. 10.
V Gorici, v četrtek dne 6. februvarija 1913.
bhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 1 uri popoldne ter stane, po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K
*/8  ~w^v.«i*Q;a>.
Vb n • • S 99 Za Nemčijo K 16*60. Za Ameriko in inozemstvo .... K 20.— Posamične številke sta-. _u nejo ' '.' . . 10 vin. Ha naročila bres doposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj XLI1I
Telefon št. 83.
»Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K LavriČ.
Uredništvo-
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno,
Uprovništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 /vin vsaka vrsta. Večkrat po po-r godbi; Večje- črke po pro^u. I Reklame in spisi v uredniškem Iptfelu 30 vin. vrst* -^ Za ot>l'ko ft#i vsebino oglasov odklanjamo
vsako odgovornost k -r±*~±—;—^—-----—^-----
Naj govore številke!
(K procesu pioti karhorf' v Rovinju.)
Sestava na podlagi dosedaj predloženega materijala nam. podaje tako sliko iz knjige dolgov italijanske klike, ki je gospodovala na magistratu v Pulju:
Ponarejenih računov iz leta 1896 do 1899 (Galante in Horak) je za svoto K 15000.
Ponarejenih računov od 1900 do 1908 (Galante, Horak, Bigatto, Privileggio, Ne-gri) je za svoto K 46.813,
Iz blagajne je bilo vzeto in podloženi so bili likvidirani računi iz 1906. za leto zaračuna 1908., s katerimi so izginili sledovi za vzetim denarjem, (krivi Galante, Bigatto, Privileggio) v znesku   K 37.348.
Pobrali so hranilno vlogo »confra-terne ex venete« (Galante, Bigatto, Privileggio) v znesku K 16.436.
Shranili so zuse stanovanjske odškodnine za podčastnike (Galante, Privileggio, Ouarantotto) v znesku K   50.000.
Razdelili so si denarne globe (Desco-vicli, Galante, Privileggio, Ouarantotto, Juch), skupaj K 17.709.
Dvignili so hranilno vlogo za italijansko gimnazijo (Privileggio) K 3000.
Vzeli so zase denar za transenalna stanovanja (Privileggio, Galante, Bigatto, Ouarantotto, Descovich, Juch) v zaesl" K 10.271.
Pobrali so hranilne vloge gojencev ubožnice (Galante, Privileggio) v znesku K 1000.
Pobrali so penzije istin gojencev, ista krivca; znesek K 2.262.
Pobasali so v svoje žepe denarne podpore za reveže (Bigatto, Galante, Ouarantotto, Descovich) skupno K 283.
Nakupovali so vozne listke, ki so pa določeni le za reveže in izgnance (Descovich, Juch) K 200.
ZaraČunili so si nepristojnih jim dijei (Horak. Vittori, Galante, Bigatto, Privileggio) v znesku K 6000.
Oddali niso uplačanih obresti za predujme (Privileggio) v znesku K 200.
POTAPENKO:
Generalova hčiv
Prevel: A. M. (Dalje.)
»Ah, moja bolezen! Ne pusti mi, da napišem zgodbo podrobno in povrsti. Pet minut sem držala pero v roki, in že mi pada iz prstov, ostala sem, kašelj me duši, ne morem pisati. Ali bom dovršila, prišla do tistega časa, ko bom mogla zapisati: »A zdaj sem legla v posteljo z jasno zavestjo, da umiram?..« In kaj potem, Če umrem preje, predno sem prišla do teh besed? Hudo bi mi bilo. Pisala bom krajše.
Babica, ki si je nisem mogla drugače predstavljati, kakor da sedi v naslonjaču in plete za dobrodelno loterijo, je legla v posteljo, a Semjon Andrejič je rekel, da bo odšla danes ali jutri... Nikakršne posebne bolezni ni imela, — starost jednostav-no. Babica je zaspala in nato umrla...
Neprijetno mi je bilo živeti v naši prostrani hiši, neprijeno zato, ker ničesar ne ljubim. Babica me je razumela malo, mama irr oče pa... Ali naj jima povem, kaj mi leži na duši? Ne, med nami je zid, visoka stena je med nami vstala...
Ponarejen je račun tvrdke Pauletta in pobrali so denar v izplačilo več nakazan (Negri) v znesku K 176.
Horak je shranil zase odškodnino od strani vojaškega erarja v znesku K 90.
Fingiranih poštnih troškov (Galante, Ouarantotto, Descovich in Juch) je v znesku K 200.
Pobasali so denar nakazan tvrdki Potočnik (Privileggio, Descovich) v znesku K 132.
Najemninske davščine so poneverili (Privileggio) za K 320.
Fingiranih poplačil predujmov (Galante, Bigatto) je K 200.
