

V kategoriji raketoplanov je bil najboljši
Zoran Katanič (SČG) z modeli z zložljivim
krilom.

več modelov hkrati v zraku, kako s plapo¬
lanjem trakov nabirajo sekunde in se s pre¬
cej podobnih višin različno hitro spuščajo
proti tlom, skoraj na lansirne rampe. Tu se
je lepo pokazala veščina priprave zaviralnih
sistemov, še posebej tedaj, ko je bil v zraku
model nenadkriljivega mojstra te panoge,
Italijana Mazzaracchija, ki je prav v vsakem
turnusu dosegel med vsemi najboljši čas. Še
najbolj sta se mu približala Zoran Katanič
na drugem mestu in le sekundo slabši De¬
jan Matijevič (oba SČG), ki si je bron pribo¬
ril šele po dodatnih letih v dvoboju z mla¬
dim Rusom Merkulovom.

Drugi dan smo lahko spremljali raz¬
burljivo tekmo z RV-raketoplani kategorije
S8E/p v natančnosti pristajanja, kjer enako
kot lani vse do konca ni bil znan zmago¬
valec svetovnega pokala. V igri jih je bilo
več, med njimi tudi naš Blaž Grgič, ki pa
mu na zadnji tekmi ni uspelo ponoviti do¬
brih predstav z začetka sezone. Tekma se
je razpletla povsem po švicarskem okusu,

Italijan Mazzaracchio ostaja nepremagljiv
v svoji paradni disciplini S6A.

REPORTAŽA

Logatčan Simon Urbas je v S4A zasedel
4. mesto z modelom klasične konstrukcije.

saj so si kar trije njihovi tekmovalci, Arthur
Hunziker, Daniel Studiger in mladi Michael
Lehmann, razdelili tradicionalne ljubljan¬
ske zmajčke. Kljub temu so se naši dobro
odrezali s četrtim mestom Sevničana Boru¬
ta Lendara.

Zaradi jutranje megle in nekoliko kas¬
nejšega začetka je hkrati z RV-raketoplani
potekalo tudi tekmovanje maket. In tu je
bilo res kaj videti. Romunski maketarji iz
dveh njihovih vodilnih klubov so z lepo iz¬
delanimi maketami izvedli nekaj izjemnih
startov. Predvsem leta rakete ariane 3, naj¬
boljše po statičnem točkovanju, Gice Con-
stantinescu, se bodo prisotni še dolgo spo¬
minjali. Brezhiben tristopenjski let bi lahko
kot šolski primer uvrstili v učbenik letenja z
maketami. Drugo mesto je zasedel njen so¬
prog Gabriel Constantinescu (ariane 2), na

Rusinja Elena Kurkova pred poskusom po¬
stavljanja svetovnega rekorda v S3C

Španka Esther Roura se je pri raketah s tra¬
kom veselila bronastega zmajčka.

slovenski »paket« petih tekmovalcev z mo¬
deli klasične konstrukcije, med katerimi
smo pogrešali nekaj uveljavljenih tekmoval¬
cev, ki pa zaradi organizacijskih obveznosti
tokrat niso mogli tekmovati.

Žirokopterji (S9A) so letos domena srb¬
skih tekmovalcev na čelu s svetovnim prva¬
kom Živanom Josipovičem, ki pa mu tu ni
uspelo ponoviti dosežka s SP. Prvo mesto
si je tako priboril Mitrovčan Nebojša Dikič,
drugo spet Zoran Katanič in tretje simpa¬
tična Španka Esther Roura - slednja dva
sta si odličji razdelila šele po opravljenem
fly-offu, saj sta v rednem delu zbrala enako
število točk.

V popolnoma mirnem poznopopol¬
danskem ozračju so bile razmere za vse
tekmovalce z raketami s trakom praktično
enake in prav zanimivo je bilo spremljati

Mali Moskovčan Kiril Jegorov je na tekmo¬
vanju pokazal veliko mero samostojnosti.

december 2005

Start RV-raketoplana Bogdana Makuca iz
Logatca, veterana v tej kategoriji

tretje mesto pa se je uvrstila še ena dama,
Florica Sercaianu (ariane 3).

Nasploh je razveseljivo število deklet
med tekmovalci, ki so bile povsem enako¬
vredne fantom in za povrh osvojile še lepo
število odličij. Tu velja posebej izpostaviti
špansko ekipo s kar štirimi ženskimi tek¬
movalkami, ki so tudi pri raketah s padalom
krojile vrh lestvice. Nuria Crusellas je tako
lanskemu bronastemu zmajčku dodala še
srebrnega, svojega prvega za tretje mesto
se je veselil Novomeščan Primož Turk, med¬
tem ko je zlatega s tremi maksimumi zaslu¬
ženo osvojil Moskovčan Vladimir Hohlov.

Dobre razmere so nekateri udeleženci
izkoristili tudi za poskuse postavljanja sve¬
tovnih rekordov. Med njimi je bila najuspeš¬
nejša Rusinja Elena Kurkova, ki je postavila

Primož Turk iz Novega mesta je pri raketah
s padalom zasedel tretje mesto.

4

Romuna Lucian in Florica Sercaianu sta le¬
tos med najuspešnejšimi v kategoriji S7.

''Lir! tristopenjske makete ariane 3, prvo-
uvrščene v  57, Romunke Gice Constantinescu

nov rekord v kategoriji S3C v trajanju 11
minut in 23 sekund, medtem ko poskusa
Angleža Lodgea v S9C (1 minuta, 20 se¬
kund) in Mihe Kozjeka v S3D (11 minut, 5
sekund), najbrž ne bosta zadoščala, saj so ta
čas na sedežu FAI v postopku obravnave in
potrjevanja tudi že nekoliko boljših posku¬
sov v istih kategorijah.

Raketarski praznik na Kamniškem pol¬
ju so popestrili še modelarji z nenavad¬
nimi modeli v t. i. šov programu, kjer je
prvo mesto osvojil Jože Čuden z modelom
Timov multishuttle (med letom je izstrelje¬
val papirnate modele na gumo), drugi je bil
Anglež John Jacomb, ki je pripravil leteči
model ptičje kletke s priljubljenim likom iz
risank Tweetyjem, na tretje mesto pa se je
uvrstil Zagrebčan Romano Šuti z že videnim

Model leteče ptičje kletke je Angležu Jonu Ja-
combu prinesel drugo mesto v šov programu.

Gica z maketo ariane 3 pred zmagovalnim
letom

svetilnikom. Piko na i zanimivemu dogaja¬
nju je postavil pravi leteči WC, ki vsakokrat
oznani konec priljubljenega tekmovanja.

Ob slovesu si je bila večina udeležencev,
tudi tistih, ki niso izpolnili svojih tekmoval¬
nih pričakovanj, enotna, da je bila to ena
najbolje organiziranih raketarskih tekem za
svetovni pokal, če ne sploh najboljša doslej.
Zato se je bodo tudi v prihodnje z veseljem
udeleževali in s seboj zagotovo pripeljali še
kakega novega tekmovalca. Seveda vse do¬
tlej, dokler bo med prizadevnimi člani ARK
Komarov obstajala volja in energija za iz¬
vedbo tako zahtevnega projekta. Tokrat so
jim pri tem z opremo pomagali še Sloven¬
ska vojska in sponzorji, med katerimi gre
posebej omeniti podjetja GM & M, d. o. o.,
iz Grosuplja ter Belinka, d. d., in Unihem,
d. o. o., iz Ljubljane.

december 2005

mi 4

MARJAN KLENOVŠEK

Za ultralahko letalo sinus (slika 1)
lahko z gotovostjo trdimo, da je eden
od paradnih konjev novega slovenske¬
ga podjetništva. Ivo Boscarol, lastnik aj¬
dovskega podjetja Pipistrel, kjer sinuse
izdelujejo, je bil proglašen za slovenske¬
ga podjetnika leta 2003- Njihova letala
letijo na vseh celinah sveta, osvajajo me¬
dalje na svetovnih prvenstvih, Matevž
Lenarčič pa je leta 2004 s sinusom sam
obletel svet. Več o podjetju Pipistrel in o
njihovih letalih lahko najdete na njihovi
spletni strani: http://www.pipistrel.si.

Če povzamem po priročniku za upo¬
rabo in vzdrževanje letal serije sinus,
lahko citiram:

»Ultralahko letalo sinus je dvose¬
dežno jadralno letalo razpetine 15 m z
repom T-izvedbe, narejeno iz kompozit-
nih materialov. Je visokokrilnik z v nosu
vgrajenim pomožnim motorjem, ki ga
lahko pilot v zraku ugasne ter s posta¬
vitvijo propelerja na nož zmanjša upor
letala...«

Sinus je majhno letalo. Dolgo je le
6,6 m in visoko 1,7 m, vendar ima odlič¬
ne letalne lastnosti. Največja dovoljena
hitrost v vodoravnem letu je 220 km/h,
največja hitrost vzpenjanja pa je do 6,5
m/s. Pri tem ne smemo spregledati, da v
letala vgrajeni motorji rotax dajejo le od
45 do 80 konjskih moči. Z ugasnjenim
motorjem ima letalo drsno razmerje 1
: 30 in najmanjšo hitrost padanja 1,02
m/s. Prazno letalo tehta le 265 kg, dovo¬
ljena vzletna teža pa je 450 kg. V krilne
posode za gorivo lahko natočimo 2 x
30 1 goriva. Letalo, s katerim je Matevž
Lenarčič obletel svet pa je nosilo 2 x 60
1 goriva, kar je omogočalo standardni

Sestavljen in prelakiran model Pipistrelovega sinusa

TIM 4

dolet 1200 km. Kabina letala je zelo pre¬
gledna in prostorna, pilot in sopotnik
pa udobno sedita drug ob drugem. Ker
je letalo namenjeno športnemu letenju
ter šolanju pilotov UL jadralnih in UL
motornih letal, so vse komande dvojne.
Letalo je razstavljivo, kar olajša trans¬
port.

Izdelava modela

Model sinusa je preprost drsalec, iz¬
delan v merilu 1:25.  Namenjen je pred¬
vsem najmlajšim za učenje osnovnih
modelarskih spretnosti pri izdelavi in
za zabavo na travniku. Seveda ga lahko
izdelamo tudi kot statično polmaketo.
Osnovno gradivo je lahka, vendar trdna
balza. Poleg balze različnih debelin bo¬
ste za izdelavo modela potrebovali le še
košček bakrene žice premera 0 0,4 mm
za povezavo smernega krmila s stabili¬
zatorjem, karton za izdelavo šablon in
svinčene kroglice za obtežitev modela.

december 2005

5

PRILOGA

Kartonske šablone in izrezani deli trupa ter obeh repov

Seveda tudi brez modelarskega orodja,
lepil in laka ne bo šlo!

Pred začetkom izdelave si iz kartona
izdelamo šablone, ki jih bomo uporabili
pri zarisovanju delov na balzo in pri na¬
tančni obdelavi obrisa trupa in repov.
Osnovni del ploščatega trupa modela
je iz lahke balze, debele 4 mm. Njegovo
obliko ob šabloni narišemo na kos balze
ter jo izrežemo z modelarskim nožem in
rezljačo (slika 2). V nos trupa izrežemo
luknjo za obtežitev, ki jo lahko deloma
že zapolnimo s svinčenimi kroglicami.
Na osnovni del trupa z belim mizarskim
lepilom prilepimo dve 115 mm dolgi, 45
mm široki in 1,5 mm debeli bočni opiati
iz balze. Z njima okrepimo trup, omogo¬
čimo boljši stik krila in trupa ter hkra¬
ti zapremo prostor za obtežitev. Vse tri
dele trupa med lepljenjem z mizarskimi
svorami stisnemo med dve ravni deščici
(slika 3). S stiskanjem ne pretiravamo,
da ne bomo zmečkali balze! Belo mi¬
zarsko lepilo se suši razmeroma počasi,
zato lahko med njegovim sušenjem izde¬
lamo preostale dele modela.

Tako kot pri izdelavi trupa tudi pri
zarisovanju in izdelavi repov uporabi¬
mo kartonske šablone. Vodoravni rep
izrežemo iz balze, debele 1 mm, oba
dela smernega repa pa iz lahke 2-mm
balze. Smerno krmilo je lahko nekoliko

preveliko; natančno ga bomo obdelali
kasneje. Smerni stabilizator in krmilo
sestavimo v celoto s tremi približno
8 mm dolgimi koščki bakrene žice
0 0,4 mm. Najprej z buciko napravimo
luknjice v stabilizatorju in krmilu. Pri
tem moramo biti previdni, da balza ne
poči in da luknjice niso postrani. Stične
robove stabilizatorja in krmila zaobli¬
mo, nato pa v luknjice vstavimo koščke
žice in jih utrdimo s cianoakrilatnim
(sekundnim) lepilom. Z vodnobrusil-
nim papirjem, napetim na deščici, smer¬
ni rep oblikujemo ob kartonski šabloni,
nato ga profiliramo. Tudi vodoravni rep
obrusimo in mu zaokrožimo robove.
Zdaj nas čaka lepljenje obeh repov v ce¬
loto. Pri tem moramo biti zelo natančni.
Na spodnjo stran vodoravnega repa s
svinčnikom narahlo, vendar natančno
zarišemo položaj smernega repa. Vodo¬
ravni rep položimo na ravno podlago,
nanj pa postavimo smerni rep. Njegovo
lego naravnamo s trikotnikom (slika 4)
in z nekaj kapljicami cianoakrilatnega
lepila oba repa zlepimo. Stik repov utr¬
dimo z dvema koščkoma balzove letvice
2x2 mm, ki ju obrusimo v trikotni pre¬
sek in prilepimo v stična kota.

Krilo, ki je sestavljeno iz treh delov,
izdelamo iz srednje trde balze, debele
2 mm. Najprej z modelarskim nožem

Višinski in smerni rep zlepimo natančno
pod pravim kotom.

ob kovinskem ravnilu izrežemo balzo-
vo deščico, dolgo 554 mm in široko
40 mm. V sredini deščice s svinčnikom
zarišemo simetralo, nato zarišemo lom¬
ne točke na sprednjem robu krila in s
skalpelom ob ravnilu odrežemo odveč¬
no balzo. Z brusilnim papirjem, nape¬
tim na deščici, oblikujemo najprej tloris
nato pa še profil krila. Ker je krilo zelo
vitko, moramo biti pri brušenju pazljivi.
Da ne zlomimo balze, jo vedno brusi¬
mo na šablonski deski, in sicer tako, da
je obremenjena na nateg. Pri tlačnih in
uklonskih obremenitvah se balza že pri
majhni nepazljivosti zlomi. Iz majhnih
koščkov 2-mm balze izrežemo oba krilna
zavihka in ju z brušenjem oblikujemo in
profiliramo. Pri tem pazimo, da ne izde¬
lamo dveh enakih. Potrebujemo seveda
en levi in en desni zavihek. Levi in desni
stični rob srednjega dela krila in zavih¬
kov nekoliko obrusimo in zavihka pri¬
lepimo tako, da sta na koncih dvignjena
za 8 mm (slika 5). Če smo pri lepljenju
uporabili počasi sušeče se lepilo, npr.
UHU hart ali katero od belih lepil, stik
utrdimo z bucikami.

Medtem ko smo izdelovali rep in kri¬
lo, se je lepilo, s katerim smo prilepili
opiati trupa, že posušilo. Izdelavo mo¬
dela nadaljujemo z oblikovanjem trupa

Tako prilepimo bočni opiati na sprednji del trupa.

Krilo s prilepljenimi zavihki in sestavljen rep s trikotnima letvicama

6

december 2005

TM '

PRILOGA

Sestavljen in prelakiran model Pipistrelovega sinusa

in brušenjem bočnih opiat. Pri oblikova¬
nju si pomagamo s kartonsko šablono.
Zadnji del trupa stanjšamo na debelino
2 mm, tako da dobimo lep prehod v
smerno krmilo. Obe bočni opiati obru¬
simo na zadnjem robu, da lepo prehaja¬
ta v zadnji del trupa. Vse robove, razen
stičnih mest trupa s krilom in smernim
repom, zaoblimo z brušenjem. Vzpored¬
no s stranicami trupa prilepimo smerni
stabilizator, ki že nosi vodoravni rep.
Na spodnjem robu z brušenjem prila¬
godimo smerno krmilo, nato natančno
obdelamo stik trupa in krila. Pri tem pa¬

zimo na pravokotnost in pravilen kon¬
strukcijski vpadni kot krila, ki naj bo 1°
do 2° večji kot konstrukcijski vpadni kot
vodoravnega repa. Takšna nastavitev
nam bo olajšala reglažo modela s spre¬
minjanjem položaja težišča. Pri lepljenju
krila in trupa z belim lepilom pazimo,
da krilo ne stoji postrani. To prepreči¬
mo, če krilo in trup sestavimo ob robu
delovne mize. Krilo položimo na zgor¬
njo ploskev in poravnamo zadnji rob
krila z robom mize, trup pa položimo
ob stranico mizne ploskve. Tako zlahka
dosežemo pravilno medsebojno lego

krila in trupa, zlepljeni stik pa utrdimo
z bucikami. Ker je stik razmeroma širok,
dodatne okrepitve niso potrebne.

Ko se lepilo posuši, model natančno
pregledamo, z brušenjem popravimo
drobne napake, nato ga dvakrat prelaki-
ramo z razredčenim brezbarvnim nitro-
lakom in obrusimo (slika 6 in 7). Zelo
gladko površino modela dobimo, če za
drugo lakiranje uporabimo razredčen
nitrolak, ki smo mu dodali nekaj smukca
ali otroškega pudra, in model obrusimo
s finim vodnobrusilnim papirjem grada¬
cije 400 do 600. Prelakiran in obtežen
model tehta okrog 17 g. Model lahko
polepšamo z nanosom bele barve in s
tankim vodnoodpornim flomastrom za¬
rišemo kabino, zakrilca, zavore in ozna¬
ke letala. Tisti spretnejši lahko iz jeklene
žice in kosov balze izdelajo še podvozje,
ki pa ga pred poletom običajno odstra¬
nimo, da se ne poškoduje.

Težišče modela z dodajanjem svinče¬
nih kroglic v prostor za obtežitev urav¬
namo tako, da je približno 15 mm za
sprednjim robom krila. Model regliramo
z uravnavanjem položaja težišča. Če se
med poletom zaganja (»pumpa«), je nos
modela prelahek, oziroma težišče pre¬
več zadaj, tedaj obtežitev povečamo. Če
je kot drsenja prestrm, nekaj svinčenih
kroglic odvzamemo, ker je nos modela
pretežak oziroma ima težišče preblizu
sprednjega roba krila.

Viri:

revija Krila 21, 2004
http://www.pipistrel.si
http://www. rtvslo.si/protisoncu/
in drugi

Mestna zveza društev za tehnično kulturo Ljubljana

Komenskega 7, Ljubljana - tel. / faks: 01/23-11-940 - gsm: 041/262-365 - e-pošta: mzdtk.lj@siol.net
Mladinski tehnični center, Kersnikova 4 / 111 , tel.: 01 / 431 - 23-60
organizira in vabi k vpisu v

CELOLETNE IZOBRAŽEVALNE TEČAJE ZA OSNOVNOŠOLCE

IN SREDNJEŠOLCE

Osnove modelarstva I. - četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: izdelki iz papirja, sestavljanke iz papirja, enostavni modeli (za učen¬
ce na razredni stopnji - 2. in 3. razred).

Osnove modelarstva II. - četrtek od 16.30 do 19.30. Teme: izdelki iz lesa, sestavljanke, modeli (za učence na razredni stopnji
- 4. in 5. razred).

Letalsko modelarstvo - ponedeljek, torek, četrtek in petek od 15.00. do 18.00. Teme: prostoleteči jadralni in radijsko vodeni
modeli (za učence na predmetni stopnji in srednješolce).

Torek od 18.00 do 21.00 (za odrasle ljubitelje modelarstva).

Raketno modelarstvo - četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: rakete s padalom, rakete s trakom, raketoplani in makete (za učence
na predmetni stopnji in srednješolce).

Ladijsko modelarstvo - sreda od 15.00 do 18.00. Teme: modeli motornih čolnov, modeli jadrnic rezreda P, G in F5-G - radijsko
vodeni modeli (za učence na predmetni stopnji in srednješolce).

