USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Velik premik
Prihodnjo jesen bodo srednje šole začele po novem. No-vinci, učenci prvega letnika, se bodo vpisovali v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja. Glede na sedanje srednje šolstvo bo sprememba vzgojnoizobraževalnega procesa korenita. Hkrati pomeni, da bodo na vsakl srednji šoli izvajali dvoje učnih načrtov: ene za učence drugih, tretjih in četrtih letnikov, ki se izobražujejo po dosedanjem sistemu, ter nove učne načrte za učence prvega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja.
Ena bistvenih sprememb je v tem, da se je učenec doslej ob vpisu na srednjo šolo vpi-sal v to in to šolo, in se s tem že odločil za poklic. Poslej bo tako, da se bo učenec ob vpi-su na srednje usmerjeno izo-braževanje odločil za neko usmeritev, šele kasneje pa bo v okviru te usmeritve izbral eno izmed več poklicnih sme-ri, skladno s svojimi sposob-nostmi in potrebami združe-nega dela. V prvem letniku bo več kot 50 izobraževalnih usmeritev, kasneje pa se bodo programi postopno specializi-rali. Na področju izobraževa-nja za delo v agroživilstvu ali v kovinarstvu, in na nekaterih drugih področjih so uspeli premakniti miselnost, da se mora učenec v usmerjenem izobraževanju oziroma na nje-govem začetku usposabljati že kar za delovno mesto.
Na ljubljanskih šolah se le-tos izobražuje nekaj več kot 24.000 srednješolcev. Nov sistem šolanja bo bolj hu-man, omogočal naj bi uresni-čevanje načela, da bo vsakdo, ki bo zmogel in bo tudi želel nadaljevati šolanje, lŽhko v tem sistemu dosegel zaželeno izobrazbo vse do najvišjih na-slovov. Globoki organizacij-ski premiki, ki jih prinaša re-forma srednjega šolstva, in s
tem usmerjeno izobraževanje.l bi morali na tej stopnji tako rekoč odpraviti vse prepogost pojav, da imamo šolane ljudi - brez poklicev.
Pomembno novost v sred-njem usmerjenem izobraževa-nju predstavlja prehodnost med posameznimi smermi v okviru ene širše izobraževal-ne usmeritve in bo precej več-ja, kot je bila dosedanja pre-hodnost med šolami za posa-mezne sorodne poklice. Obe-nem bo vsaka izobraževalna usmeritev in posamezna smer v njenem sklopu, gradila sklop tudi navzgor do najviš-jih stopenj izobraževanja. Z novim sistemom bo zagotov-ljena prehodnost po horizon-tali in odprta širša izobraže-valna pot po specializaciji v vertikali.
Program posamezne usme-ritve bo na začetku v vseh šo-lah povsem enak, učenec z vsake šole bo imel enake mož-nosti nadaljnjega izobraževa-nja in specializacije do najviš-jih ravni, ne glede na to, kate-ro od šol bo obiskoval na sa-mem začetku usmerjenega izobraževanja. Vseeno je to-rej, v katero šolo iste usmeri-tve se učenec vpiše, ne glede na to, ali se je doslej imenova-la poklicna ali pa štiriletna te-hnična, saj bo izobraževalni
program na začetku posamez-ne usmeritve povsod enak.
V ljubljanskem prostoru bodo imeli učenci možnost šolanja na več kot dvajset ra-zličnih usmeritvah, to pa ne pomeni le dvajset različnih poklicev, teh bo mnogo več, saj bodo poklice določale smeri znotraj usmeritve. V si-stem usmerjenega izobraže-vanja se bo aktivno vključilo celotno združeno delo, saj bo izobraževanje neposredno po-vezano s praktičnim delom. Učenci naj bi imeli tedensko trideset ur praktičnega pou-ka. V organizacijah združene-ga dela bodo imeli mentorji pomembno in odgovorno na-logo pri izpeljavi tega dela vzgojno izobraževalnega pro-cesa.
Usmerjeno srednješolsko izobraževanje ne predvideva, da bi učenci opravljali prak-tični del programa pri zaseb-nih obrtnikih. Večino praktič-nega pouka bi naj opravili v šolah. Razen tega je tre-ba upoštevati, da je v Ljublja-ni šest velikih šolskih cen-trov, kjer imajo sedaj učenci periodični sistem pouka. Pol leta je polovica učencev na teoretičnem delu šolanja, dru-ga pa na praksi v delovnih or-ganizacijah oziroma pri zaseb-nih obrtnikih. V sistemu sred-njega usmerjenega izobraže-vanja ne bo več periodičnega pouka, zato upravičeno priča-kujemo, da se bo usmerjeno izobraževanje že na začetku soočilo s prostorskimi teža-vami.
Kljub temu, da bomo s srednjim usmeijenim izobra-ževanjem začeli v prihodnjem šolskem letu, pa se priprave na reformo srednjega šolstva nadaljujejo intenzivno. S skrbnimi pripfavami pa se bodo pokazali tudi rezultati.
Primož Hieng