Nedovoljeno izplačilo predujma za dr. Pesante (Galante, Ouarantotto) K 400.
Razne manipulacije Filiničeve K 5.072.
Ce seštejemo te svote, dobimo znesek
K 213.112.
Ali teh 200.000 K je šele d e I ogromnega zneska, za katerega so bili oslepar-jeni Pnljski davkoplačevalci.
V Pulju pa sodijo, da bo znašala vsa škoda, storjena mestu in davkoplačevalcem, okoli
1 milijona kron.
To je le pobrani denar. Kje pa je škoda, ki obstoji v slabem blagu, prodanem mestu za drag denar!
Revizij v pravem pomenu besede se* veda ni bilo, nadzorstva nobenega — kdo ve torej, po sedaj podanem materijalu, kako obsežna bo končno dognana škoda!'
Jipttmsb' vprašanje.
(V. Knaflič.) Današnji položaj Jugoslovanov.
(Konec.)
Spoznavamo dvojno nalogo Avstro-ogrske: združiti jugovshodne evropske narode (in pospeševati vse druge take združitvene težnje kakor n. pr. jugoslovansko idejo); obenem pa ima Avstrija tisto veliko kulturno nalogo, biti posredo-
Sedela sem nekoč na divanu v go-stinjski sobi popolnoma sama. Polumrak je bil. Gledala sem v praznoto. Cula sem tihi razgovor iz kabineta: »Kaj je z našo •Klavo? Nerazumljiva je! Suši se, bledi, odtujujc se nama... Senijon Andrejič sili, naj jo odpeljeva kam v Italijo... Treba se nama je požuriti s tem ...«
»A jaz ne grem v Italijo! V spominu so se mi zasvetile jesne besede rajne babice: »Ako hočeš, da boš imela kakega rada, stori kaj zanj... Tako čutiš, da ne živiš zastonj, marveč, da si storila vsaj nekomu nekakšno korist.« A koga bi imela rada? Kaj morem stonti za človeka, če pa ne vem, kje da je, in ko sploh ne znam ničesar?
»Opravila niso dovoljevala očetu, da bi šel v Italijo. Jaz in mama sva prebili poletje na rjazanskem posestvu. Papa je prišel včasih k nama. Jaz sem hodila po vrtu, sprehajala se po poljih, potikala se po gozdu, delam in počnem vse tisto, kar sva prejšnje čase delali z Lido, v moji duši pa je bilo — istotako hladno, kakor doslej. A vedno bolj se mi je zdelo, da me čaka nekaj, da moram storiti nekaj, karkoli. Prizadevala sem si, da bi mislila na mamo, na očeta, da bi mislila o njih s spoštovanjem z ljubeznijo, aH takj mi je prišla v misli Lida,"-~ in že semzačutila
valka kulture in gospodarstva ob severo-zapadu in jugovshodu. interesi Avstrije kot države, se vero-, in jugoslovanskih narodov in nemškega naroda se tako krijejo.
Najtežji za rešitev avstrijskega vprašanja je sporazum z Ogri. Danes se kaže, kakor da je Avstrija od Ogrov anektirana. Nič se pri nas ne zgodi, česar oni nočejo, vse pa, kar oni hočejo. In ravno Ogri so danes najhujši nasprotniki Jugoslovanov,, tirani na Hrvatskem, na splošno manj kulturni kakor balkanski narodi, obenem pa tudi konkurenti Avstrije v Bosni in najmanj simpatični, kjer gre za rešitev socialnega vprašanja. Oni so krivi visoke zaščitne carine, oni so krivi velikanskega notranjega avstrijskega razdora... L. 1912. se je zgodilo, da je dal ogrski delegat duška rnagjarskim, stremljenjem z resno mišljenim predlogom v delegacijah, da naj se povsod črta izraz »Avstro-ogrska monarhija«, češ, to je žaljivo za Ogrsko, »ker avstroogrske monarhije nema«, marveč samo zvezo dveh neodvisnih monarhij, avstrijske in ogrske. Tako daleč smo prijadrali od 1. 1867. do danes. Kedo je temu kriv? Tisti, ki išče vele-izdajalce med nami. —
Avstrija še do danes ni dospela do razumevanja svojega zgodovinskega poslanstva in je zato v razmerju med evropskimi državami in v razvoju evropskega gospodarstva vedno igrala čudno vlogo. Od francoske revolucije in od zedinjenja narodov je Avstrija kot šesta velevlast v krogu petih na splošno imperialističnih velevlasti. Anglija je država svetovne trgovine in svetovnega vpliva, Francija država evropskega denarstva, na novo kon-solidirana velika Nemčija močna konku-rentinja prvima dvema, zedinjena Italija prav tako, Rusija pa je še tip stare absolutistične države. Kam naj bi se Avstrija obrnila? Obrnila se je k Nemčiji. Toda izvajala je iz tega še nadaljne, ne več potrebne sklepe. Zanemarjala je svoje južne pokrajine, verovala denuuciacijam, videla v balkanskih državah vedno le pritlikavce, ki žive samo zato, da so predmet našim špekulacijam, Turčija ji je bila pojm iz Tisoč in ene noči, polna bogastva, redu,
mržnjo do njih... Knez, tudi nanj sem se spomnila... z zaničevanjem.