Sreda od 18.00 do 21.00 (za odrasle ljubitelje modelarstva).

Tečajne oblike izobraževanja iz posameznih področij po dogovoru. Avtomobilsko modelarstvo (sestavljanje radijsko vodenih
avtomobilov), ekološki program (izdelava ptičjih krmilnic in gnezdilnic), preizkus modelov na terenu (šola dobre in varne vožnje).

V tečaje se lahko vpisujete vsak torek, sredo, četrtek in petek od 9.00 do 11.00 ure, ter od 15.00 do 17.00 ure
v Mladinskem tehničnem centru na Kersnikovi 4/III ali po telefonu: 01/431-23-60, ali 041/262 366.
Informacije na spletnih straneh: http://wnrw2.arnes.si/' osljmikral/mzdtk/tekma.html

MODELARSTVO

TT0m®w GgsG

j

I < liitn ni« Ete \ih rt 4wd

JANEZ NEBEC

V poplavi različnih avtomobilov z
električnim pogonom se je pogosto
težko odločiti, kaj naj izberemo za za¬
četek, saj je ponudba zares velika. Ko
pa začnemo iskati avtomobil, ki bi kljub
nezahtevnemu vzdrževanju ponujal do¬
bre zmogljivosti, poleg tega pa bi ga bilo
mogoče voziti tudi na tekmovanjih in
bi bili zanj vedno na voljo tudi rezervni
deli, se izbira občutno zmanjša. Robitro-
nic ETC šport je eden takšnih modelov.
Kljub dostopni ceni podvozje omogoča

vse nastavitve, ki jih najdemo na dirkal¬
nih RV-avtomobilih, začetniki pa za pri¬
pravo na vožnjo ne potrebujejo skoraj
nobenega predznanja.

Vsebina kompleta

Osnovni model dobimo že po¬
polnoma sestavljen, vanj pa je vgrajen
zmogljiv motor velikosti 540 z nameš¬
čenimi kovinskimi hladilnimi rebri. Ka¬
roserija je pobarvana in opremljena z

nalepkami, v njej pa so že izrezane vse
odprtine, ki jih potrebujemo za vožnjo.
Ležišče baterij je pripravljeno za name¬
stitev vzdolžno ali prečno spajkanih pa¬
ketov akumulatorjev velikosti Sub-C. V
model je treba vgraditi le še servomeha-
nizem za zavijanje, krmilnik vrtljajev in
sprejemnik, kar traja manj kot eno uro,
in avto je pripravljen za vožnjo.

Komplet RTR ima že vgrajeno in na¬
stavljeno RV-napravo Sanwa dash-saber
ter elektronski krmilnik vrtljajev Robi-

Jfag&Ft

Podvozje modela je v kompletu že sestavljeno in pripravljeno na
vgradnjo RV-komponent.

Prek zobniškega prenosa in kardana se moč elektromotorja prenaša
na sprednji in zadnji par koles.

V kompletu RTR je vse potrebno za vožnjo, vgraditi je treba le še po¬
gonski akumulator.

Kroglično vpetje nihajnih rok skupaj z oljnimi blažilniki omogoča
zelo natančne nastavitve podvozja.

8

december 2005

TIM 4

MODELARSTVO

V model je mogoče vgraditi različne akumulatorje z napetostjo 7,2 V, ki so sestavljeni Polnjenje preprostega paketa akumulatorjev Ni-Cd

iz členov velikosti sub-C. s počasnim polnilnikom

tronic speedstar 17, ki je dovolj zmogljiv
tudi za krmiljenje močnejših 17-ovoj-
nih elektromotorjev. Krmilnik omogo¬
ča zvezno regulacijo vrtljajev za vožnjo
naprej in nazaj ter sistem ABS za zavira¬
nje. Pred preobremenitvijo je zaščiten z
varovalom, ki ob povišani temperaturi
izključi pogon. Sprejemnik je pred uma¬
zanijo zaščiten z gumijastim balončkom,
zato je v model treba namestiti samo še
pogonski akumulator in že lahko z njim
odidete na stezo.

Tehnične lastnosti modela

Prenos moči - Elektromotor je
nameščen na nastavljivem kovinskem
nosilcu s hladilnimi rebri. Prestavno
razmerje lahko spreminjamo z uporabo
različnih zobnikov na elektromotorju.
Prek zobniškega prenosa se moč motor¬
ja prenaša na gred, ki poganja sprednji
in zadnji diferencial. Pogon z gredjo je
bistveno manj občutljiv od jermenskih
pogonov, zato lahko avto vozimo tudi
po manj čistih podlagah. Spredaj in za¬
daj sta vgrajena nastavljiva kroglična di¬

ferenciala, ki zagotavljata natančen pre¬
nos moči na oba para koles.

Nihajne roke spredaj in zadaj so
popolnoma nastavljive. Brez razstavlja¬
nja modela lahko nastavljamo naklonske
kote koles, stekanje koles in predtek in
s tem model prilagodimo za vožnjo po
vsakem terenu. Konstrukcija je robust¬
na, zato prenese tudi zelo močne udarce
ob betonske robnike in drogove, ki zelo
radi »skačejo« avtomobilu na pot.

Oljni blažilniki so popolnoma na¬
stavljivi. Napolnimo jih lahko z olji raz¬
lične viskoznosti, poleg tega pa lahko
brezstopenjsko nastavljamo napetost
vzmeti. Za zahtevnejše modelarje so na
voljo vzmeti različnih premerov, s po¬
močjo katerih lahko model še bolj na¬
tančno nastavimo.

Gume, ki so nameščene na mode¬
lu, omogočajo zelo dober oprijem in so
zato odlična izbira za začetnike, ki se uči¬
jo vožnje. Zelo dobro se obnesejo tudi v
mrazu in na mokri podlagi. Zahtevnejši
modelarji in tekmovalci lahko na model
namestijo veliko različnih gum iz gumi¬

jaste zmesi ali iz penaste gume. Izbira
gum in platišč za modele v merilu 1 : 10
je zelo široka, zato lahko vsakdo najde
primerno opremo za svoje potrebe.

Karoserija v kompletu je že pobar¬
vana in opremljena z nalepkami, na mo¬
del pa lahko namestimo vse karoserije v
merilu 1 : 10 in širine 190 mm ter mu s
tem damo povsem osebni videz.

Akumulator - Skoraj tako velika,
kot je izbira gum, je tudi ponudba aku¬
mulatorjev za modele avtomobilov. Vanj
lahko vgradimo vse 7,2-V akumulator¬
je, ki so sestavljeni iz členov velikosti
sub-C, od najpreprostejših akumulator¬
jev Ni-Cd do najbolj izpopolnjenih aku¬
mulatorjev Ni-Mh za visoke tokove.

Vožnja z modelom

Izbira ustreznega akumulatorja
in polnilnika

Ker je model že pripravljen za vož¬
njo, je treba le še izbrati ustrezen aku¬
mulator, ga pravilno napolniti in že smo
pripravljeni za vožnjo. Za začetek naj

Polnjenje zmogljivega akumulatorja z mikroprocesorskim polnilni¬
kom. Akumulator se med polnjenjem hladi s pomočjo ventilatorja, ki
ga nadzoruje temperaturni senzor.

Posamezno praznjenje členov v akumulatorskem paketu izenači raz¬
like v napetosti med posameznimi členi.

TEKI 4

december 2005

9

MODELARSTVO

---I

Na tekmovanjih za Pokal Slovenije lahko nastopite tudi s serijskim modelom, ki ne zahteva
dodatnih predelav.

napišem nekaj nasvetov za začetnike,
ki jim bodo pomagali do izbire pravega
akumulatorja.

Preprosti akumulatorji Ni-Cd za
počasno polnjenje so zelo poceni,
saj pakete 7,2 V kupimo že za približno
3.000 SIT, napolnimo pa jih lahko s pre¬
prostimi 220-V polnilniki, ki stanejo pri¬
bližno 2.500 SIT. Že s takšnim akumu¬
latorjem je mogoče model voziti hitro,
njihova slaba lastnost pa je, da se raz¬
meroma dolgo polnijo (14 ur), zato je za
vsakogar, ki želi veliko vožnje, smiselno
imeti več takšnih paketov.

Akumulatorji Ni-Cd za visoke to¬
kove se najbolje napolnijo z avtomat¬
skimi polnilniki. Večja kapaciteta omo¬
goča daljše čase vožnje, nekoliko višja
napetost in nižja notranja upornost pa
tudi nekoliko višje vrtljaje motorja in s
tem večjo hitrost avtomobila. Najboljše
rezultate dosežemo, če jih polnimo s
hitrimi avtomatskimi polnilniki, ki jih
napolnijo v manj kot 30 minutah. Cene
paketov takšnih akumulatorjev (npr.
Sanyo RC2000 ) se začnejo pri 6.000
SIT, cene avtomatskih hitrih polnilni¬
kov z napajanjem iz 12-V akumulatorja
pa pri 8.000 SIT. Akumulatorji Ni-Cd za
visoke tokove so preprosti za vzdrže¬
vanje in dovolj zmogljivi tudi za nasto¬
panje na tekmovanjih, zato so odlična
izbira za začetnike, ki razmišljajo tudi
o nastopanju na tekmovanjih, ali pa od
svojega modela pričakujejo več zmog¬
ljivosti.

Akumulatorji Ni-Mh za visoke
tokove so najzmogljivejši. Njihove vi¬
soke kapacitete omogočajo dolge čase
vožnje, višja napetost in zelo majhna
notranja upornost, pa najvišje vrtljaje
motorja. Akumulatorji Ni-Mh se najbolje
napolnijo z avtomatskimi hitrimi pol¬
nilniki, za doseganje najboljših rezulta¬
tov, pa jih moramo takoj po zaključku
polnjenja še tople namestiti v model.
Ravnanje z njimi zahteva nekoliko zna¬
nja in nekoliko dražjo opremo, zato jih
priporočam tekmovalcem in zahtevnim
začetnikom, ki se bodo pred nakupom
v trgovini poučili o ravnanju in uporabi
teh akumulatorjev.

Po preizkusu vseh tipov akumula¬
torjev lahko začetnikom brez izkušenj
priporočim preproste in poceni akumu¬
latorske pakete Ni-Cd, saj je avtomobil z
njimi dovolj hiter za kakovosten trening
in zabavno vožnjo, vsem, ki z avtomo¬
bilom nameravajo tudi tekmovati, pa
priporočam zmogljivejše akumulatorje
Ni-Cd ali Ni-Mh v kompletu z ustreznim
avtomatskim polnilnikom.

Pred začetkom vožnje moramo vede¬
ti, da je vsak nov akumulator treba vsaj
petkrat napolniti in sprazniti, preden
doseže svojo največjo zmogljivost, pred
vsakim polnjenjem pa moramo akumu¬
latorje tudi do konca izprazniti. To lah¬
ko storimo z avtomatskim polnilnikom,
ki omogoča tudi praznjenje, ali pa s pre¬
prosto 12-voltno avtomobilsko žarnico.
Ko žarnica ugasne je paket akumulator¬
jev prazen.

10

Vožnja

Ker je model že v škatli pripravljen za
vožnjo, je vanj treba samo namestiti aku¬
mulator in zabava se lahko prične. Sam
sem pred prvo vožnjo nekoliko spreme¬
nil naklonske kote koles. Po nekaj krogih
sem nekoliko popravil nastavitev vzmeti
zadnjih blažilnikov, drugih nastavitev
pa nisem spreminjal. Model je kljub se¬
rijskemu motorju zelo hiter in v ovinkih
odlično vodljiv. Serijske gume so kljub
mrazu odlično prijemale, zato je bila vož¬
nja z modelom v užitek. Ob vgrajenem
motorju podvozje ne zahteva dosti na¬
stavljanja, štirikolesni pogon pa v kom¬
binaciji z mehkimi serijskimi gumami
skrbi za izvrsten oprijem in vodljivost.
Krmilnik vrtljajev z vgrajeno zavoro ABS
omogoča hitro ustavljanje in zaviranje
celo v ovinkih, zato je ta model odlična
izhira za učenje vožnje RV-avtomobilov.

Tekmovanja z modeli Robitronic

Z modelom ETC šport lahko tekmu¬
jemo v več kategorijah. Začetnikom je
namenjeno posebno tekmovanje »Pokal
Robitronic«, v katerem lahko nastopajo
samo modeli ETC šport z vgrajenimi se¬
rijskimi elektromotorji. Ta kategorija je
idealna za začetek tekmovalne poti, saj
za dirkanje v njej ne potrebujemo veliko
znanja in drage opreme. Vsi modeli ima¬
jo popolnoma enake zmogljivosti, zato
o zmagovalcu odloča le tehnika vožnje,
ki jo izpopolnjujejo skozi tekmovalno
sezono.

Model ETC šport je dovolj zmogljiv
tudi za nastopanje v kategoriji motorjev
s 17 ovoji. Z vgradnjo močnejšega mo¬
torja se zmogljivosti modela precej iz¬
boljšajo, zato lahko na teh tekmovanjih

izkoristimo vse nastavitve podvozja, ki
jih ponuja model in z njim dosežemo vr¬
hunske rezultate.

Predelave

Za model ETC šport je na voljo mno¬
žica dodatnih delov. Poleg številnih gum,
platišč in karoserij me je najbolj zanima¬
lo, kako se bo model obnašal z močnej¬
šim elektromotorjem. Za preizkus sem
vanj vgradil motor s 17 ovoji, namenjen
za tekmovanja v kategoriji 17T. V kom¬
binaciji z zmogljivim akumulatorjem
pansan 3600 je model neverjetno hiter
in izvrstno pospešuje. Ko dosežemo to
stopnjo, se preprosta igračka spremeni
v model, pri kakršnem moramo že upo¬
rabiti precej modelarskega znanja. Za
začetek je treba izbrati primerne gume,
saj se bodo originalne ob povečani moči
motorja precej hitreje obrabile. V roke
vzamemo kotomer in pomično merilo
ter se lotimo natančnega nastavljanja
podvozja, vzmetenja in diferencialov za
doseganje čim boljših rezultatov.

Zaključek

Robitronic ETC šport je zmogljiv
tekmovalni model za dostopno ceno, ki
je dovolj preprost, da ga lahko upravlja
vsak začetnik. Kljub preprostosti omo¬
goča vse nastavitve, ki jih najdemo pri
precej zahtevnejših tekmovalnih avto¬
mobilih, njegova konstrukcija pa je do¬
volj močna, da zdrži tudi vgradnjo pre¬
cej močnejših motorjev.

Cena modela v trgovini Mantua mo¬
del v Ljubljani je 29.900 SIT, cena kom¬
pleta RTR pa 49 900 SIT. Poleg modelov
lahko tu dobite tudi rezervne dele zanje.
Več o modelu si lahko preberete tudi na
spletni strani www.mantua-model.si.

OBES*

december 2005

RADIJS KO VODENJE

Radiofrekvenčne motnje v panogi F5J-400

TONE VIDENŠEK

Na tekmovanjih v priljubljeni in na¬
glo razvijajoči se kategoriji F5J-400,
ki ponuja obilo tekmovalnih užitkov,
vse pogosteje prihaja do prerekanja in
včasih tudi do hude krvi. Vzrok za to
so pravila, ki določajo, da se po izteku
motornega vleka propeler ne sme več
zavrteti, sicer je tekmovalec diskvalifi¬
ciran. Zanimivo je opazovati propelerje
na modelih, ki se kljub izklopu motorja
včasih nenadzorovano še nekajkrat za¬
vrtijo in nato ustavijo. Tedaj konkurenti
seveda zahtevajo diskvalifikacijo tekmo¬
valca, ki pa vztrajno zatrjuje, da motor¬
ja ni vključil. V takem primeru so tudi
sodniki brez moči in ne vedo, kako se
odločiti. Prizadeti tekmovalci si tak pre¬
kršek tolmačimo kot radijsko motnjo.
Tudi sam sem imel take težave, običajno
pri naglem zavoju, pri čemer so se od¬
prli zložljivi kraki propelerja, kar je pov-

blem s tem rešen le delno. Za zanesljivo
ustavljanje propelerja sem zato na gred
motorja namestil še posebno zavoro
(slika 2). Okoli gredi sem napeljal ozek
trak tanke pločevine in ga z laksom po¬
vezal s servomehanizmom v trupu (slika
3). Za zavorno oblogo sem uporabil koš¬
ček trdega usnja, ki sem ga prilepil na

pločevinasti trak (nekaj podobnega kot
pri avtomobilu). Zadeva je delovala sto¬
odstotno, vklop zavore pa je bil seveda
daljinski ob primerni sinhronizaciji RV-
komand. Včasih se je tudi malce pokadi¬
lo, toda brez hujših posledic za motor in
model.

Izvirna tehnična težava je namreč
v tem, da procesor izključi zavoro na
modelu po približno 5-10 sekundah.
Model tedaj začne jadrati in po preteku
tega časa se lahko kraki propelerja oziro¬

ma gred motorja prosto premaknejo ob
vsaki spremembi: bodisi, da gre za spre¬
membo smeri leta ali za tako imenovano
radiofrekvenčno motnjo, kar povzroči
nekaj vrtljajev propelerja brez vednosti
in vpliva modelarja. Ker so vsi krmilniki
vrtljajev, ki jih danes kupimo v modelar¬
skih trgovinah, narejeni tako, da zavora
popusti, pomeni, da se bomo na tekmah
v naši panogi F5J-400 še dolgo prereka¬
li, dokler zadeva ne bo strokovno rešena
- najbolje z domačo pametjo.

zročilo nekaj vrtljajev motorja v prazno
brez vklopa.

Ker sem se hotel v prihodnje na tek¬
movanjih izogniti tovrstnim sporom,
sem poskusil zadevo popraviti in začel
na testnem modelu problem sistemat¬
sko reševati. Izdelal sem posebne vzme¬
ti, ki naj bi preprečile odpiranje oziroma
zmanjšale verjetnost popolnega razprtja
krakov, in jih namestil na vmesnik pro¬
pelerja (sliki 1). Čeprav sem napetost
vzmeti nastavil zelo natančno, je bil pro¬

TISI'

december 2005

11

trgovina

MODELAR


Stjepan Količ, s.p.

Tovarniška 10
8250 Brežice

Nakupovalni center Intermarket
Tel.: 07 49 62 072

Faks: 07 49 62 073

GSM: 041 945 531
www.trgovinamodelar.com
e-pošta: trgovina.modelar@siol.net
delovni čas: od ponedeljka
do petka 9-12 in 15-19, sobota 9-13

MODELARSTVO

'HMm  GesG

SAŠO BABIČ

Majhni jadralni modeli na električ¬
ni pogon pridejo zmeraj prav. Ker ne
zahtevajo veliko prostora za vzletanje
in pristajanje, omogočajo rekreativno
letenje na bližnjem travniku ali jadranje
na manjših pobočjih. Tokrat predstavlja¬
mo na videz živahen in obetaven model
ehawk 1400, ki je zaradi svoje velikosti
prav prikladen za transport. Da bo letel,
ne potrebuje dragih komponent - spre¬
jemnik, dva miniservomehanizma, kr¬
milnik vrtljajev in pogonske baterije. Pa
model res ponuja toliko, kot obeta?

Sestavljanka modela letala

Gre za kakovostno izdelan model;
trebušasti trup namreč ni iz plastike
ABS, temveč izdelan v tehniki ELSV, ka¬
bina pa je vakuumsko povlečena iz tan¬
ke plastike, ki uspešno posnema videz
ogljikove tkanine. Vsi leseni deli so la¬
sersko izrezani. Krilo in repne površine
so lepo sestavljene in natančno prekrite
s folijo v pisanih barvah. Model je na vo¬
ljo v modri, vijoličasti in rumeni barvi.
Poleg tega v škatli najdemo tudi celoten
pogonski sklop - elektromotor z ustrez¬
no kapo propelerja in zložljivim prope¬
lerjem. Vsi deli so skrbno spravljeni v
posamezne vrečke, v eni pa so priložena
tudi nazorna slikovna navodila in nalep¬
ke. Edina pripomba gre na račun 2-mm
žic za pogon višinskega krmila, ki so za
model te velikosti zanesljivo premočne
in pretežke.

Sestavljanje modela

Kot je bilo jasno že ob prvem pre¬
gledu vsebine škatle, sestavljanja ni bilo

Model je s svojo velikostjo izjemno praktičen
za transport, poleg tega pa so vanj vgrajene
tudi cenovno zelo dostopne komponente.
Ehaivk je res pravi model za letenje na bliž¬
njem travniku.

prav dosti. Listanje po slikovnih navodi¬
lih je to še potrdilo. Ob preizkušanju pri¬
leganja delov »na suho« brez lepila sem
bil prijetno presenečen, saj se je vse pri¬
legalo točno tako, kot se mora. Posebno
pozornost je treba nameniti lepljenju
krilnih polovic. Tu za vsak slučaj korena
krilnih polovic še enkrat obrusimo in se
pred lepljenjem prepričamo, ali jekleni

Vsebina kompleta je skrbno in lično zapakirana. Deli modela prese¬
netijo s kakovostjo izdelave. Vsi leseni deli so lasersko izrezani.

Čeprav model ni med največjimi, je v trupu več kot dovolj prostora
za vse RV-komponente. Mizico servomehanizma višine sem precej
zmanjšal in s tem še pridobil na prostoru.

12

EHAWK 1400

• Vsi leseni deli so že laser-  • Predvidena uporaba samo-
sko izrezani, natančno reznega vijaka za pritrditev
sestavljeni in prekriti s kril.

folijo oracover. • S plastično kabino modela je

• V škatli najdemo celoten treba previdno rokovati, saj

pogonski sklop - elektro- je precej krhka.

motor z zložljivim prope-  • Samo z nagibom in višino
lerjem in kapo propeler- sicer gre, a z dvema servome-
ja. hanizmoma za smer in viši-

• Model je v zraku predvid- no V-repa model pridobi na

Ijiv in živahen. okretnosti.

december 2005

me 4

MODELARSTVO

Za nagib služi centralni servomehanizem. S tem lahko odmislimo Posebnost modela je, da njegov V-rep v osnovi krmilimo samo po vi-
uporabo krilc kot zakrile, diferencialni hod pa lahko izvedemo me- šini. Z vgradnjo dodatnega servomehanizma za smer model postane
kansko. izrazito okreten.

bajonet res lahko vstavimo v luknje v
drugem rebru vsake polovice, saj bo kri¬
lo le tako dovolj trdno. Lahko si poma¬
gamo s preprostim trikom, da bajonet
s sekundnim lepilom najprej vlepimo v
eno krilno polovico, nato polovici s 30-
minutnim epoksidnim lepilom zlepimo
v celoto. Sestavljeno krilo zdaj privijači-
mo na trup. Priloženi samorezni vijak
sem zaradi praktičnosti zamenjal s pla¬
stičnim M 4, ki ga privijemo v lesno ma¬
tico, prilepljeno pod za to predvideno
leseno ploščico v trupu.

Na trup je treba prilepiti še repne
površine. To gre preprosteje, saj repni
polovici vstavimo v trup, ju glede na
pritrjeno krilo poravnamo, da sta sime¬
trični, s priloženo kartonsko šablono
preverimo, ali oklepata pravilen kot, in
ju nato skozi odprtino na koncu trupa
prilepimo s sekundnim lepilom. Sledi
lepljenje krmilnih površin in njihovih
šarnirjev (CA-šarnirjev; angl. CA hin-
ges). Pred lepljenjem jih vstavimo v za
to pripravljene reže. Krilca zanihamo do
skrajnih točk hodov v obe smeri, da kril¬
ce napravi dovolj široko režo in se lahko
prosto odkloni v obe strani. Šarnirje pri¬
lepimo s kapljico sekundnega lepila ali
dvema na vsaki strani. Da bi bilo v trupu
več prostora tudi za pogonske celice Li-
PO in poljubno oblikovane pakete, sem
skrajšal mizico za servomehanizem viši¬
ne. Nato sem na dno trebušastega trupa
prilepil daljšo deščico iz 3-mm balze, na
katero sem kasneje s sprijemnim trakom

Za boljše letalne zmogljivosti elektromotor
iz sestavljanke zamenjamo z elektromotor¬
jem razreda 400 6V. Za silo lahko uporabi¬
mo tudi priloženi zložljivi propeler.

mi

december 2005

Detajl konice krila nam razkrije skrbno
sestavljene lesene dele, ki so lepo prekriti s
folijo.

pritrdil pogonske baterije. Preostane še
pritrjevanje elektromotorja in po pri¬
trjevanju servomehanizmov še izdelava
krmilnih povezav iz priloženih drobnih
delov.

Priprave na prvi polet

Pred prvim poletom vselej preveri¬
mo položaj težišča, nastavljene hode kr¬
mil, smeri odklanjanja krmilnih površin
in seveda, ali so pogonske baterije pol¬
ne. Vsaj pred prvim letom ne pozabimo
preveriti dosega RV-naprave z zloženo
anteno in pri delujočem motorju. Mo¬
del s polnim plinom lahko vržemo čisto
nežno naravnost in pod rahlih kotom
navzgor, saj ima več kot dovolj moči za
samostojno vzpenjanje.

Letenje

Model je v zraku prijetno živahen,
nima pa posebej rad počasnega lete¬
nja. Če mu težišče premikamo naprej,
se model lepo umiri tudi pri manjših
hitrostih, a mu je potem treba povečati
hod višinskega krmila. Model je predvi¬
den za krmiljenje samo po nagibu in vi¬
šini. Lupingi, kubanske osmice, valjčki
in hrbtni let pa mu ne povzročajo no¬
benih težav. V mirnem vremenu deluje
brezhibno, ko pa je ozračje nemirno ali
ko z njim jadramo na pobočju, kmalu
ugotovimo, da samo nagib ne zadošča
povsem. V tem primeru predlagam, da

poleg servomehanizma za višino v trup
vgradite še enega. Tako po vklopu me¬
šalnika za V-rep model krmilimo po vi¬
šini in nagibu, kar mu da popolnoma
novo dimenzijo pri okretnosti in vode¬
nju. Že tako odziven model postane še
živahnejši in okretnejši - kar je seveda
zelo dobrodošlo. Če priloženi elektro¬
motor zamenjamo z elektromotorjem
razreda 400 6 V, se kot vzpenjanja opaz¬
no poveča. Če pa zamenjamo še prilo¬
ženo kapo in krake propelerja in jih na¬
domestimo z Graupnerjevim zložljivim
propelerjem 6 x 3,5 ali 6 x 4, se model
brez posebnih težav vzpenja pod kotom
30°. S tako učinkovitim pogonom se z
enim polnjenjem pogonskega paketa
osmih členov kapacitete 650 mAh kar
trikrat povzpnemo na višino okrog 300
m. Ker je model miren tudi pri višjih hi¬
trostih, lahko za bolj adrenalinsko lete¬
nje uporabimo težji pogonski paket, ki
ga, recimo, sestavimo iz členov Ni-MH
GP 1100 mAh. Model bo tako težji od
prvotnih 510 g, kar mu bo precej zviša¬
lo hitrost letenja. Če so na pobočju pra¬
ve razmere, je to dobrodošla lastnost,
saj pri večji hitrosti zaradi ohranjanja
energije lahko izvajamo akrobacije s po¬
časnejšim tempom.

Zaključek

Ugotovitev, da se v majhni škatli
skriva presenetljivo dober model, je
pravilna. Ehawk sicer ni namenjen či¬
stim začetnikom, a sem prepričan, da
se da z njim tudi naučiti leteti. Tako
učenje bi sicer trajalo nekoliko dlje kot
pri začetniškem modelu in bi od učen¬
ca zahtevalo nekoliko več zbranosti.
Tu je velika prednost modela klasična
gradnja krila in repnih površin, ki se
jih da ob morebitnih poškodbah z lah¬
koto popravljati. ELSV trup je s svojimi
65 g hkrati lahek, zaradi okrepitev s
steklenim rovingom na spoju polovic
pa presenetljivo trden. Ker v avtomobi¬
lu ne zavzame veliko prostora in nudi
obilo užitkov in veselja pri letenju tako
na travniku kot na pobočju, je to pravi
model za vsak dan.

13

PRILOGA

notenje modela, predvsem pa, da prehitro
ne izgubijo volje do dela. Ko jih maketarstvo
dovolj prevzame, bodo samostojno brez uči¬
teljevega vpliva razvijali svoje spretnosti in
osvajali nove tehnike pri upodabljanju čarne¬
ga sveta v miniaturi.

Za začetek pa, kot že rečeno, zadošča,
da je polmaketa v grobih potezah podobna
originalu. Za izdelavo lahko uporabimo raz¬
lične materiale od papirja, lesa, umetnih mas
do kovin. Zaradi dostopnosti in enostavnosti
preoblikovanja so najbolj primerne papirna¬
te polmakete, ki danes, ko so osebni računal¬
niki in tiskalniki dostopni skoraj vsakomur,
postajajo vedno bolj priljubljene. Vse več je
tudi spletnih strani, ki ponujajo najrazličnej¬
še papirnate makete od najbolj preprostih, ki
jih lahko sestavi praktično vsak, do zelo za¬
htevnih, pri katerih je na prvi pogled težko
ugotoviti, da so izdelane iz papirja. Predloge
zanje so na voljo v obliki razgrnjenih plaš¬
čev za posamezne sestavne dele, na katerih
je večina podrobnosti samo narisanih. Tu so
še elementi nosilne konstrukcije ali rebra za
ojačitve, ki se jih običajno prilepi na trši kar¬
ton, ter manjši deli, ki jih prej še oblikujemo
ali zgolj izrezane prilepimo na predvidena
mesta. Ponekod se na označenih mestih za¬
hteva tudi izrez večjih in manjših odprtin za
ponazoritev vrat, oken ipd. Nobena posebna
težava ni v ustreznem grafičnem programu
izdelati tudi napise ali oznake, ki še dodatno
obogatijo videz papirnate makete.

Polmaketa raket
sojuz h pupj/jsj

ALEKSANDER KORČAGIN in JOŽE ČUDEN
Foto: Aleksander Zagorodni

Maketa ali polmaketa

Makete so »kraljevska« zvrst v vsaki mo¬
delarski panogi, najsi bodo statične ali še
posebno, če so delujoče. Pogosto so to pra¬
ve mojstrovine, ki se na prvi pogled skoraj
ne razlikujejo od originala. Če želi graditelj
do potankosti ponazoriti vse najmanjše po¬
drobnosti na maketi, zahteva to od njega ob¬
vladovanje najrazličnejših tehnik obdelave
gradiv, odlično poznavanje motiva, ki ga bo
izdelal v pomanjšanem merilu in s tem v zve¬
zi tudi izčrpno dokumentacijo v obliki risb,
fotografij in pisanih virov, katerih zbiranje
pogosto traja več let in se praktično nikoli
povsem ne konča. Vedno se namreč najdejo
kaki novi podatki, ki pomagajo ustvariti še
popolnejšo sliko izvirnika. Predvsem pa grad¬
nja maket terja obilico potrpljenja, vztrajnosti
in časa, saj lahko izdelava zahtevnejše makete
traja tudi več let, pri čemer ur sploh ne šteje¬
mo več. Dandanes, ko postaja prosti čas vse
dragocenejši in si ga večina zaradi prezapo¬
slenosti vse težje najde, je razmeroma malo
tistih, ki se odločijo ukvarjati s to dejavnostjo.
Kljub temu pa si marsikdo želeli doma imeti
kako lepo izdelano maketo, pa čeprav le na
polici in brez delujočih delov ali zapletenih
mehanizmov. Nekateri se zato odločijo za
zbirateljstvo. Na trgu je danes mogoče dobiti
obilico do najmanjše podrobnosti izdelanih
avtomobilskih, železniških in drugih mode¬
lov, ki jih lahko kupimo po dostopnih cenah,
ni pa malo takih, katerih cene so vrtoglavo
visoke in zato dostopne le petičnejšim zbi¬
ralcem. Zelo priljubljene in tudi razmeroma
poceni so na primer plastične makete letal,
ladij, vozil ali figur, ki jih je mogoče sestaviti
dokaj hitro in brez kakih posebnih izkušenj,
čeprav je za vrhunski izdelek te vrste potreb¬

no še marsikaj drugega kot zgolj lepilo in ne¬
kaj posodic barve za makete. Sem sodijo naj¬
različnejše dopolnitve v obliki dodatkov iz
umetnih smol, fotojedkanih delov, nalepke in
avtentične barve, ki jih nanašamo skoraj pra¬
viloma z natnčnimi zračnimi čopiči. In spet
smo tu, ko večini kljub željam čas postane
nepremostljiva ovira.

Toda kdo pravi, da mora vsak model do
popolnosti ustrezati originalu. Marsikdo bi se
zadovoljil že s približnim posnetkom. Takemu
modelu, ki v grobem posnema predmet v na¬
ravi ali transportno sredstvo in se mu pribli¬
ža le v osnovnih dimenzijah v merilu, najbolj
izstopajočih podrobnostih in prevladujočih
barvah, pravimo polmaketa. To je model, ki
ga vsak kolikor toliko dober poznavalec lah¬
ko takoj prepozna.

Stopnja detajliranja
je običajno odvisna
od tega, koliko časa
in podatkov je imel
graditelj na voljo, ko
se je odločil za njeno
izdelavo, pa tudi s
kolikšno mero spre¬
tnosti se je lahko po¬
hvalil.

Polmakete so
primerne predvsem
za mlajše modelarje
in začetnike, kjer je
zaželeno, da gradnja
ne traja predolgo in
je v razmeroma krat¬
kem času mogoče
doseči končni cilj
- preizkus in ovred-

14

december 2005

PRILOGA

V

Polmakete vesoljskih raket iz papirja

V raketnem modelarstvu papirnate pol¬
makete predstavljajo prvi korak k zahtev¬
nejšim tekmovalnim maketam kategorij S5

- makete za doseganje višine in S7 - makete,
ki verodostojno demonstrirajo lete pravih
vesoljskih raket. Obe panogi natančno opre¬
deljuje športni pravilnik mednarodne aero¬
navtične zveze FAI.

Kako se tega lotevajo v Mednarodni ve¬
soljski šoli v mestu Bajkonur, kjer so vesoljski
poleti nekaj povsem vsakdanjega, saj lahko
tamkajšnji prebivalci starte vesoljskih raket
spremljajo tako rekoč skozi okno svojega
stanovanja, si poglejmo na primeru modela

- polmakete vesoljske nosilne rakete sojuz,
kakršne izdelujejo tamkajšnji šolarji, člani
modelarske sekcije.

Nosilna raketa sojuz velja za eno najza¬
nesljivejših raket v svetu. Uporablja se ne
le za utirjanje pilotiranih vesoljskih ladij s
človeško posadko vrste sojuz v orbito okoli
Zemlje temveč tudi za tovorna transportna
plovila progres ter medplanetne vesoljske
postaje. Zaradi razčlenjene oblike, raznoliko¬
sti in velikega števila prototipov, ki jih je mo¬
goče izdelati, je med modelarji in maketarji
zelo priljubljena.

V MKŠ predlagajo za izdelavo načrt pol¬
makete iz papirja v merilu 1 : 100, ki ga objav¬
ljamo v sredinski prilogi. Izdelamo jo lahko
kot muzejski razstavni eksponat ali v leteči
različici, za pogon katere zadošča modelarski
raketni motorček totalnega impulza 5 Ns. Ru¬
ski modelarji v ta namen uporabljajo motorje
premera 13 mm (MRD 5-3-3), v našem pri¬
meru pa lahko uporabimo standardni motor
B6-4 (ali B4-4) s premerom 18 mm ali mini-
motor z dovolj veliko potisno silo, odvisno
od vzletne mase modela, ki bo v primeru do¬
polnitev in večjega števila notranjih ojačitev
kaj hitro narasla. Ne pozabimo, da svoj delež,
ki ni ravno zanemarljiv, prispevajo tudi lepila
in barve.

Dele makete iz načrta v prilogi skreniramo
in natisnemo (ali prefotokopiramo) na trši,
po možnosti barvni papir, sicer plašč pred se¬
stavljanjem pobarvamo po predlagani barvni
shemi in dele zlepimo z univerzalnim lepi¬
lom. Polmaketo lahko izdelamo tudi v drugač¬
nem merilu. Če hočemo večjo, načrt ustrezno
povečamo in izberemo močnejši motor (npr.
C6-3), ali vanj vgradimo več motorjev. Izdelek
bo odpornejši proti vlagi in trajnejši, če povr¬
šino prelakiramo s prozornim nitrolakom, ki
ga po možnosti nanesemo z brizganjem.

Elastika v trenutku odpiranja padala ubla¬
ži sunek. Z dodajanjem balasta (plastelina)
v glavo dosežemo, da bo težišče modela na
predvidenem mestu, kar je izredno pomemb¬
no za stabilnost leta makete.

Na maketo prilepimo še dve vodili pre¬
mera 5-6 mm, in sicer eno na spodnji del
centralne stopnje ter drugo na mesto največ¬
jega premera ob konicah bočnih stopenj. S
pomočjo vodil model namestimo na lansirno
rampo, ki naj ne bo krajša od 1,5 metra. Vžig
izvedemo električno z razdalje 5 metrov.

Sicer pa vse drugo izdelamo enako kot
pri običajnih enostopenjskih raketnih mode¬
lih. Pomembno je, da nosilec motorja dovolj
trdno vlepimo v trup centralne stopnje s po¬
močjo dveh obročkov iz 3 mm debele balze
ali tršega kartona. Če želimo, da bo maketa
po poletu nepoškodovana krasila zbirko mo¬
delov in bo sposobna še kake izstrelitve, paz¬
ljivo izdelajmo pristajalni sistem. Padalo iz
tanke polietilenske folije premera vsaj 50 cm
naj ima na kupolo s selotejpom prilepljenih
osem niti. Trdno ga privežemo na navezavo
iz ožje opletene ela¬
stike, katere en ko¬
nec dobro prilepimo
v notranjost trupa
centralne stopnje,
drugi del pa v glavo,
ki se ob izmetavanju
padala loči od make¬
te. Odpiranje trupa
makete izvedemo

na mestu rešetke
med 1. in 2. stopnjo.

15

TE KI 4

december 2005

MAKETARSTVO

NipofkS sa Izdelavo feram f&dMi

Primer letalske

PRIMOŽ DEBENJAK
Foto: A. Kogovšek


Ta dioramaje na prvi pogled precej preprosta, a videz vara. Veliko dela je bilo zlasti z izdela¬
vo rastlinja.

V prejšnjih številkah smo spoznali
nekaj osnovnih krajinskih elementov
za izdelavo dioram, zdaj pa je primeren
trenutek, da vidimo, kako jih lahko upo¬
rabimo v praksi. Za naš namen zelo pri¬
meren študijski objekt je diorama mes-
serschmitta Bf 109 G-6 v merilu 1 : 48,
ki je bila v nekaj uvodnih korakih pred¬
stavljena že v prejšnjih nadaljevanjih.

Zasnova diorame

Letalska diorama, ki skoraj vedno
prikazuje letalo na tleh, se od dioram,
ki prikazujejo oklepna in druga vojaška
vozila, razlikuje med drugim po tem, da
letalo na tleh ni »v svojem elementu«. Če
želimo npr. upodobiti tank pod dreve¬
som, zadošča, če vemo, da so na bojišču,
kjer je deloval, rasla podobna drevesa.
Zlasti lažji tanki 2. svetovne vojne so
prevozili velike razdalje, tako da za reali¬
stično dioramo ni vedno potrebna foto¬
grafija dogodka, ki ga prikazujemo. Pri
letalski diorami pa je povsem drugače.
Kadar želimo upodobiti zelo običajen
dogodek, denimo vsakdanje servisira¬
nje, bo šlo tudi brez fotografske podkre¬
pitve, če pa gre za neobičajen dogodek,
ki ga ni doživelo vsako letalo, npr. zasil¬
ni pristanek ali pa letalo v puščavski ka¬
muflaži na snegu, se moramo vselej rav¬
nati po fotografijah. Podobno velja tudi,
če želimo na naši diorami prikazati dve
letali iz različnih enot.

Kako se lotimo diorame?

Za izhodišče potrebujemo primerno
fotografijo ali več fotografij. Ce gre za
starejši dogodek, fotografijo praviloma

najdemo v knjigi. V zadnjih letih nam je
v veliko pomoč tudi internet, kjer pa fo¬
tografije večinoma niso reproducirane
tako kakovostno kot v knjigah. Fotogra¬
fija naj dovolj jasno prikazuje zanimiv
dogodek, pri čemer seveda pazimo tudi
na uravnoteženost kompozicije. Ideal¬
no je, če imamo na voljo več fotografij,
da ne bomo čez; nekaj let, ko bomo ku¬
pili novo knjigo z dodatnimi fotografi¬
jami istega dogodka, neprijetno ps6S£ ;
nečeni.

Prikazani dogodek

Pričujoča diorama prikazuje posledi¬
ce manjše nezgode na letališču v Grčiji
proti koncu leta 1943, ko je messersch¬

mitt Bf 109 G-6 iz sestava 8./JG 27. (pri
čemer oznaka »JG« pomeni lovski polk,
arabska številka pa eskadriljo znotraj
polka) zdrsnil z utrjenega dela letališča
in obtičal med precej raznolikim rastlin¬
stvom.

V knjigi, posvečeni omenjenemu lov¬
skemu polku, sem našel tri fotografije,
posnete z različnih strani, tako da sem
se lahko lotil dela. Na fotografijah se
lepo vidi, da letalo ni polomilo grmič¬
ka, ki ga vidimo na diorami mted levim
krilom in trupom, iz česar sklepam, da
je letalo na mesto, kjer je bilo fotografi¬
rano, padlo zviška, kar je seveda malce
nenavadno. Pri tem sta se malo zvila
dva kraka propelerja, zlomila se je leva

Na robu nasipa, kjer stoji častnik v plašču, je stal tudi fotograf dogod- Tudi s te strani je diorama dokumentirana s fotografijo. Letalu Me Bf

ka, ki ga prikazuje diorama. 109 sta se pri padcu zvila dva kraka propelerja.

16

december 2005

TEKI 1 4

MAKETARSTVO

Na tej sliki se najlepše vidijo različni krajinski elementi  - zemlja, nasip, različne rastline
vključno z nepoškodovanim grmičkom za levim krilom.

noga podvozja, poškodovan je bil tudi
dodatni rezervoar za gorivo pod tru¬
pom. Zlasti rezervoar za gorivo je zelo
zanimiv, ker bi bilo neobičajno, da ga
letalo na bojnem poletu ne bi bilo od¬
vrglo. Torej je mogoče, da gre za ne-
ggpdo ob vzletu ali pa praznega rezer¬
voarja zaradi tehnične napake ni bilo
e«Qdvreči. Vsekakor pa je očitno,
škoda majhna in popravlji-
cenjena je bila na 15 odstotkov,
nesreče so bile precej vsakdanje
ravila so izvajali na pracej primi-
lačine; tako so npr. deformirane
rake propelerjev včasih ravnali kar s
ramoVi. \ !"

jNa-fptpgf^ifijah se vidi, da je bilo
rastlinstvo jarecej raznoliko' in neena¬
komerno, kaj: je po eni strani dobro za
kompozicijo, po drugi pa seveda moč¬
no poveča težavnost ponazoritve. Pre¬
še lotimo tako zahtevnega projekta,
moramo vedeti, ali imamo nabranih do¬
volj različnih rastlin. Ker se že nekaj let
arjam s tovrstnim »zeliščarstvom«,
nisem imel prevelikih težav.

ukv;

Letalo

Prikazano letalo je najbolj pogosta
izpeljanka messerschmitta 109- Imelo je
standardno sivo lovsko kamuflažo RLM
74/75/76. Kapa propelerja je imela obi¬
čajni beli segment. Beli pas okoli trupa
je bil značilen za sredozemsko bojišče
(nemška letala na vzhodni fronti so ime¬
la rumene taktične oznake). Ker je šlo
za zelo običajno letalo, večje predelave
niso bile potrebne. V kabini sem dodal
edvardove pasove, izrezal višinski krmili
in krilci, ker na fotografijah niso v nev¬
tralnem položaju. Poškodbe propelerja
in rezervoarja sem prikazal s pomočjo
toplotne obdelave nad električnoHKlN^
halno ploščo. Pri tem opravilu je seveda
treba biti previden. Gube na rezervoar¬
ju sem naredil zelo preprosto: z inake-
tarskim nožem sem zarezal v plastiko,
potem pa sem robptot: zaoblil s Tiniih
brusilnim papirjetff

Z oznakami na srečo ni bilo težav,
ker se dobi odličen komplet nalepk ame¬
riške firme EagleCals. Na koncu sem do¬
dal še antensko žico.

Diorama

Prikazana diorama je precej zah¬
tevna, saj združuje različne krajinske
elemente, zemljišče pa ni ravno. Kot
podstavek sem uporabil ploščo iz plu-
te, namenjeno za pritrjevanje lističev
in podobnega, kakršno lahko po ugod¬
ni ceni kupimo v tehničnih trgovinah.
Leseni okvir sem premazal z mešanico
prozornega laka in rjave barve. Nasuti
rob vzletne oziroma pristajalne steze
sem v grobem izrezal iz stiropora in ga
z mizarskim lepilom pritrdil na ploščo.
Nato sem nanj nanesel debelo plast laka
in po še mokrem laku potresel droben
pesek. Vse skupaj sem potem pobarval
s primerno zelo svetlo barvo. Ker se
mi je nasip zdel preveč grob, sem s po¬
dobno tehniko povrh posul še fin ble-
dosiv okrasni pesek. Ta kljub navidez
pravi barvi ni deloval dovolj realistično,
ker je bil rahlo prosojen, zato sem ga
pobarval in zaradi efekta globine vse
skupaj zalil z močno razredčeno tem¬
nejšo barvo.

Na diorami je vidna tudi gola zemlja,
ki je bila opisana v drugem delu. Foto¬
grafije, ki sem jih imel na voljo, so črno-
bele, zato so barve prsti in rastlin plod
moje interpretacije.

Ko je bilo letalo izdelano, sem ga naj¬
prej brez lepila namestil na podstavek,
da sem videl, kam moram prilepiti višjo
travo in druge rastline. Z materiali smo
se že seznanili v prejšnji številki.

Na koncu sem za poživitev diorame
na vrh nasipa namestil še Preiserjevo
figuro nemškega letalskega častnika v
plašču, ki ustreza letnemu času. Diora¬
me brez figur večinoma delujejo precej
pusto, predvsem pa figure zlasti laič-
r ,nemu gledalcu jasno pokažejo velikost
Tčlala. Žal pa je ravno pomanjkanje pri-
niernih figur pogosto glavna ovira za iz¬
delavo zanimivih dioram. Figur pilotov
tifti-aT.t4ko težko dobiti, zatakne pa se
pri mehanikih,, zlasti če niso oblečeni
po predpisih - to pa se je v ekstremnih
vremenskih razmerah seveda pogosto
dogajalo. Zato je trei^a pri izdelavi dio¬
ram varčevati s figurami, da nam bodo
ostale še za naslednje projekte.

marklm




TRIX

Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin

Zastopa in prodaja

Prometej, d o

Kavadarska 21, 1000 Ljubljana

GSM: 041/672-238, faks: 01/51-01-987, e-pošta: prometej@prometej.si

Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trta Proti Club«.

TIMOVI NAČRTI

Bralce obveščamo, da Imamo na
zalogi vse Timove načrte.

Cena vsakega je 1000 SIT.

TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 star

TIMOV NAČRT 2 - RV-jadmica lipa I

TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model HOT-94

TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180

TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KI M I

TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke

TIMOV NAČRT 7 - RV jadralni model HOT-95

TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke

TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model

TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis

TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita

TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3

TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model

TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H

TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta

TIMOV NAČRT 16 - spitfire

TIMOV NAČRT 17 - trener 40

TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model

TIMOV NAČRT 19 - P-40 vvarhavvk, RV-polmaketa za zračne boje

TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte

TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model

TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda

TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom

TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje

TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje

TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3

TIMOV NAČRT 27 - fokker E lil, RV park-fly, polmaketa

TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi

TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče

TEKI

december 2005

17

MAKETARSTVO

®0EB®W[1)© @gjEP©(S|© maketo

S3D©0© i@S©iffite@

IGOR KURALT

V zadnjem času sem dobil kar nekaj
vprašanj ljubiteljev malih železnic in
bralcev revije TIM, kako začeti gradnjo
makete malih železnic. Osnovni del ma¬
kete je prav tako pomemben kot temelji
pri hiši, saj je od njega odvisna trdnost
makete, ki jo bomo izdelali.

Najprej seveda potrebujemo načrt
makete. Ko se odločimo, kje bo maketa
stala in kako velika bo, si zamislimo še,
kakšna bo videti. Načrt postavitve tirov
in druge opreme si lahko izdelamo roč¬
no po šablonah, vendar pa danes za na-

tanjšo leseno podlago (iverna plošča ali
vezan les), da ne prihaja do deformacij
makete, Pri obeh načinih gradnje ma¬
kete je smiselno uporabiti sistem Terra-
form, ki ga je izdelal proizvajalec Noch.
Ta omogoča oblikovanje pokrajine in iz¬
delavo hribov s pomočjo podstavnih pa¬
ličic in plastičnih nastavkov, po želji vsa¬
kega posameznika, kot prikazuje slika 3.

Za večje in tudi manjše makete, kjer
so tiri postavljeni v več ravneh, je naj¬
primernejši način gradnje s profilnimi
ploščami (slika 4). Uporaba rešetkaste¬

ga osnovnega ogrodja pri gradnji make¬
te zagotavlja, da se pokrajina ali hribi ob
prestavljanju makete ne bodo lomili.

Izdelava rešetkastega osnovnega
ogrodja

V tem prispevku bomo predstavili
izdelavo osnovnega ogrodja rešetkaste
konstrukcije za maketo v velikosti 226
x 116 cm. Zanj potrebujemo osem letev,
dolgih 116 cm, širokih 10 cm in debelih
2 cm, ter 5 letev, dolgih 226 cm, širokih

črtovanje maket obstajajo tudi računal¬
niški programi, s katerimi je delo dosti
natančnejše. Z računalnikom narišemo
celotno maketo v dveh dimenzijah (sli¬
ka 1). Program sproti beleži tudi ves
predvideni material. Lahko pa videz bo¬
doče makete prikažemo tudi tridimenzi¬
onalno (slika 2), in sicer s programom
za načrtovanje železniških maket »Win-
track V6.0 3D«, ki je bil predstavljen v
Timu 4/2003.

Naslednja stopnja gradnje makete je
izdelava podlage (mize). Tudi za to je
več načinov. Za podlago lahko uporabi¬
mo nekoliko debelejšo iverno ploščo ali
vezan les, ki se ne upogiba. Ta način je
primeren za manjše makete do velikosti
največ 2 m 2 . Za večje makete pa je pri¬
poročljivo, da najprej izdelamo nosilno
ogrodje v obliki rešetkaste konstrukcije,
ki jo prekrijemo s trdo, lahko nekoliko

Kosovnica

Št. Element Material Mere Kosov

1 vzdolžna letev smrekova letev 2260 x 100 x 20 mm 5

2 prečna letev smrekova letev 1160 x 100 x 20 mm 8

3 osnovna plošča vezana plošča 200x 200x 10 mm 4

2260

20

20

m

« 200 *

of

o

oj|

18

december 2005

som 4

MAKETARSTVO

10 cm in debelih 2 cm (slika 5). Vanje
zarežemo 2 cm široke utore za letve,
kot prikazuje risba. Pri daljših vzdolž¬
nih letvah je razmik med utori 30 cm,
pri krajših prečnih letvah pa 26,5 cm.
Noge za maketo si lahko izdelamo sami
(slika 6) ali jih pa kupimo pri trgovcu
s pohištvenim okovjem, kar ne bo pre¬

tiran izdatek. Priporočljivo je, da imajo
noge na spodnjem delu navojni čep ali
vijak za nastavitev višine. Tako maketo
tudi na neravnih tleh lahko postavimo
v popolnoma vodoraven položaj (slika
7). Če tiri na postajah ne stojijo povsem
vodoravno, se nam lahko zgodi, da nam
vagoni, ko jih odpnemo od lokomotive,
sami pobegnejo s postaje.

Na mestih, kjer se letve križajo, je pri¬
poročljivo, da poleg lesnega lepila (UHU
holz) uporabimo tudi lesne vijake dolži¬
ne 80 mm (slika 8). Na vogalih uporabi¬
mo krajše in čim tanjše lesne vijake dol¬
žine 40 mm, da ne razkoljejo lesa. Pred
spajanjem letev stična mesta premaže¬
mo z lepilom za les, nato pa spoje stisne¬
mo z mizarskimi sponami (slika 9).

Ko je konstrukcija iz letev sestavlje¬
na, na vogalih na mestih prvih križanj
letev s 40 mm dolgimi lesnimi vijaki pri¬
trdimo kose 10 mm debele plošče (slika
10), na katere privijemo noge (slika 11).
Luknje za pritrditev nog na plošče iz-

19

MAKETARSTVO


TEAM ASSOCIATED RC18T
FACTORY TEAM

Pridružite se tisočem navdušenih mode¬
larjev po vsem svetu in spoznajte malo
veliko zabavo v merilu 1 : 18 v zaprtih
prostorih in na prostem! Priljubljeni
RV-tovornjak z električnim pogonom na
vsa štiri kolesa v različici team že ponuja
opcijske dele:

- modro anodizirani aluminijasti brez-
stopenjsko nastavljivi oljni blažilniki,

- modro anodizirane aluminijaste pol-
osi,

- krmilne roke in zgornje roke iz tita-
na,

- modro anodiziran aluminijast nosilec
motorja,

- modro karbonsko varovalo akumula¬
torjev,

- modro anodizirane aluminijaste varo¬
valne matice M3,

- jeklene diferencialne kroglice, pre¬
vlečene s karbidno trdino.

Za izgotovitev potrebujete RV-napravo,
sprejemnik, servomehanizem, motor,
krmilnik vrtljajev in akumulatorje. Za
hitrostne navdušence so na zalogi tudi
ustrezni brezkrtačni elektromotorji, kr¬
milniki in akumulatorji Li-Po. Cena mo¬
dela je 39.880 SIT.

vrtamo šele tedaj, ko noge že imamo in
vemo, kje morajo biti luknje.

Na ogrodje pritrdimo vezano ploščo
in položimo tire (slika 12) ter označimo
traso za progo (slika 13). Mesta, kjer se
proga začne vzpenjati ali spuščati, izre¬
žemo z vbodno žago.

Ker je nosilno ogrodje rešetkaste
konstrukcije (v tem primeru ne gre za
večjo maketo, pri kateri ne uporabljamo
posameznih delov profila makete), nam
lahko letve služijo kot nosilci, na katere
pritrjujemo deščice različnih velikosti,
odvisno od tega, za koliko je treba dvig¬
niti traso tirov (slika 14).

Če želimo izdelati večjo maketo,
spremenimo dolžino letev in ustrezno
povečamo njihovo število. Osnovno
ogrodje lahko povečamo največ do dol¬
žine 3,5 m, njegova širina pa naj ne pre¬
sega 1,3 m, še zlasti, če bo maketa stala
ob steni. Le tako bomo pri gradnji ma¬
kete in kasneje imeli vse na dosegu rok.
Za večje makete pa priporočam izdelavo
več takšnih ogrodij, ki jih potem spnete
z vijaki.

linearni, refleksni in štiristopenjski na¬
čin. Novost sta funkcija break in funkcija
za utekanje motorjev. Polnilnik omogo¬
ča formiranje celic in ima 10 spominskih
mest. Rokovanje z njim je preprosto s
pomočjo dveh tipk in vrtljivega gumba.
Cena je 37.000 SIT.

Trgovina Modelar, Tovarniška 10,
8250 Brežice, tel.: 07 / 49 62 072,
faks: 07 / 49 62 073,
e-pošta: trgovina.modelar@siol.net
www.trgovinamodelar.com

HERKUL

Model dizelske lokomotive herkul z
oznakami OBB 2016 v merilu 1: 87 (HO)
je sestavljen iz kovinskega ohišja in pod¬
vozja ter zelo natančno detajliran. V mo¬
delu je sredinsko nameščen elektromo¬
tor z vztrajnikom, ki poganja vse štiri osi
koles. Za vodenje skrbi serijsko vgrajen
digitalni dekoder s funkcijo prižiganja
luči. Model je namenjen za izmenični
(Marklin) ali enosmerni (Trix) sistem
vodenja. Uporabljate ga lahko tudi na
vseh drugih tirih v merilu 1 : 87 (HO). Za
model je treba odšteti 23.760 SIT. Čla¬
nom klubov Marklin Insider in Trix Pro-
fi se na to ceno prizna še 5 % popusta.

Prometej, d. o. o.,

Križna 4,1000 Ljubljana,
tel.: 041 / 672-238,
faks: 01 / 545-13-75,
e-pošta: prometej@prometej.si

osa 4

FELIX

Felix je prostoleteči jadralni model iz
pene EPP za najmlajše. Modeli so zaradi
tega materiala praktično neuničljivi. Za
izgotovitev ni potrebno nobeno orodje
ali lepilo.

Cena za model z razpetino kril 30 cm je
1.450SIT, za 45 cm 1.851 SIT in za 60 cm
2.210 SIT.

Mibo modeli, d. o. o.,

Stara cesta 10, 1370 Logatec,
tel.: 01/759 01 01,
e-pošta: trgovina@mibomodeli.si
http://trgovina.mibomodeli.si

INTELLI PEAK ICE

Z novim polnilnikom Intelli peak ICE
nemške firme Simprop lahko polnite
1-10 celic Ni-Cd in Ni-Mh ter 1-4 celice
Li-Po / Li-Ion. Polnilni tok je 8 A, praznil-
ni do 10 A. Za polnjenje lahko izberemo

december 2005

DDSfiCD

ELEKTRONIKA

DBIMfeGOO®®®

JERNEJ BČHM

Zdi se mi, da ob novem letu skoraj
ne gre več brez zasebnega ognjemeta.
Izstreljevanje takih raket je zelo pre¬
prosto: v nekem trenutku prižgemo vži-
galne vrvice, ki štrlijo iz motorjev svetle¬
čih raket, in nato občudujemo njihovo
očem in ušesom všečno kratko življenje.
Čeprav je rokovanje z vžigalicami v bli¬
žini vnetljivih snovi nevarno, je prosto¬
voljcev, posebno tistih, ki se nevarnosti
sploh ne zavedajo, vedno dovolj. Zani¬
mivo je, da bi ravno na vrhuncu zabave
mnogi radi nekaj delali, kasneje, ko jih
rabimo, pa istih junakov ni od nikoder.
Sicer dvomim, da se da tukaj kaj storiti,
vendar velja poizkusiti. Zato avtomatizi¬
rajmo praznično izstreljevanje raket!

Glavni problem je, kako prižgati vži-
galno vrvico s pomočjo elektronike. Po
zaslugi modelarjev je električni vžig ra¬
ketnega motorja že zdavnaj zadovoljivo
rešen. Uporabili bomo torej njihove re¬
šitve. Vendar tako preprosto spet ne bo
šlo, saj sodobni modelarski raketni mo¬
torji nimajo vžigalne vrvice, kakršno po¬
znamo pri današnji potrošniški piroteh¬
niki, pač pa le šobo, v katero vstavimo
majhno vžigalno pripravo. Gre za kratko
uporovno žičko iz zlitine Ni-Cr, ki jo za
hip priključimo na akumulator, da zažari
in s tem vžge raketno gorivo. Ob startu
vžigalnik samodejno izpade iz motorja
tako, da raketa povsem svobodno poleti.

Treba je torej najti ustrezno nado¬
mestilo, ki pa mora biti preprosto in za¬
nesljivo. Poleg tega vžigalnik ne sme niti
najmanj ovirati samega starta praznične
rakete. Žareča nitka se zdi tako obetav¬
na, da jo velja uporabiti za dosego naše¬
ga cilja.

K sreči že prva izvedba novega vži¬
galnika deluje več kot odlično. Sestavlja
ga nekaj ovojev grelne žice (po domače
cekasa), dovolj ohlapno navitih, da vanje

zlahka vpeljemo
vžigalno vrvico ra¬
kete, ki jo želimo
štartati na neobi¬
čajen način. Žično
tuljavo povežemo
z elektroniko. Po¬
skrbeti moramo le
še, da elektronika
za kratek čas vklju¬
či močnostno na¬
pajanje, ki toliko
segreje tuljavico
iz nikeljkromove
uporovne žice,
da zažari in s tem
vžge raketni mo¬
tor. Ker namera¬
vamo tako štartati
več raket, bomo
za prav vsako pripravili svoj štartni kom¬
plet (vžigalnik). Ukaz za štart bo v točno
določenem času izdal (prenosni) raču¬
nalnik, načrtovana elektronska naprava
pa lahko deluje tudi samostojno. Čeprav
je možen spektatularen hkratni štart
vseh naših raket, bo elektronika (ali ra¬
čunalnik) vžigala rakete drugo za drugo
z nekajsekundnim presledkom. Draga
predstava bo nekoliko manj veličastna, a
bo zato trajala dalj časa.

Elektronska shema vžigalne naprave

Po shemi sodeč praktično vse rešuje
mikrokontroler. Po vklopu napajanja ali
po pritisku na tipko rešet Ti 1 se vzpo¬
stavi štartno stanje, ki čaka na prvi ukaz
računalnika ali ukaz s tipko štart Ti 2.
Naslednje sekunde so »rezervirane« za
umik upravitelja z domačega raketodro-
ma. Mikrokontroler U 2 v nadaljevanju
vklopi ustrezno FET-stikalo. Teh je osem.
Po ukazu je štart nekaj časa onemogo¬

čen. Krmiljenje FET-tranzistorja je im¬
pulzno in je podrobno opisano v lanski
8. številki naše revije (Naprava za vži-
ganje modelarskih raketnih motorjev).
Odštevanje zaustavimo (izstrelitev rake¬
te) s tipko rešet.

S stikalom S 1 izbiramo med daljin¬
skim ali lokalnim izstreljevanjem raket.
V prvem primeru ukaze za posamezne
izstrelitve izda računalnik oziroma nje¬
gov program (opisan je v naslednjem
poglavju). V drugem primeru vodi iz¬
streljevanje po točno določenem scena¬
riju zgolj mikrokontroler U 2.

Napajanje mikrokontrolerja je pov¬
sem klasično z regulatorjem serije 78 L
(U 1). Graetz D1-D4 poskrbi za pravil¬
no polariteto napajalne napetosti v vez¬
ju, tako da akumulator B 1 priključimo
brez strahu. To zna biti zelo uporabno
prav na prehodu starega v novo leto.

Ker je mirovalna poraba vezja veli¬
kosti tisočinke ampera (mA), stikalo za
vklop napajanja sploh ni potrebno. Po
novoletni predstavi bomo izdelek za
dalj časa pospravili na polico, še prej pa
iz njega odstranili akumulator. Smiselno
je, da si akumulatorček izposodimo pri
kaki drugi baterijski napravi, saj se ga
zgolj za tako kratek čas, kot je novoletna
noč, ne splača posebej kupovati. Edini
pomislek za vgradnjo močnostnega sti¬
kala je varnostne narave, vendar ta in¬
strument varnosti je že vžigalna vrvica
raketnega motorčka. Končno odločitev
prepuščam vsakemu posamezniku.

Programska oprema prenosnika

Bogatejšo (prijaznejšo) različico
bomo morali napisati sami. Žarjenje
nitke vžigalnika dosežemo z oddajo pol¬
jubnega bajta, ali niza bajtov (kar je za¬
nesljivejše) na vodilo RS232C. Oddajna

29

ELEKTRONIKA

hitrost naj bo 300 Bd. Takoj po spreje¬
mu bajt-ukaza mikrokontroler v napravi
samostojno izvede start ene izmed ra¬
ket. Ta čas je vhod neaktiven za nasled¬
nje ukaze. Ce oddamo naslednji bajt čez
30 s, bo druga raketa poletela pol minu¬
te za prvo. Mikrokontroler U 2 dovoli iz¬
strelitve v presledkih 10 s, kar moramo
upoštevati pri pisanju programa. Z ne¬
prekinjeno oddajo dosežemo najhitrej¬
še izstreljevanje raket, vendar še vedno
z omenjenimi presledki.

Priloženi program (ognjemet.bas)
je napisan v nič kaj »sodobnem« pro¬
gramskem jeziku Basic. Tisti, ki ga po¬
znajo, vedo, da še vedno teče v vseh
okoljih Windows, torej tudi na XP-jih.
Različica exe je dosegljiva prek interne¬
ta (www.tzs.si/tim). Po namestitvi jo za¬
ženemo kar z raziskovalcem. Napisana
programska koda je dovolj jasna, da lah¬
ko brez težav spremenimo čas izstrelit¬
ve prve rakete (tri minute po polnoči in
nato še sedem naslednjih v 15-sekund-
nih presledkih).

Programska oprema: OGNJEMET.BAS

OPEN “C0M1: 300,N,8,2,RS,CS,DS” FOR 0UTPUT AS #1

PONOVI:

IF TIME$="00:03:00” THEN GOSUB VŽIG
IF TIME$=”00:03:15” THEN GOSUB VŽIG
IF TIME$=”00:03:30” THEN GOSUB VŽIG
IF TIME$=”00:03:45” THEN GOSUB VŽIG
IF TIME$-’00:04:00” THEN GOSUB VŽIG
IF TIME$=’’00:04:15" THEN GOSUB VŽIG
IF TIME$=”00:04:30" THEN GOSUB VŽIG
IF TIME$-’00:04:45” THEN GOSUB VŽIG
IF TIME$="00:05:00” THEN SYSTEM
GOTO PONOVI
VŽIG:

PRINT #1, “OGNJEMET”

SLEEP2
RETURN
END

Izdelava

Upravičeno je vprašanje, ali mikro¬
kontroler deluje tudi pri temperaturah
pod lediščem. Komercialna izvedba za¬
nesljivo deluje le nad to temperaturo,
medtem ko je industrijska izvedba upo¬
rabna do -40 °C. Prepoznamo jo po
oznaki I. Po mojih izkušnjah se prav ta
izvedba dobi v prosti prodaji. Tudi pre¬
ostali elementi zmorejo delovati v »in-

Tiskanino izdelamo po predlogu
prototipnega izdelka. Za U 2 vstavimo
podnožje, kar je sicer nepotrebno, a ko¬
ristno ob programski nadgradnji. PIC
programiramo. Če nimate primernega
programatorja, zahtevajte brezplačno
pomoč. Na voljo bo eno leto z dvema
omejitvama. Prva je pogojena z osebno
rabo izdelka, druga pa je vezana na bli¬
žino dela prostih dni. Pri sestavljanju si
pomagamo z risbo medsebojnih pove¬
zav. Vezje vgradimo v primerno ohišje,
na katero prej pritrdimo osem parov
puš za povezavo z električnimi vžigalni¬
ki, potenciometer, obe tipki, izbirno sti¬
kalo (S 1) ter komunikacijski in napajal¬
ni konektor. Močnostne žične povezave
izvedemo z običajno izolirano žico pre¬
seka 1,5 mm 2 , za druge zadostuje tanjša
(npr. Liycy 0,14 mm). In še namig za pri¬
mer cenejše izvedbe: brez škode lahko
opustimo kontaktno povezavo K1-K9
tako, da napajalne kable vžigalnikov ne¬
posredno prispajkamo na tiskano vezje
(enaka je prototipna izvedba).

Izdelava vžigalnikov ne zahteva dosti
dela. Na približno 3 mm debelo paličico
navijemo kakih 20 navojev uporovne
žice s premerom 0,35 mm (npr. Conrad,
kataloška številka 429040). »Navitje«
nato stisnemo, da se posamezni navo¬
ji med seboj dotaknejo, ter »tuljavico«
snamemo z navijalnega jedra. Pri tem se
posamezni navoji NiCr-žice spet rahlo
razprejo in s tem avtomatsko odpravijo
medsebojne kratke stike. Prosta priključ¬
ka naj bosta dolga približno 20 mm. Oba
privijemo v skrajna kontakta dvoredne
trikontaktne lestenčne sponke. Pri tem
bodimo pozorni, saj ogrevni tok doseže
vrednost 5 A. Samo sponko pritrdimo na
približno 50 cm dolgo plastično PN-cev
debeline 11 mm, enako kot jo električar¬
ji uporabljajo pri izdelavi nadometne
električne inštalacije. Dolžina cevi mora
biti za nekaj centimetrov daljša od let¬
vice rakete. Sponko, ki naj bo 10 do 30
mm oddaljena od konca cevi, pritrdimo
s PVC-zanko (kravato) ali s krajšo trdo
žico premera 1 mm, ki jo ukrivimo s
kleščami. Omenjeni odmik prilagodimo
dolžini vžigalne vrvice. Zakaj?

Ko raketo vstavimo v izstrelitveno
cev, njena vžigalna vrvica teče v vsej dol-

30

december 2005

ELEKTRONIKA

žini v2poredno s PN-cevjo, le na nekaj
milimetrov oddaljenosti. Med namešča¬
njem rakete moramo zato poskrbeti, da
vrvico vtaknemo v NiCr-tuljavo. Pri tem
njena priključka po potrebi nekoliko
upognemo. Ker vžigalna vrvica in vžigal-
no navitje nista povsem ravna, se na več
mestih tesno dotikata, kar je naravnost
idealno za prenos toplote z žareče žice
(temperatura do 1800 °C) na vžigalno
vrvico. Izvedel sem en sam preizkus vži¬
ga, rezultat pa je bil tako prepričljiv, da
sploh ne dvomim o pravilnosti pristopa.
Test sem izvedel pri +9 °C in v mirnem
ozračju. Težave lahko povzroči veter, ki
hladi nezaščiten vžigalnik. Zaščitimo ga
lahko tako, da čez navitje navlečemo si¬
likonsko cevko ali/in povečamo ogrevni
tok vžigalnika (s potenciometrom P 1).
Ker izvedbeni primer elektronike pod¬
pira izstrelitev osmih raket, moramo pri¬
praviti prav takšno število vžigalnikov,
ki morajo biti električno čim bolj enaki.

Akumulator lahko vgradimo tudi
v ohišje z elektroniko, kar je s stališča
enostavnosti uporabe dobrodošlo, saj se
tako izognemo nadležnemu, čeprav raz¬
meroma kratkemu napajalnemu kablu.

Kablu, pravzaprav gre za 8 komple¬
tov, pa se ne moremo izogniti pri pove¬
zavi vžigalnika z elektroniko. Dolžina ni
kritična in jo določimo sami. Če zapiše¬
mo orientacijsko dolžino 2 m, zagotovo
ne bo nič narobe. Priključno vrvico s
presekom 1,5 mm 2  opremimo z banan¬
skima priključkoma.

Če omenim, da potrebujemo še ne¬
kaj metrov (največ 100 m) dolg kabel
tipa RS232C, smo s tem skoraj že konča¬
li nalogo. Ta kabel potrebujemo le v pri¬
meru, da se odločimo za daljinsko krmi¬
ljenje ognjemeta.

Za namestitev izstrelitvenih cevi lah¬
ko uporabimo, tako kot smo vajeni od
»primitivnega« ročnega izstreljevanja ra¬
ket, prazne steklenice. Toda mnogo bolj
profesionalen videz izstrelitvenemu po¬
ligonu da poseben nosilec, ki ga lahko
izdelamo kar iz lesa. Do 1 m dolg kos, ki
ga odrežemo od letve s presekom 5x8
cm, v enakomernih presledkih osemkrat
prevrtamo z 11,5-mm svedrom. Vrtamo
z vrtalnikom, vpetim v stojalo, ker le na
ta način lahko zagotovimo navpično na¬
mestitev izstrelitvenih cevi. Pri prosto¬
ročnem vrtanju bodo cevi zagotovo na¬
gnjene v eno ali drugo stran.

Še beseda o prižiganju vžigalne vr¬
vice. Navajeni smo, da jo prižgemo z
vžigalico (temperatura plamena je 1300
°C) ali vžigalnikom. Vedno prižgemo
njen začetek. Ne gre vselej zlahka, saj
nam pri tem pogosto nagajata veter in
sneg. Toda prej ali slej vrvica le zagori,
kar spoznamo tudi po iskrenju iz nje.
Iskreči se del vrvice se po približno 10
s dotakne goriva v motorju. To je čas,
namenjen varnemu umiku od rakete, in
hkrati začetek pirotehnične predstave.
Omenjeno iskrenje vrvice bomo opazo¬
vali tudi v primeru električnega vžiga,
vendar bo ta čas precej krajši, odvisno
od dela vrvice med žičnim grelcem in
gorivom. Ker je tudi ta korak v temni

mi december 2005

noči po svoje očarljiv, skušajmo vrvico
vselej prižgati čim bolj na začetku. Toda
ne smemo pretiravati, v žareči tuljavi
naj bo vsaj 2 cm vrvice. Opazili bomo,
da uporovna žica najmanj žari prav ob
priključkih. Ni težko ugotoviti, zakaj.
Ce bo vžigalna vrvica segla le do prvega
priključka, se prav lahko zgodi, da rake¬
ta ne bo poletela v višave.

Preizkus delovanja naprave

Napravo, oziroma elektroniko, pri¬
ključimo na napajanje B 1 (12-V aku-
mulatorček), za vsak slučaj pa še pritis¬
nemo na tipko rešet. Ročico stikala S 1
postavimo v položaj »lokalno«. Os po¬
tenciometra P 1 zavrtimo popolnoma v
levo (minimum). Na par priključnih puš
K 2 priključimo enega od vžigalnikov.
Po pritisku na štartno tipko se nekaj
sekund še nič ne zgodi, nato pa elektro¬
nika priključi nitko vžigalnika na na¬
pajanje. S potenciometrom nastavimo
temperaturo nitke. Ogrevalno okno je
dolgo približno 8 s. Za nastavitev torej
ni posebno veliko časa. Z vrtenjem osi
P 1 bodimo previdni, v nasprotnem pri-

Programska oprema (PIC16C71)

OGNJEMET.HEX (Checksum=0614):

:020000040000FA

:020000001828BE

:040008008B0109005F

:10001000310035002E00310031002E003000350057

:100020004F0047004E004A0045004D004500540077

:100030008B018316FF308500003086000330880076

:10004000831219308800930186016400051A25285F

:10005000051C3B2813144F2093144F2013154F20D9

:1000600093154F2013164F2093164F2013174F2030

:1000700093174F204B2813144C2093144C20131526

:100080004C2093154C2013164C2093164C2013171C

:100090004C2093174C204B286400051 A4C288316DB

:1000A0008801831203308F0080308E0008150819F4

:1000B000572809088C0009098D0013088600640080

:1000C00000000000000000008COB5F28860100008B

:1000D0000000000000008D0B66288E0B56288F0B49

:1OOOE00054289301603092007A2091OB7428920B6F

:1000F00074280800640010309000900B7D280800EO

:00000001FF


meru lahko nitka v vžigalniku tako moč¬
no zažari, da celo pregori. Škoda ne bo
velika, a z zamenjavo si bomo nakopali
nepotrebno delo. Toda brez skrbi, saj
nitka v izvedbenem primeru vžigalnika
prenese krajšo priključitev na polno na¬
petost 12-V akumulatorja.

PIC-program ne zagotovi varne tem¬
peraturne omejitve, ker gre za rezervo,
ki jo narekujejo tolerance in že omenje¬
na fenomena nizkih zunanjih tempera¬
tur zraka in vetra.

Če nam ne uspe nastaviti rdečega
sijaja nitke ob prvem poskusu, elektro¬
niko resetiramo in znova uporabimo
štartno tipko.

Ko smo z nastavitvijo zadovoljni, pri¬
ključimo še preostalih sedem vžigalni¬
kov in preverimo njihovo delovanje. Če
kaj ne deluje, napako odpravimo. Vzrok
za to bo zgolj v kakem slabem spoju. Vez¬
je je preveč enostavno, da bi povzročalo
posebne težave. Po nastavitvi P 1 se tega
več ne dotikamo!

Preverimo še računalniško krmilje¬
nje. V ta namen v računalnik naložimo
že omenjeni program ter ga s kablom
RS232C povežemo z napravo. Ročico
stikala S 1 preklopimo v položaj »daljin¬
sko« ter hkrati pritisnemo na tipko Ti 1
(rešet). Vžigalniki morajo biti povezani
tako kot pri ročnem štartu. Na računal¬
niku zaženemo omenjeni program in
opazujemo vedenje oziroma žarenje vži-
galnih nitk. Zdaj imamo vse pripravlje¬
no za zasebno naznanitev novega leta.

In kakšne rakete so najbolj primer¬
ne? Prepričan sem, da lahko na opisani
način izstrelimo vso komercialno piro¬
tehniko, torej tudi t. i. raketne baterije,
kjer z enim samim vžigom izstrelimo
tudi več deset manjših raket. V tem pri¬
meru le nekoliko modificiramo izvedbo
vžigalnika. Prototip pa smo vendarle
priredili raketam z letvico, ki služi za
izstrelilno podporo in po svoje stabilizi¬
ra let.

Priprave na izstrelitev raket

Izstrelitveno ploščad lahko postavi¬
mo že nekaj ur prej pri dnevni svetlo¬
bi. Pri tem pazimo, da leteče rakete ne
bodo ogrožale navzočih. V bistvu mora¬
mo zgolj ponoviti eno ali drugo že ome¬
njeno testiranje naprave. Toda tokrat gre
zares. Rakete vstavimo v PN-cevi, njiho¬
ve vžigalne vrvice pa v vžigalne »tuljave«.
Če nameravamo izvesti izstrelitev brez
računalnika, stikalo S 1 postavimo v pol¬
ožaj »lokalno«. S tem je že vse pripravlje¬
no, v danem trenutku le še pritisnemo
na štartno tipko in se umaknemo na var¬
no. Po pravilniku FAI, ki ga uporabljajo
raketni modelarji, je to vsaj 5 m, vendar
številko raje podvojimo zaradi pomanj¬
kljivih raketarskih izkušenj. Proizvajalci
svetlečih raket svetujejo celo 25 m.

Če nameravamo uporabiti računal¬
nik (stikalo Siv položaju »daljinsko«),
bo sklepno dejanje še enostavnejše, saj
bo računalnik izvedel posamezne Starte
ob točno določeni uri, zato pa bo neko¬
liko več dela s samo pripravo. Kako in
kaj, pa prepuščamo posameznikom.

31

S  IZDELEK ZA DOM

Vsestranski
plastični zab

Uporabni izdelki
iz odpadnih gradiv

MATEJ PAVLIČ

Ko nastopi sezona pomaranč in man¬
darin, se v okolici trgovin s sadjem in ze¬
lenjavo opazno povečajo tudi skladovnice
plastičnih gajbic. Glede na številne pred¬
nosti ni nič čudnega, da je tovrstna emba¬
laža pred leti začela iz uporabe polagoma
izpodrivati lesene zabojčke različnih oblik,
velikosti in izvedb. Izdelava gajbic iz umet¬
ne mase je poceni in precej hitrejša od za¬
mudnega sestavljanja lesenih; vsi tako na¬
rejeni izdelki so skoraj popolnoma enaki in
omogočajo zlaganje drugega na drugega;
plastični zabojčki so neprimerno trdnejši,
saj ni bojazni, da bi med transportom raz¬
padli oziroma bi jim pri preobremenitvi ali
sunkovitejšem dvigu odpadli ročaji ali celo
dno, kar je bil pri gajbicah iz tretjerazred¬
nega lesa običajen pojav; poleg tega v na¬
sprotju z njimi niso občutljivi za vlago in
vodo (lahko jih peremo) ter visoke in niz¬
ke temperature (brez težav »preživijo« pre¬
hod izpod afriškega sonca v hladilnico).

Vse naštete lastnosti govorijo v prid
dejstvu, da je prazne plastične zabojčke
mogoče še koristno uporabiti (slika 1), na¬
mesto da jih zavržemo in tako še povečuje¬
mo že tako veliko količino najrazličnejših
odpadkov. Njihova skoraj edina omembe
vredna pomanjkljivost je namreč v tem, da
se jih ne da razsekati in vreči v peč, zato pa
jih je moč reciklirati - če seveda končajo
na odlagališču z urejenim ločenim zbira¬
njem odpadkov (slika 2).

O vsestranski uporabnosti gajbic iz
umetnih mas ste se gotovo prepričali že
sami. Morda ste odkrili, da so izredno pri¬
merne za prenašanje ali shranjevanje ste¬
klenih kozarcev s kompoti ali ozimnico,

je najlažje izogniti tako, da čim bolj na¬
tančno izmerite dolžino in širino dna (sli¬
ka 3) ter ga prekrijete z ustrezno velikim
kosom lesonita ali vezane plošče debeline
3-5 mm (slika 4). Lepenka je uporabna le
v skrajnem primeru.

Če bi želeli uhajanje drobnih predme¬
tov preprečiti tudi ob straneh, je postopek
nekoliko drugačen. Najprej morate izreza¬
ti dve daljši stranici z merami 378 x 138
mm in mednju vstaviti dve krajši stranici
z merami 260 x 138 mm (slika 5), nato pa
mednje na dno položiti še 365 x 260 mm
velik kos (slika 6). Navedene mere veljajo
za vezano ploščo debeline 5 mm, zato jih

v obliki črke U (slika 8), ki jih z notranje
strani potisnite v luknjice (slika 9) in zu¬
naj potolcite s kladivom. Da bi bila vsebina
zabojčka zavarovana tudi z zgornje strani,
iz enakega gradiva kot stranice naredite še
pokrov (378 x 276 mm), ki mu na sredini
pritrdite majhen okrogel lesen gumb ali iz¬
vrtajte eno ali dve odprtini za dviganje (sli¬
ka 10). Pokrov gladko obrusite in polaki¬
rajte, kar seveda lahko pred sestavljanjem
storite tudi z dnom in stranicami.

V nadaljevanju je opisana še različica
zabojčka s predelnimi stenami, katerih
razporeditev lahko prilagodite svojim po¬
trebam. Najprej iz 3-5 mm debele vezane

sušenje stročjega fižola, orehov in sonč¬
ničnih cvetov, pa za spravljanje igrač, s
katerimi se najmlajši igrajo v peskovniku
itd. Toda če ste v takšno gajbico kdaj sku¬
šali spravili tudi kakšno orodje, ste najbrž
kmalu ugotovili, da izvijači in drugi tanjši
predmeti radi pokukajo ali celo padejo
skozi odprtine na spodnji strani. Temu se

morate v primeru uporabe tanjšega gra¬
diva ustrezno spremeniti, da se bodo kosi
čim bolj tesno prilegali drug drugemu.
Morebitno prevračanje stranic navzno¬
ter preprečite tako, da tik pod zgornjim
robom na sredini vseh stranic izvrtajte
po dve luknjici (slika 7). Iz bakrene žice
s koničastimi kleščami oblikujte sponke

plošče ali lesonita naredite oblogo dna
(približno 375 x 270 mm) ter ji z rašpo in
brusilnim papirjem zaokrožite vogale, da
se bo natančno prilegala gajbici. S tankim
flomastrom označite položaj predelnih
sten, pri čemer obvezno upoštevajte pra¬
vokotne odprtine v stenah (slika 11). Za
predelne stene je najbolje uporabiti 9-10

BGE0 4

32

december 2005

IZDELEK ZA DOM

cm široke in 10-12 mm debele odpadne
kose smrekovega opaža ali kake druge
ustrezno velike deščice, ki pa jih bo najver¬
jetneje treba poskobljati ali vsaj obrusiti.
To delo lahko zelo poenostavite z upora¬
bo električnega tračnega brusilnika (slika
16). Sedaj s pomočjo prej narisane mreže
na oblogi dna (slika 11) iz letev nažagajte

vse predelne stene. Vzdolžna naj bo enako
dolga kot dno, prečne pa pustite približno
15 mm daljše. Na njihovih robovih označi¬
te položaj 10 mm širokih in 8 mm globo¬
kih utorov, ki morajo ustrezati odprtinam
v stenah (slika 12), ter jih izžagajte z rezlja-
čo, v katero vpnite žagico z grobimi zobci
(št. 7 ali 9). Z njo naredite tudi do sredine

deščic segajoče pravokotne utore povsod
tam, kjer se predelne stene sekajo (slika

13) . Pazite, da bodo utori na krajših pre¬
delnih stenah v zgornji polovici, na daljši
predelni steni pa v spodnji polovici (slika

14) . Ko poskusno sestavite zabojček in od¬
pravite morebitne pomanjkljivosti, vse le¬
sene dele z dvema nanosoma laka oziroma

Tračni brusilnik Black & Decker XTA 80 EK

V prejšnji številki Tima smo na strani
45 opisali dve orodji - električno vbod¬
no žago XTS 10 EK in akumulatorski
udarni vijačnik XTC 12IK. Obe spadata
v novi Black & Deckerjev program XI,
ki je prišel na prodajne police oktobra.
Tokrat je na vrsti električni tračni brusil¬
nik z oznako XTA 80 EK (slika 16).
Tračni brusilniki so zelo primerni za
brušenje grobih površin lesenih, kovin¬
skih in plastičnih obdelovancev, s ka¬
terih je treba odvzeti veliko materiala,
vendar pa lahko z uporabo finejšega
brusilnega papirja površine tudi pov¬
sem zgladimo. Novi brusilnik, ki stane
29-990 SIT, se že na prvi pogled precej
razlikuje od tovrstnih izdelkov dru¬
gih proizvajalcev. Njegovi razvijalci so

levo od zadnjega ročaja, na katerem je
glavno stikalo. Orodje ima tudi stikalo
za nastavitev stalnega delovanja. Pri¬
ključna vrvica je dolga 4 m. Poleg prej
omenjene vrečke za prah in enega bru¬
silnega traku spada k priboru še stojalo
za brušenje majhnih obdelovancev, ok¬
vir za enakomerno brušenje večjih po¬
vršin in dve sponi. Vse našteto je skupaj
z orodjem spravljeno v trdnem plastič¬
nem kovčku.

V programu univerzalnega pribora Pi-
ranha za električno orodje lahko izbira¬
te med brusilnimi papirji različne zrna-
tosti, od grobih (40, 60 in 80) do finih
(100 in 150), na voljo pa so tudi garni¬
ture brusilnih papirjev z zrnatostjo 60,
80 in 100.

kakršnega koli zaščitnega sredstva za les
zaščitite pred vlago in umazanijo. Čisto na
koncu lahko s spodnje strani skozi oblogo
dna v daljšo predelno steno privijete še
dva kratka lesna vijaka. Da bosta sploh lah¬
ko opravljala svojo vlogo, skušajte luknjici

namreč doslej uveljavljeno zasnovo z
enako velikim pogonskim in gnanim
valjem spremenili ter premer sprednje¬
ga valja precej zmanjšali. S tem se je
brusilna površina povečala za 25 % in
sedaj meri 75 x 190 mm, poleg tega pa
se je zaradi zašiljenega sprednjega dela
občutno izboljšal tudi dostop do feotov.
Še več: če odstranite kovinski ščitnik,
lahko z orodjem (od spodaj navzgor)
brusite tudi težko dostopne površine. Da
bi brusilnik v vseh položajih lahko čim
bolj trdno držali v rokah, skrbi velik ro¬
čaj na sprednjem delu, ki omogoča po¬
stavitev v tri različne položaje. Novi bru¬
silnik poganja 750-vatni motor, ki mu
lahko spreminjate število vrtljajev in s
tem hitrost 75 mm širokega brusilnega
traku od 120 do 250 m/min. Zamenja¬
va traku z merami 75 x 533 mm je hitra
in preprosta, za čisto delovno okolje pa
skrbi vrečka za prah. Ta je nameščena

G-M&M,  proizvodnja in marketing d. o. o.

Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500
faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74
www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si

MERKUR, Mariborska 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88
MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, 4000 Kranj, tel. 04/201-79-00
MERKUR, Gerbičeva 101, 1000 Ljubljana Vič, tel.: 01/242-86-20
MERKUR Ljubljana-BTC, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520-08-16
MEKUR, Sokolska ulica 58, 2000 Maribor, tel.: 02/429-21-00

Ime in priimek:_

Naslov:_

Poštna št. in kraj:

TTILII 4

33

december 2005

zanju izvrtati tik ob pravokotnem stičišču
dveh trakov plastike, pod glavico pa jima
vstavite večjo podložko, ki mora čim bolj
»prijeti« mrežo na dnu (slika 15).

Upamo, da vam bodo opisani primeri
v pomoč pri iskanju še drugih možnosti
uporabe plastičnih zabojčkov, ki bi sicer
končali med odpadki.

34

Vinska trta kot trajni
namizni okms

JOŽE ŠKEDEU

pločevino zaradi njene debeline segre¬
vati. Sicer pa namesto polkrožnega pod¬
stavka izdelamo kvadratnega, katerega
izvedba je enostavnejša. V sredini pod¬
stavka izdelamo izvrtino premera 4 mm.

Motiv tega izdelka je rastlina,
ki je že od nekdaj zelo priljublje¬
na na sončni strani Alp. V razgiba¬
ni pokrajini krasi številne gričke.
Ljudje so jo že od nekdaj častili,
opevali so jo pesniki in nazadnje
si je utrla pot celo v našo himno.
Pri nas najdemo razne sorte trte
različnih starosti. Na vzhodu Slo¬
venije so ponosni na trto, ki so jo
naši predniki zasadili pred dobri¬
mi štirimi stoletji.

Za izdelavo okrasnega izdelka
iz kovine z motivom vinske trte
potrebujemo naslednje orodje in
pripomočke:

- ročni primež,

- pile različnih oblik in dimen¬
zij,

- ročne škarje za rezanje ploče¬
vine,

- kladivo,

- komplet vijačnih svedrov,

- merilo in preprosto krivilno
orodje.

Poleg orodja potrebujemo še
nekaj materiala:

- kos pločevine debeline 3 mm,

- manjše kose jeklene pločevine debe¬
line 0,6 mm,

- kos žice premera 3 mm,

- kos žice debeline 0,6 mm,

- različne barve za kovino,

- čopič,

- čistilo oziroma laneno olje za bruni-
ranje.

Med delom uporabljamo osebna za¬
ščitna sredstva in upoštevamo navodila
za varno delo.

Izdelava

Podstavek

Podstavek je polkrožne oblike (ris¬
ba 1). Izdelamo ga z enostavnim orod¬
jem na ročni vretenski stiskalnici. Če
naprave nimamo, ga izdelamo s pomoč¬
jo večje cevi in kladiva, vendar bo treba

Listi

Izdelku dodamo poljubno število
listov, ki jih oblikujemo iz jeklene plo¬
čevine, debele 0,6 mm. Nanjo položi¬
mo list vinske trte in po njem zarišemo
obliko. Po zarisanih črtah material ob¬
režemo z ročnimi škarjami za rezanje
pločevine. Podobno naredimo s črtami
lista, ki ponazarjajo listne žilice. Po njih
zasekamo s sekačem. List obdelamo še
s finimi pilami in mu posnamemo ostre
robove.

december 2005

TEKI 4

Grozd

Za pomoč pri delu izdelamo enostav¬
no šablono. V debelejši kos pločevine iz¬
vrtamo luknje različnih velikosti. Ta del
bo služil kot matrica. Drugi del orodja
(pestič) izdelamo iz okrogle jeklene
palice. Postopek izdelave ni zahteven.
Okroglo jekleno palico odžagamo na
primerno dolžino. Zgornji del, po kate¬
rem bomo udarjali s kladivom, je lahko
raven ali rahlo izbočen, spodnji del pa
moramo zaobliti.

Pločevino postavimo na šablono,
medtem ko z udarci kladiva oblikujemo
različne velikosti jagod.

Risba 2.

Pokončni nosilec - steblo

Naloga stebla je povezati sestavne
dele v celoto. Izdelamo ga iz okroglega
jekla v palicah premera 6 mm. Spodnji
del obdelovanca na dolžini 6 mm izpili¬
mo na premer 4 mm in mu posnamemo
oster rob (risba 2). V želeno obliko ga
zakrivimo v na¬
miznem primežu.

Steblo na spodnji
strani podstavka
zakovičimo ali ga
vanj privijačimo.

Montažo izdelka

Na posamez¬
ne sestavne dele
(liste in grozde)
privarimo ali pri-
spajkamo kose
jeklene žice de¬
beline 3 mm, ki
naj bodo dolgi od
30 do 50 mm. Na
drugem koncu
žico privarimo na
steblo. Varjenju
se lahko izogne¬
mo tako, da en del
žice zakovičimo v

list oziroma grozd, drugega pa v steblo.
Sestavljen izdelek očistimo in pobarva¬
mo z različnimi barvami za kovino. Bar¬
ve izbiramo glede na letni čas.

Izdelek na sliki smo zaščitili z bru-
niranjem, postopkom, pri katerem smo
material premazali z lanenim oljem in
ga segreli s plamenom.

r n i k

epoksidne smole, lepila,
steklene tkanine, karbon,
ločilci, polnila ...

Mirnik TG, d. o. o.

Trpinčeva 39, 1000 Ljubljana
www.mirnik.si
e-pošta: info@mirnik.si

Pokličite nas med 8.00 in 15.00 uro
na telefon 01/54 654 14

TEE .! 1

december 2005

35

PRILOGA

MATEJ PAVLIČ

Bliža se konec leta ter z njim poveza¬
no praznovanje božiča in veselo pričako¬
vanje novega leta. Že sredi novembra so
nas poštarji začeli zasipati s prospekti, v
katerih nam trgovci ponujajo darila za
vse starosti, umetne smrečice, najrazlič¬
nejše okraske, na kdo ve koliko načinov
utripajoče lučke, pa tudi jaslice. Čeprav
je razveseljivo, da se v ponudbi grozljivo
kičastih obeskov znajde vsako leto tudi
vse več lepih izdelkov iz naravnih gra¬
div, pa ta ugotovitev za jaslice na žalost
ne velja. Še naprej namreč krepko pred¬
njačijo pretežno kitajski kompleti, ki
navadno vsebujejo z umetnim mahom
porasel hlevček, vodnjak in največ du¬
cat površno pobarvanih figuric. Vsem
tistim, ki si želijo drugačnih jaslic, tako
ne preostane drugega, kot da si jih na¬
redijo sami. Zanje zadnjih 14 let v Timu
redno objavljamo navodila in načrte za
gradnjo jaslic, ki so nekaj posebnega in
jih zato ni mogoče nikjer kupiti. Tej tra¬
diciji se tudi letos nismo izneverili.

Bralci, ki so že dolgo zvesti naši re¬
viji, bodo ob pogledu na sliko 1 takoj
ugotovili, da so letošnje jaslice tako po
izbiri gradiva kot po obliki in izvedbi
spet čisto drugačne od vseh dosedanjih.
Tehnika izdelave še najbolj spominja na
intarzijo, čeprav s precejšnjo rezervo.
Prava intarzija je namreč narejena iz
različnih vrst furnirja, katerih izbira in
struktura vpliva na videz motiva oziro¬
ma izdelka; poleg tega ima brezhibno
gladko površino. V našem primeru pa
kot osnovno gradivo služijo kosi tanke
brezove ali topolove vezane plošče, iz
kakršnih so narejene majhne gajbice za
sadje, zato je površina izdelka neenako¬
merna oziroma surova, neobdelana. Ker
je ta les skoraj bel, ga je treba pobarvati
z lužilom in vodnimi ali zelo razredčeni¬
mi akrilnimi barvami,

Gradivo

Poleg že omenjene lesene gajbice
(slika 2), ki je lahko poškodovana, ven¬
dar pa mora biti suha in čista, si pri¬
pravite še 29 x 23 cm velik kos 10 mm
debele iverne plošče in dober meter dol¬

preoblikujete. Skratka: letošnje jaslice
so nekaj posebnega (tudi) zato, ker se
pri njihovi izdelavi enkrat za spremem¬
bo ni treba do milimetra natančno drža¬
ti načrta, ker vsakega koščka lesa ni tre¬
ba trikrat pomeriti ter gladko obrusiti
in ker neenakomerne poteze čopiča pri
barvanju ne bodo niti najmanj pokvarile
videza izdelka.

Tramiči v obliki letev s prerezom 15
x 20 mm ponazarjajo ogrodje hlevčka
in obenem služijo kot okvir. Če so pre¬
več gladki, jih obdelajte z grobo rašpo
(slika 3). Najprej prilepite in z nekaj
žebljički pribijte obe stranski letvi, nato

go neobdelano le¬
tev poljubne vrste
lesa s prerezom
približno 15 x 20
mm. Za lepljenje
je najprimernejše
katero koli hitro
vezoče belo (poli-
vinilacetatno) le¬
pilo, za barvanje
pa katere koli bar¬
ve, ki se mešajo z
vodo.

Orodje

Če vam bo
kos iverne plošče
za podlago jas¬
lic odrezal mizar,
potem od orodja
potrebujete le mo¬
delarsko režij ačo s
podložno mizico,
grobo rašpo, nekaj brusilnega papirja,
kladivo, manjši čopič, oster modelarski
nož in risalni pribor.

Izdelava

Načrt v merilu 1 : 1 je objavljen na
prilogi na sredini revije. Namenoma je
narisan prostoročno, saj so mere večine
sestavnih elementov (z izjemo podlage
in okvirja) odvisne od razpoložljivega
gradiva, okusa in pristopa graditelja ter
»trenutnega poteka dogodkov«. Seveda
lahko celotno risbo poljubno povečate
ali pomanjšate oziroma še kako drugače

pa še zgornjo in spodnjo, ki naj na obeh
straneh molita nekaj milimetrov čez rob
(slika 4). Spodnja letev ima lahko tudi
nekoliko večji prerez. Dobljeni pravo¬
kotni prostor razdelite na tri dele tako,
da bo spodnji širok 6 cm in zgornji 7
cm. Srednji del prelepite s 16 cm dolgi¬
mi koščki širine 10-15 mm, ki jih naža-
gajte iz tanke vezane plošče in jim z gro¬
bo rašpo ali nožem posnemite robove
(slika 5). Na mestu, kjer je 70 x 50 mm
velika okenska odprtina, pustite prazen
prostor (slika 6), v katerega boste kasne-

je prilepili štiri kose lesa, ki ponazarjajo
nebo nad betlehemskimi planjavami.

Podobno kot steno hlevčka naredite
tudi streho, ki jo prelepite z 18-20 mm
širokimi trakovi tanke vezane plošče, ki
se morajo na vrhu dotikati zgornje let¬
ve (slika 6). Sledi pritrditev poševnega
opornika v zgornjem desnem kotu in

dveh vodoravnih nosilcev, ki ju je treba
na levi in desni strani opornika prekini¬
ti (slika 7).

Ostal je še spodnji pravokotnik z me¬
rami 23 x 6 cm, ki ga po narisanih čr¬
tah razžagajte, nato pa vsakemu koščku
z brusilnim papirjem zaokrožite vogale,
da bodo videti kot velike kamnite plošče
(slika 8).

Figuro stoječega Jožefa, ob jaslih
klečeče Marije in skozi okno vidne po¬
krajine naredite tako, da jih s pomočjo
kopirnega papirja prenesete z načrta
na vezano ploščo. Izžagajte samo obris,
nato pa s črnim kemičnim svinčnikom
močno prevlecite vse črte, da se bodo
vtisnile v površino mehke vezane ploš¬
če. (Alkoholni flomaster se v tem prime¬
ru ne obnese, saj se barva na surovem
mehkem lesu dobesedno razlije.) Tako
ste dobili meje med posameznimi plo¬
skvami, ki vam bodo v pomoč pri barva¬
nju (slika 9). Obstaja še en način, pri ka¬
terem morate figuri in pokrajino v oknu
razžagati po vseh črtah in jih šele po
barvanju sestaviti nazaj v celoto. Zaradi
razmeroma velikega števila drobcenih
sestavnih delov naj se za to pot odločijo
predvsem tisti, ki imajo več izkušenj in
potrpljenja.

Ko so vsi sestavni deli narejeni, je na
vrsti barvanje. Da se grobe površine ne
bi preveč »teple« s kričečimi barvami, iz¬
berite katere koli barve za les, ki se redči¬
jo z vodo (v skrajnem primeru lahko tudi
tempere). V manjše posodice (npr. po¬
krovčke od plastenk) kanite nekaj barve
in jo postopoma redčite z dodajanjem
vode po kapljicah. Ustreznost barve pre¬
izkušajte na odpadnih koščkih vezane
plošče (slika 10). Manj vpadljive barve
najlažje dobite z mešanjem s črno ali rja¬
vo. Vsi štirje tramiči, vodoravna nosilca,
poševni opornik in okenski okvir naj bo
temno rjavi, stena in strop svetlo rjavi, tla

pa siva (sliki 11 in 12). Izbira preostalih
barv je stvar okusa vsakega posamezni¬
ka. Pobarvani figuri, pokrajino, okenski
okvir in zvezdo repatico na koncu prile¬
pite na njihovo mesto (slika 13).

Narejene jaslice postavite na polico
ali konec mize, če ta stoji tik ob steni.
Seveda jih lahko tudi obesite na steno; v
ta namen na zadnji strani na vrhu z dve-

PRILOGA

lin fh

ma žebljičkoma točno na sredini pribij¬
te trikotno kovinsko zanko, namenjeno
obešanju slik na steno (slika 14), na vse
štiri vogale pa prilepite tanke gumijaste
nožiče, ki bodo preprečevale praskanje
lesenega hrb ta po steni.

Ne glede na to, da so jaslice »aktual¬
ne« le največ en mesec v letu, ves pre¬

ostali čas pa so pospravljene v kakem
predalu, je izdelek vseeno priporočljivo
zavarovati pred vlago in prahom. Toda
tega v nobenem primeru ne naredite z
nitrolakom, temveč z nekaj nanosi raz¬
redčenega brezbarvnega akrilnega mat
laka. Druga možnost je uporaba rusti¬
kalnega olja (slika 15), ki se zelo dobro
vpije v les.

37

ZA SPRETNE ROKE

o

JANEZ SMOLEJ

Težko si zamišljamo praznovanje pri¬
hoda novega leta brez lepo okrašene no¬
voletne jelke. Okraski, ki jih obešamo na
drevesce, so narejeni iz krhkih, blešče¬
čih materialov in se lahko že ob nekoliko
močnejšem prijemu poškodujejo. Ker so
običajno kupljeni v kompletu, je najbolj
enostavno, če jih dopolnimo kar z doma
narejenimi nadomestki iz papirja. Za iz¬
delavo poleg Škarij za rezanje papirja in
modelarskega noža potrebujemo še nekaj
orodja za merjenje in zarisovanje (ravni¬
lo, trikotnik, šestilo) in lepilo za papir.
Primerno papirno gradivo za oblikovanje
okraskov je dekorativni karton v barvah.
Dobimo ga tudi v lesketajočih se srebrnih
in zlatih barvnih tonih, ki najbolje prista¬
jajo novoletnim okraskom. V vsaki papir¬
nici imajo poleg navadnega pisarniškega
papirja tudi risalni papir ali šeleshamer,
barvni papir ali navadni poltrdi karton.
Nekaj idej, kako izdelovati okraske v pred¬
novoletnem času, ko bomo spet postavljali
drevesce, nam bo gotovo koristilo.

Zvezde so preprosti dekorativni izdel¬
ki, ki jih lahko iz primerno zgibanega lista
papirja izrežemo že v eni potezi. Za izde¬
lavo uporabimo navaden beli brezlesni ali
risalni papir, da je okrasek mogoče tudi
lepo pobarvati z vodenimi ali tempera bar¬
vicami. List formata A 4 najprej po dolžini
in širini prepognemo na štiri enake dele. V
presečišču robov naj se stikajo tudi drugi

pregibni robovi, ki tvorijo med seboj ena¬
ke kote. Ko smo list s pregibanjem zložili
in robove poravnali, v ravni liniji odreže¬
mo vrh (slika 1), da dobimo zvezdasto ob¬
likovan okrasek. Pri določanju lege reza
pazimo, da poteka čez vse pregibne robo¬
ve. Izdelek bo še zanimivejši, če ga obliku¬
jemo v paru enakih in delno zgibanih ter
med seboj zlepljenih zvezdasto oblikova¬
nih delov (slika 2).

Nekoliko debelejši karton uporabimo
za izdelavo zvončkov. Zunanji del nariše¬
mo po predlogi na risbi 1 in ga izrežemo.
Ko smo ga s pregibanjem ustrezno pre¬
oblikovali (slika 3) in zlepili ob stranskih
robovih, obesimo z notranje strani v ko¬
nično zoženem vrhu drobna kovinska
predmeta (ključek, vijak ali žičnik), ki
zaradi zunanjih tresljajev ob medseboj¬
nem trku zacingljata. Zven bo čistejši, če
zvonček z notranje strani oblepimo s ko¬
som debelejše tkanine. Nanj prilepimo še
obroček, skozi katerega napeljemo nosil¬
no vrvico (slika 4).

Darilne zavitke lahko okrasimo tudi s
pahljačasto oblikovanimi papirnatimi tra¬
kovi različnih barv in širin, ki jih zgibamo
v prečni smeri. Velikost in število pregibov
ploskev uskladimo z dolžino traku, da ga
lahko krožno razpremo in zlepimo. Nekaj
lepila nanesemo tudi ob notranjem robu,
ki tvori osrednji del okraska (slika 5). Za
izdelavo takšnih okraskov lahko izberemo
tudi raznobarvne, po robovih zlepljene

trakove (slika 6), ki jim dodaja¬
mo stilizirano izrezljane lističe
jn jih prilepimo ob zunanjem
robu (slika 7).

Nekaj prav posebnega
so kombinirani okraski,
sestavljeni iz dveh ali

Risba 1.

december 2005

TIKI ; 4

ZA SPRETNE ROKE

ča nanizamo drugega ob drugega (sli¬
ka 9).

Ko iščemo ideje za oblikovanje novo¬
letnih okraskov, se lahko zgledujemo po
snežnih kristalih. Uporabimo kar navaden
pisarniški papir ter izrežemo pet ali šest
krožno oblikovanih listov premera 8 do
10 cm. S pomočjo šablone (risba 2) jih na
določenih mestih zastrižemo in zgibamo v
radialni smeri. Nato jih pod približno ena¬
kimi koti med pregibnimi ploskvami zle¬
pimo ob pregibnih robovih. Izdelek lahko
tudi delno obarvamo (slika 10).

Zanimivo konstrukcijo, ki je primerna
tudi za okraševanje novoletne jelke, sesta¬
vimo s piramidnimi gradniki (risba 3a in
3b). Za izdelavo uporabimo bleščeči zlato-
rumeni samolepilni papir, ki ga prilepimo

več na različne načine zgibanih okraskov
(slika 8).

Uporabimo lahko na kratko nareza¬
ne trakove, ki jih zvijemo in v obliki obro-

na risalni papir (šeleshamer). Najprej na¬
redimo srednji del okraska (slika 11), nato
prilepimo še preostale gradnike, ki se sti¬
kajo v skupni točki (slika 12).

Obroče iz papirnatega gradiva lahko
uporabimo tudi kot samostojni izdelek. Iz
tršega kartona ali tanjše lepenke izrežemo
krog poljubnega premera, znotraj katere¬
ga zarišemo proti središču vse manjše na
nasprotno stran izmenično zamaknjene
polkrožne linije (risba 4), po katerih z mo¬
delarskim nožem naredimo zareze in ploš¬

čo s pregibanjem preoblikujemo v skupek
polobročev. Najprej oblikujemo zunanje¬
ga, tako da notranji del plošče zasučemo
za 90°. S pregibanjem nadaljujemo do sred¬
njega dela, ki ga nismo polkrožno zarezali
(slika 13). Okrasni obroči bodo še posebej
lepo odbijali svetlobo, če izdelek izrežemo
iz zlatega ali srebrnega kartona oziroma z
metalizirano folijo oblepljenega kartona.
Novoletna jelka bo tako z nekaj truda in
spretnosti tudi z doma izdelanimi okraski
zažarela v polnem sijaju.

39

Že nekaj časa so bleščice in pisane
perlice nadvse priljubljen nakit na ob¬
lekah, čevljih, nogavicah, pasovih, torbi¬
cah, celo na urah, prenosnih telefonih,
pa tudi kot dekoracija na nohtih in koži.
Zagotovo pa male svetlikajoče se stvarce
prispevajo k prijetnemu prazničnemu
vzdušju, ki ga decembra nikoli ni pre¬
več.

Včasih smo okoli Silvestrovega okra¬
ševali eno veliko pravo smreko iz gozda,
danes pa modni trendi zapovedujejo
več najrazličnejših manjših smrečic, ki
spletene iz vejevja, sešite iz blaga ali po¬
dobne krasijo okensko polico, kuhinjski
pult ali mizico v predsobi.

Tokratna ideja je smrečica, ki jo po¬
sadimo kar v večjo kavno skodelico, za

male okraske pa uporabimo nepogreš¬
ljive bleščice in pisane perlice. Pod tako
smrečico lahko Božiček ali Dedek Mraz
pustita kakšno manjše darilce, drobno
pozornost za pocrkljanje.

Material, ki ga potrebujemo (slika 1):

- steklene perlice in bleščice,

- manjše lesene ščipalke,

- tanjša žica,

- barve za les in čopič,

- ploščate klešče in ščipalke,

- bucika in kladivce.

Naše okraske bomo na smrečico
pritrjevali s pomočjo ščipalk. Lesene
najdemo v specializiranih trgovinah s
hobijsko opremo. Lahko si izberemo
bolj enotno podobo in barvo ščipalk
prilagajamo barvi perlic ali pa ščipalke

naredimo pisane. Če ščipalke pripnemo
na košček kartona, bo barvanje enostav¬
nejše (slika 2). Na stran ščipalke, kjer
ščipa, naredimo luknjico, ki bo vezni
člen med pritrjevalnim in okrasnim de¬
lom. Pri mehkem lesu bomo uspešni kar
z zabijanjem bucike (slika 3). Za boga¬
tejši okras napravimo luknjici na obeh
straneh čeljusti. Skozi luknjico vdenemo
okoli 12 cm dolgo žičko (slika 4) in jo
potegnemo skozi le toliko, da bosta oba
konca lahko dosegljiva. Tisti konec žič¬
ke, ki je bližji notranjemu delu ščipalke,
s ploščatimi kleščami s pregibanjem in
zvijanjem oblikujemo v kroglico oziro¬
ma nekakšen žičnati vozel (slika 5). Zdaj
mirno vlečemo žičko, dokler nam je vo¬
zel ne zaustavi. Vse je pripravljeno za

ZA SPRETNE ROKE

nizanje bleščic in perlic; kombiniramo
lahko okrogle, ploščate, paličaste, v obli¬
ki rožic, prozorne,
barvne, steklene
in iz umetnih mas.

Pustimo domišljiji
prosto pot (slika
6). Ko je niz dolg
približno 5 cm,
upognemo prvo
perlico k zadnji
in žičnato pentljo
nekajkrat zavrti¬
mo, da se preple¬
te v stalno obliko
(slika 7). Z novim
kosom žice lahko
postopek ponovi¬
mo in naredimo
še drugo pentljo
ali pa niz perlic

zaključimo z žičnatim vozlom. Podobno
naredimo tudi z žico iz luknjice na sime¬
trični strani ščipalke. Trdnost žice nam
omogoča, da oblikujemo poljubne kom¬
binacije pentelj.

Ščipalko, ki ji okrasimo le eno stran,
lahko uporabimo za okraševanje daril
oziroma za imensko označevanje. Izre¬
žemo barvni papir ali karton in nanj na¬
pišemo obdarovalčevo ime. Zanimiv uči¬
nek dosežemo s škarjami s cikcakastim
rezilom in pisalom, ki vsebuje barvo z
bleščičnim prahom. Na darilo prilepimo
okrašeno ščipalko in vanjo pripnemo li¬
stič z imenom (slika 8). Skupaj z okraše¬
nimi ščipalkami, pripetimi na smrečico,
tvori tako darilce že cel bleščeči novo¬
letni komplet. Pa, srečno!

I

UHU

HOLZ

holzleim

.1

« '0

II

13

•rl *««« 1

i uhu holz holzleim

UHU

Tisoč stvari skupaj drži.

]  uhu holz expressleim

UHU'

HOLZ

•xpnnlfti w

lepila za les

| uporabljamo za lepljenje vseh vrst lesa, lesenih izdelkov in vezanih plošč. UHU Holz Holzleim je univerzalno
i lepilo za les brez topil in visoko vezno trdnostjo, še posebej primerno za lepljenje večjih površin. Cas sušenja je
| pri sobni temperaturi približno 20 min, pri masivnem lesu in lesenih izdelkih 30-40 min. Razredčeno z 10-15%
i vode je primerno tudi za pritrjevanje sestavljank puzzle. UHU Holz Expressleim je hitro vezoče lepilo brez topil,

' z visoko vezno trdnostjo, ki omogoča hitro nadaljno obdelavo materiala. Čas lepljenja je odvisen od
i temperature in vlage, pri sobni temperaturi je okrog 10 minut. Obe lepili je možno dobiti v dveh izvedbah, ki
1  omogočata priročno uporabo: v mehki, prostostoječi tubi in v steklenički.

www.uhu.si UNIHEM d.o.o., Kajakaška cesta 30, 1211 Ljubljana

TIKI 4

december 2005

41

ZA SPRETNE ROKE

Okrasne lučke z lampijončki

ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN

Bližajo se božični in novoletni prazni¬
ki, zato so trgovine že okrašene z dreves¬
ci, police pa polne novoletnih okraskov.
Med njimi najdete vse vrste lučk za osve¬
tlitev drevesca: belih, pisanih, stalnih in
utripajočih. Cenenih in dragih. Lučke z
zelenimi žicami so namenjene izključno
okraševanju drevesc, tiste s prozorni¬
mi in pisanimi žicami pa tudi okrasitvi
prostorov: oken, sten, preklad ...

V temi prižgane lučke razsvetlijo
prostor, če pa je vsaka obdana z lampi¬
jončkom, so v okras, tudi ko ne svetijo.
Veriga lučk z lampijončki lahko hkrati na¬
domesti novoletne okraske in gole lučke:
z njo torej ubijete dve muhi na en mah.

Za izdelavo verige okrasnih lučk z
lampijončki potrebujete pisan plastifici-
ran papir ali tanko tršo plastificirano fo-

Iz papirja izrežite pravokotnike ve¬
likosti približno 10 cm x 6 cm. Najbolje
je, če dimenzije in obliko lampijončka
najprej preizkusite z ovijanjem kosa na¬
vadnega belega papirja okrog lučke. Beli
papir oblikujte kar na lučki, razgrnite in
izmerite dimenzije. Najprej polo pisane¬
ga plastificiranega papirja z modelarskim
nožem razrežite na trakove (slika 2), nato
pa trakove razrežite na manjše pravokot¬
nike ustreznih dimenzij (slika 3).

Vsak narezan pravokotnik po daljši
stranici rahlo preganite na polovico in
stisnite le na vrhu, da nastane približno
2 mm dolg pregib (slika 4). Potrebujete
ga le za oznako. Če vam ne uspe nare¬
diti skoraj nevidnega pregiba, polovico
dolge stranice označite s svinčnikom in
ravnilom.

Slika 5. Na označenem delu daljše stranice
izrežite majhen polkrog.

Papirni pravokotnik ovijte okrog luč¬
ke tako, da žica zdrkne v polkrožni utor.
Krajši stranici naravnajte tako, da se

Slika 1. Potrebščine za izdelavo verige okrasnih lučk z lampijončki

Slika 3 • Trakove nato s škarjami narežite na manjše pravokotnike.

lijo, obstojno na toploti, verigo okrasnih
lučk, škarje, modelarski nož, spenjač s
5 mm širokimi sponkami, po potrebi
pa tudi prozoren lepilni trak in škarje z
vzorčastim rezilom (slika 1).

Slika 4. Pravokotnik na rahlo preganite na
sredini daljše stranice.

Slika 2. Plastificiran papir ali tršo folijo z
modelarskim nožem najprej razrežite na
trakove.

Na označenem mestu (na zapognjeni
ali s svinčnikom označeni sredini daljše
stranice) s škarjami izrežite približen
polkrog s premerom približno 3 mm
(slika 5). Potreben je, da pravokotnik
lažje ovijete okrog lučke in krajši strani¬
ci spojite v lampijonček.

Slika 6. Papirni kvadrat ovijte okrog lučke,
da nastane lampijonček, in spoj krajših stra¬
nic spnite s spenjačem.

42

december 2005

TIHI 4

prekrivata za nekaj milimetrov in da je
spodnji rob poravnan. Stik spnite s spe¬
njačem tako, da bodo sponke pritrjene
vzporedno s spodnjim robom (slika 6).

ZA SPRETNE ROKE

Slika  7 . Stik na konici zlepite s koščkom le¬
pilnega traku.

Pomikanje lampijončka po odcepu
žice, na katerem je pritrjena lučka, pre¬
prečite tako, da lampijonček na koniča¬
stem delu zlepite s koščkom prozornega
lepilnega traku, ki hkrati zalepi stik ob
konici in utrdi položaj lampijončka na
žici (slika 7).

Zaradi kvadratne oblike papirja na¬
stane koničast lampijonček (slika 8).

Če ste pripravljeni za izdelavo verige
z lampijončki žrtvovati malo več časa,

Slika 9- Zvonasti lampijončki

konice s škarjami polkrožno porežite, da
dobite zvonaste lampijončke (slika 9).

Spodnji rob lampijončkov lahko po¬
režete tudi s škarjami, ki imajo vijugasto
rezilo (slika 10). Uporabite lahko vso svo¬
jo domišljijo in lampijončke oblikujete
cevasto (slika 11) ali škatlasto. Uporabite
odpadno embalažo, npr. majhne plasten¬
ke ali plastične kozarčke, jih s pomočjo
servietne tehnike oblepite in s tanko
žico ali sukancem pritrdite na lučke.

Slika 11. Cevasti lampijončki

Z lampijončki okrasite okno (sliki
12 in 13) ali preklado. Če papir ni poti¬
skan z novoletnimi vzorci, lahko verigo
lampijončkov z lučkami uporabite tudi
ob praznovanju rojstnega dne, na vrtni
zabavi ipd.

Slika 8. Koničasti lampijončki

Slika 10. Cikcakasti spodnji rob lampijončkov

Slika 12. Lučke s pisanimi lampijončki so lep okras tudi podnevi.

december 2005

Slika 13- Okrašeno okno

TEKI 4

Novoletni prazniki se bodo približali
z bliskovito naglico, še preden se boste
dobro zavedeli. Morda vam bo zmanj¬
kalo časa za temeljite priprave nanje, še
posebno za izdelavo okraskov.

V zadnjem trenutku lahko iz čipka¬
stih papirnatih prtičkov, ki se uporablja¬
jo kot podlaga za torte, zganete privlač¬
ne ptiče, primerne za viseče okraske,
namizno dekoracijo ali okras darilnim
zavojem.

Potrebujete okrogle čipkaste papir¬
nate prtičke, škarje, sukanec in šivanko
(slika 1).

Slika l. Potrebščine za izdelavo papirnih
ptičev

Okrogel čipkast prtič preganite na
pol in po pregibu razrežite s škarjami
(slika 2).

Slika 2. Čipkast prtič razrežite na pol

Odrezano polovico nato preganite
na polovico, da dobite četrtino kroga
(slika 3), nato pa še enkrat na pol, da
dobite osmino (sliki 4 in 5). Prtič pregi¬
bajte tako, da sta odrezana krajša robova
zapognjena proti sredini (slika 5).

Slika 3. Odrezan prtič preganite, da dobite
četrtino kroga.

Slika 4. Četrtino še enkrat preganite na pol,
da dobite osmino kroga.

Slika 5. Odrezana robova naj bosta zapo¬
gnjena proti sredini.

Zunanja robova še enkrat zapognite
proti sredini, nato pa še na pol, da do¬
bite klinasto šestnajstino kroga.

Slika 6. S pregibanjem nadaljujte, dokler ne
dobite šestnajstine kroga.

Klinasto zganjeni prtič poševno pre¬
ganite, kot kaže slika 7. Čipkasti rob prti¬
ča predstavlja krila. Po pregibu jih sime¬
trično zapognite navzven, da štrlijo od
trupa. Trikotni trup nato blizu konice še
enkrat poševno zapognite, da nastane
glava (sliki 8 in 9). Sredino po pregibu
potisnite navznoter, kot kaže slika 9.

Slika  7 . Preganite klinasto zloženega ptiča,
da nastanejo trup in krila.

Slika 8. Krila zapognite navzven, konico pa
še enkrat preganite in oblikujte, da nastane
glava.

44

december 2005

m 1

ZA SPRETNE ROKE

Ptiča lahko iz čipkastega prtiča obli¬
kujete tudi drugače; pri tem potrebujete
škarje. Na šestnajstino zloženi prtič (sli¬
ka 6) s škarjami zarežite po sredinskem
pregibu (slika 11).

Slika 11. Zarezovanje na šestnajstino prepo¬
gnjenega prtiča po pregibu

S čipkastim ptičem lahko okrasite da¬
rila, npr. darilne vrečke, praznično mizo
ipd. Z njim lahko popestrite namizno
dekoracijo, šopek cvetja ipd.

Zarezana dela poševno zapognite
navzven, da nastanejo krila (slika 12).
Glavo in kljun oblikujte podobno kot
pri enostavnem ptiču (slika 9).

Slika 12. Zarezana dela zapognite, da nasta¬
nejo krila.

Slika 9. Robovi na glavi ptiča bodo bolj ostri,
če prek njih potegnete z nohtom ali zanka-
stim držalom Škarij.

S pregibanjem nastane enostaven
ptič, ki ga lahko obesite na svetleč suka¬
nec (slika 10). Dodatno ga lahko okrasi¬
te s svetlečim darilnim trakom.

Slika 10. Enostaven ptič iz zgibanega čipka¬
stega papirnatega prtiča

»Rad imam december, ker lahko — pred sosedovo hišo — uporab¬
ljam sončne celice tudi ponoči!«

TEI 4

december 2005

Vsi, ki se po svojih močeh trudimo
s pripravljanjem in izdajanjem revije
TIM, vam želimo vesel božič
ter veliko sreče, zdravja in uspehov
v letu 2006 !

45

NARAVOSLOVJE

Van de Graaffov generator
statičnega električnega naboja

MIHA ZOREC

Opis delovanja

kovinska kupola
stekleni valjček

♦

gumijasti jermen

ozemljitev

pozitivni el. naboj

*

odvodna

krtača

V osnovi je delovanje Van de Graaf-
fovega generatorja zelo preprosto. Stroj
izkorišča pojav, ki so ga poznali že stari
Grki: z drgnjenjem določenih snovi med
seboj lahko na njihovi površini ustvari¬
mo električni naboj. Če so te snovi ne-
prevodne za električni tok, ustvarjeni
naboj obmiruje na njihovi površini.
Imenujemo ga statični električni naboj.
Kakšen je, pozitivni ali negativni, pa je
odvisno od snovi. Na nekaterih snoveh
se pri drgnjenju pojavi pozitivni elek¬
trični naboj (steklo, usnje, lasje ...), na
drugih pa negativni električni naboj
(PVC, stiropor, silikonska guma ...). V
prejšnji številki Tima smo spoznali, da se
telesa z različnim električnim nabojem
privlačijo (npr. naelektreni balon in las¬
je), telesa z enakim pa odbijajo (dva na¬
elektrena balona). Vse to izkorišča Van
de Graaffov generator. Njegov osrednji
del je gumijasti jermen, napet med dve¬
ma valjema iz elektrostatično različnih
materialov. Spodnji je iz PVC-ja, zgornji
pa iz stekla. Ko se začneta valjčka vrte¬
ti, se zaradi trenja z jermenom na njuni
površini pojavi električni naboj. Na po¬
vršini spodnjega tako nastane razmero¬
ma močan negativni električni naboj,
ki začne s površine jermena »odrivati«
njegov negativni električni naboj ozi¬
roma elektrone. Ti zato še toliko bolj
»z veseljem« preidejo na kovinsko kr¬

tačo tik pod valjem in po žici stečejo v
ozemljitev (npr. vodovodna pipa). Na
drugem koncu krtače je površina jer¬
mena »očiščena« negativnega naboja,
zaradi česar pridobi pozitivni naboj in
nadaljuje svojo pot proti zgornjemu va¬
lju. Ko dospe do njega, se začne velika
»kraja« elektronov oziroma negativnega
naboja. Zgornji valjček z močnim pozi¬
tivnim nabojem in pozitivno naelektre¬
na površina jermena dobesedno sesata
elektrone s kovinske krtače. Ta je z žico
povezana s kovinsko kupolo, na kateri
se začne zaradi odtekajočih elektronov
kopičiti pozitivni električni naboj. Odte¬
kanje elektronov s kupole in kopičenje
pozitivnega električnega naboja na njej
se nadaljuje ves čas delovanja stroja. Pri
tem lahko električni potencial doseže
več 10.000 V. Vendar brez skrbi, Van de
Graaffov generator, ki ga bomo izdelali,
je kljub temu popolnoma nenevaren.
Električni tok, ki ga zmore je namreč ve¬
liko premajhen, da bi povzročil kakršno
koli poškodbo.

Izdelava

Omenim naj, da večino materiala
za ta izdelek najdete v gradivih TZS za
Tehniko in tehnologijo za 7. razred de¬
vetletke.

Najprej sestavimo stolp generatorja.
Izdelamo ga lahko iz akrilnega (pleksi)
stekla ali podobnega materiala, ki ne
prevaja električnega toka. Vse dele na¬
tančno izžagamo, do gladkega obrusi¬
mo in izvrtamo označene luknje. Glede
na to, da gre za umetno snov, ki se med
žaganjem in vrtanjem segreje in zaradi
tega omehča, moramo obe opravili iz¬

46

vajati počasi. Če se odločimo za akrilno
steklo, ga lahko lepimo kar s toplotno
pištolo, trdnejše spoje pa dobimo z upo¬
rabo dvokomponentnega epoksidnega
lepila.

Stolp začnemo sestavljati pri vrhu. S
kovinsko iglo na zgornji nosilni ploščici
natančno zarišemo lego stebričkov in ju
prilepimo (slika 3 in 4). Pri tem pazimo
na vzporednost in pravokotnost sestav¬
nih delov. Ko je stolp sestavljen, ga prile¬
pimo še na plastično podlago (slika 5).

Kot smo spoznali v uvodu, je pri
vseh generatorjih statičnega električne¬
ga naboja, zelo pomembno, iz kakšnih
materialov so sestavljeni deli, ki ustvar¬
jajo naboj. V našem primeru moramo
zgornji valjček izdelati iz materiala, ki
pri drgnjenju ustvarja pozitivni naboj.
To sta npr. steklo in usnje. Oba na sre¬
čo brez težav najdemo v vsakem gospo¬
dinjstvu. Ravno pravšnjo stekleno cevko
dobimo, če razdremo večjo varovalko
(3 cm - 250 V, 5A). Vendar ne na silo;
kovinska konca z lahkoto odstranimo
tako, da ju drugega za drugim segreje¬
mo (slika 6) in z vrtenjem počasi poteg¬
nemo s steklene cevke (slika 7).

december 2005

mr

Pri razvoju prototipa se je pokazalo,
da tanka steklena cevka kot generator
pozitivnega naboja sicer odlično delu¬
je, vendar pri hitrem vrtenju povzroča
vibracije, zaradi česar se razleti. Zato
nanjo namestimo usnjeni valjček, ki od¬
pravi te težave in celo nekoliko izboljša
proizvodnjo pozitivnega naboja. Dele
zanj izrežemo iz starega usnjenega pasu
(slika 8), trak za valj pa zlepimo s hitro
sušečim se epoksidnim lepilom. Ko se
lepilo popolnoma posuši, valjček sesta¬
vimo kot prikazujejo slike 9-11. Nato
na valjček nataknemo jermenček (oko¬
li 10 mm široko elastiko) in vse skupaj
namestimo na os - okroglo bukovo pa¬
ličico (0 4 mm) med dva tesno prilega¬
joča se distančnika, ki valjček držita na
sredini osi (slika 12). Dobro je, če" p red
tem sredino osi namažemo z milom, ki
zmanjša trenje in s tem izboljša vrtenje
valjčka. Premikanje in vrtenje osi po po¬
trebi preprečimo s kapljicama lepila,
ki ju kanemo na zunanjo stran nosilnih
ploščic.

Tudi material, iz katerega je nare¬
jen spodnji valjček, igra pomembno
vlogo. Ta mora imeti ravno nasprotne
elektrostatične lastnosti kot zgornji;
pri drgnjenju mora ustvarjati negativ¬
ni električni naboj. Najlažje dostopne
so okrogle palice iz PVC-ja, ki jih lahko

Nosilec za elektromotorček bo kar
kos pravokotne bukove palice (40 x 20
x 140 mm), ki ga prilepimo na podsta¬
vek k enemu od stebričkov (slika 14).
Njegovo lego pred tem določimo s pre¬
izkušanjem. Motorček nataknemo na
jermen in prislonimo k nosilcu, nato
pa s svinčnikom označimo mesto, na
katerem jermen stoji navpično. Ko lepi¬
lo otrdi, privijemo še elektromotorček,
pri čemer njegovo lego spet določimo
s preizkusom. Preden vijake dokončno
zategnemo, preizkusimo delovanje stro¬
ja. Če delovanje ni tekoče, s spreminja¬
njem višine elektromotorčka nekoliko
popustimo oziroma nategnemo jermen.

NARAVOSLOVJE

kupimo v tehničnih trgovinah z umet¬
nimi snovmi. Od 20 mm debele palice
odžagamo 30 mm dolg kos in na enem
koncu izvrtamo luknjo za os elektro¬
motorčka. Pri tem bodimo še posebej
natančni, saj mora biti luknja enakega
premera, kot je os elektromotorčka,
in natančno v sredini ter pod pravim
kotom (priporočam uporabo stebrne-
ga vrtalnika). V luknjo nato s pomočjo
bucike ali zobotrebca nanesemo malo
epoksidnega lepila in valjček natakne¬
mo na os elektromotorčka. Ko preteče
čas sušenja, se lotimo izdelave utorčka,
s katerim bomo preprečili snemanje
jermena. Motorček povežemo z baterijo
in s kosom rezila širšega modelarskega
noža počasi izstružimo 2-3 mm globok
utorček (slika 13).

december 2005

Elektromehanski del zaključimo z na¬
mestitvijo povezovalnih žic, baterije in
malega stikala, ki ga preprosto prilepi¬
mo na osnovno ploščo (slika 16).

Sledi izredno pomemben del kon¬
strukcije - namestitev odjemalnih kr¬
tač. Te naredimo iz dveh kosov navad¬
nega pletenega električnega kabla s
presekom okoli 4 mm (lahko uporabi¬
mo tudi več tanjših kablov). Z vsaj 10
cm dolgega kosa kabla najprej odstrani¬
mo izolacijo, nakar en konec pletenice
dobro zvijemo, drugega pa sploščimo
v pahljačo in njen vrh ravno pristriže¬
mo. Spodnjo krtačo namestimo tako, da
zviti konec potisnemo skozi luknjo na
stebričku (slika 17), sploščeni konec pa
ukrivimo navzgor in potisnemo tik pod
najnižjo točko jermena (slika 18). Utrdi¬
mo jo z lepilom iz toplotne pištole, ki
ga nanesemo na obe strani luknje na
stebričku.

Na podoben način namestimo tudi
zgornjo odjemalno krtačo. Ukrivimo jo,
kot prikazuje slika 19, in jo s toplotno
pištolo prilepimo na stebriček. Pri na¬
meščanju krtač moramo obvezno upo¬
števati smer vrtenja elektromotorčka.
Konice krtač morajo biti usmerjene v
isto smer, kot teče jermen, pri čemer ni
treba da se ga dotikajo (slika 20). To si¬

cer ne vpliva na delovanje generatorja,
preprečuje pa nepotrebno obrabo in
poškodbe jermena.

Zdaj na vrh stroja namestimo še ko¬
vinsko kupolo - srednje veliko prazno
pločevinko, na kateri se bo zbiral po¬
zitivni električni naboj, spodnjo odje¬
malno krtačo pa povežemo z ozem¬
ljitvijo (radiator ali vodovodna pipa).
Ker prisotnosti električnega naboja ne
moremo neposredno zaznati, na vrh
kupole prilepimo še trakce tanke volne
(slika 21).

Ko poženemo motor, se v nekaj se¬
kundah na površini kovinske kupole
nabere toliko električnega naboja, da
se volneni trakci dvignejo in štrleče ob¬
stanejo v zraku (slika 22). Vendar brez
strahu, zadeva še zdaleč ni tako grozlji¬
va, kot je videti. Brez nevarnosti se lah¬
ko z roko približate naelektreni kupoli
in opazili boste nekaj zelo zanimivega.
Če pa ste še nekoliko bolj pogumni, se
lahko z iztegnjenim kazalcem približate
toliko (približno 2 cm), da nanj presko¬
či iskra. Nič hudega se vam ne bo zgo¬
dilo, saj njena moč ni nič večja od tiste,
ki nas kdaj pa kdaj preseneti pri po¬
tiskanju nakupovalnega vozička ali ob
izstopanju iz avtomobila. Preboje elek¬
tričnega naboja skozi zrak lahko seveda
opazujete tudi na popolnoma neboleč

način. Na lesen podstavek namestite
drugo pločevinko, povežite jo z ozem¬
ljitvijo in počasi približajte generatorju
(slika 23).

Za sedaj imate dovolj dela, naslednjič
pa si bomo ogledali nekaj najzanimivej¬
ših eksperimentov, ki nam jih omogoča
Van de Graaffov generator.

Opomba: Preskoke električnega na¬
boja skozi zrak, ki jim vremenarji pravi¬
jo tudi strele, najlepše vidimo v zatem¬
njeni sobi.

december 2005 THIL1I

48

HHH

Vtl&JEKTSVJ

1- Primož Grum, učenec 9- razreda OŠ Brinje Grosuplje, je po načr¬
tu, objavljenem v prvi letošnji številki Tima, izdelal model motornega
čolna za začetnike, ki ga poganja motor speed 400. Ker pa sam že dol¬
go ni več začetnik, je v sicer tesen model namestil še RV-napravo.

2. Avgust Kladušek iz Ljubljane je z odlično predelavo Revellovega
PzKpfvv IV v protiletalski »flakpanzer wirbelwind« na državnem
prvenstvu v plastičnem maketarstvu postal državni prvak v katego¬
riji vozil v merilu 1 : 72.

3. Upodobitev ameriškega vojaka specialne enote Delta Force v me¬
rilu 1 : 16 je Blažu Rakarju iz Ljubljane na letošnjem DP prinesla tre¬
tje mesto v kategoriji figur.

4. Marko Pirc iz okolice Novega mesta nam je poslal fotografijo
letalskega modela, ki ga je konstruiral in izdelal sam. Model ima
razpetino kril 1,2 metra, poganja ga motor MWS 8.0 cm 3  in tehta
1>3 kg. Krmiljen je s petimi servomehanizmi.

5. Iz papirnate sestavljanke avstrijskega proizvajalca Geli je Marjan
Klenovšek izdelal privlačno maketo ameriškega mornariškega letala
grumman F9F-8 cougar v merilu 1: 33- Pozornost na maketi pritegne
predvsem tisk v kovinski barvi in prozorna zasteklitev kabine, ki je
iz plastike.

Foto: I. Dovič, M. Klenovšek, A. Kogovšek in M. Pirc

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA - učbeniški ko D s

IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

Učbeniški komplet za tehniko in tehnologijo učence na prijeten način popelje do učnih ciljev,
učne vsebine spoznavajo ob dogodivščinah svojih treh vrstnikov - Petra, Simona in Tine, ki s
ličnimi tehničnimi in tehnološkimi problemi ter ob njihovem reševanju osvajajo znanja, predpi:
znanje ni več le suhoparna snov, ki se jo je treba naučiti na pamet, temveč koristen ter iskan
uresničevanju lastnih zamisli.

Vsebina učbenika za 6. razred:

• LES

• NAČRTOVANJE

• RAČUNALNIK V TEHNIKI

• TEHNIČNO RISANJE

• OBDELAVA LESA

• PRENOSI GIBANJA

• PAPIR

• OBDELAVA PAPIRJA

• MOGOČE TE ZANIMA

• NOVI POJMI

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

Učbenik za  6. razred devetletne osnovne iole

V*«!?' &

Eh* - Šč

0 Učbenik

71 barvnih strani,
21 X 29,7 cm

^CENA: 2.900 SIT

186 671/215/06

920055676,4

COBISS 0

Delovni zvezek
34 barvnih strani,
21 X 29,7 cm

CENA: 1.540 SIT

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

Delovni zvezek za 6. razred devetletne osnovne iole

Zgodbe iz učbeniškega kompleta za šesti razred se nadaljujejo v učbeniškem kompletu za sedmi in osmi razred devetletne osnovne šole.
Zgodbe so prikazane tako, da učenci ob njih lažje dojamejo učno snov in tudi sami poskušajo zasnovati in izdelati kaj podobnega.

Učbenike dopolnjujejo projektno naravnani delovni zvezki, gradiva (7. in 8. razred) in podporne spletne strani, na katerih so brezplačno
na voljo podrobni opisi projektov iz delovnih zvezkov, dodatne učne vsebine in predloge ter številne ideje za ustvarjanje v obšolskih de¬
javnostih.

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA - učbeniški komplet za 7.razred

"" i? — 3

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA


Učbenik
40 barvnih strani,
21 X 29,7 cm

CENA: 3.155 SIT

' ‘Al-j

G 'jr- •

Delovni zvezek
40 barvnih strani,
21 X 29,7 cm

CENA: 2.652 SIT

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA - učbeniški komplet za 8.razred

——».*«—.—— B»s3

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

ueneoll i» 8. mita  dmtUtn« »snovne tole


Delovni zvezek z
gradivi
40 barvnih strani,
21 X 29,7 cm

CENA: 3.075 SIT

Učbenik
64 barvnih strani,
21 X 29,7 cm

CENA: 2.395 SIT

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

Spletna stran predmeta Tehnika in tehnologija: www.tzs.si/tehnika

IZBIRNE VSEBINE:

Risanje v geometriji in tehniki
- Učbenik za izbirni predmet
v devetletni osnovni šoli

' |

Risanja

V* miM

Učbenik
64 strani +

20 delovnih listov,

21 X 29,7 cm

NA: 3.462 SI"

DODATNA LITERATURA:

Tehnično risanje

Ev iejgff

■Tehnično RisjSKH

Ustvarjalne delavnice in
Ustvarjalne delavni ce - gradiva

J barvnih strani,

21 X 29,7 cm

CENA knjige: 3.900 SIT
CENA škatle z gradivi:
2.900 SIT

TIE1 4  • december 2005 TIKI 4  • december 2005 • 21

X

M

Podatki o izdelku:

Širina: 265 mm
Višina: 365 mm

Jaslice

Merilo: 1 : 1
Risal: Matej Pavlič

24 • Tim 4  • december 2005 TIH 4  • december 2005 • 25

IH 4  • december 2005 TILE 4  • december 2005 • 27

X


O

o

0

>o

0

</)

0

c

0

E

"SZ

CL

>

0

"O

0

o

o.

0

c

0

>

0

>(/>

0

u.

0

N

S

h-

N

3

o'

</)

0

+j

0

0

L.

E

0

*-»

</)

co

CM|

iS (D

(D (D

(f)

J*

C 0

E

o

a.

o

o

CD
O

0) CO

d)

N

3

I

O
c n

U)

co

>o

V-

o

*

IM

G\

•

»J

n

a

n

n

n

3

o*

ft

IM

O

O

MA

O O O

XXX
CM CM CN

^ <

<D

(0

(/>

l*

CM

CM

a>

Q

► 3

► M
i *
rt

a

<t

n

rt

3

o*

rt

n

lw

o

o

Ml

IM