»Pričela sem čutiti, da življenje zame ni nikaka radost. Kaka radost naj bo, ko pa ne ljubim nikogar! Včasih, za hip, mi je zasijala rnisel, da nimam ničesar, radi česar bi živela. Mama me je gledala turobno in neprestano je bila žalostna. »Kaj ti je, mila Klava?« me je vprašala ljubeče, jaz pa sem molčala in nisem marala za njena čuvstva...
»Včasih sem premišljala tiste besede, ki mi jih je govorila babica. Saj jaz še nikoli nisem ničesar storila za bližnjega... Saj jaš še zmerom samo jem...
»... Mami je bilo strašno. Odšla sem se bila sprehajat po obedu, in nisem se vrnila na večer. Pretekel je čas čaja, čas večerje, v hiši so se vznemirili: poslali so ljudi po vrtu, po gozdu, ob reki dol; bali so se že, da najdejo le moje truplo še. Mama je jokala, tolkla se po glavi, klečala pred ikono...
Prišla sem domov ob četrti uri zjutraj, ko se je že svitalo. Noč sem bila prebila v kolibi Avguštini. Nihče ni mogel pomisliti na to. Avguština je živela na našem posestvu že kakih dvajset let. Preje je živela pri nas v hiši kot pestunja. Nekoč je dobila iz svojega rojstnega kraja pismo, ki jo jC tako pretreslo, da jo je za-
dobičkov itd. Anglija je posegla v Afriko, Kino, Sirijo, Rusija v Mandžurijo, Perzijo, Italija ponovnokrat v Afriko,'— seveda tudi Avstrija ni mogla zaostati -in ¦si je • -izbrala Balkan za svojo kolonijo; Ni videla, da se je izprememba iz 1. 1866. nadaljevala, da Nemčija na Balkanu ni naša zaveznica, marveč naš nevarni konkurent. Avstrija ni videla, da Turek niti kot državnik niti kot trgovec ni dober kom-paciscent in da bi bilo bolje imeti na njegovem mestu državno in narodno organizacijo, temelječo na ljudski volji in na zemljepisnem položaju Avstrije in Balkana, na skupnih gospodarskih interesih in ev. tudi na sorodni politiki... Končno, utegne biti Dunaj v ožjih zvezah s Carigradom kakor Peterburg. Da ni, ni tolika krivda Rusije, kakor Avstrije. Zdi se, da ponovi Avstrija svojo zgodovinsko zmoto. Danes, ko gre za. to, da si pridobi Srbija pot do morja, hočemo videti v nji le nasprotnika, celo sovražnika, namesto, da bi pomagali zdravemu narodu na svojem jugu, da se osvobodi in z nami združi k skupnemu gospodarstvu in skupnemu izmenjavanju dober, zahtevamo, da se ta narod ne sme razviti. Ta naša zahteva gre tako dalo.č, da se drznemo od zmagovite neodvisne države zahtevati, naj nam. odstopi glavno železnico po svojem oze.nlju, naj nam dovoli carine prost uvoz vsega našega blaga in podobno, to se pravi, mi. zahtevamo, da se ta država uda nam, t. j. malemu krogu industrialcev in veleagrar-cev, diplomatov in generalov.
Avstrijski narodi si žele miru; tlači jih draginja, tlači jih nekulturnost, tlači jih vladni sistem, žele si samostojnosti, žele si notranje preureditve državne oblike, žele si velike, močne, bogate Avstrije, ki bi ne bila odvisna od bečarske gen-try-je. Če hoče Avstrija biti svojim narodom pravična, mora zavzeti stališče, da se balkanska zveza razširi in da postane taka močna balkanska zveza naša zaveznica. Dokler jo bomo odbijali, ni nič na-ravnejšega, kakor da se nagiba k oni zvezi, ki je Avstriji nasprotna. Toda ni le naš interes, da smo prijatelji balkanske zveze, mi smo tudi preslabi, da bi jo k temu pri-
dela kap.' Izgubila je noge in odtedaj je živela v kolibi, ki ji jo je dal papa. Mi smo ji pošiljali vsak dan hrano in ji dajali malo pokojnino. Ubogi Avguštini je bilo strahovito dolgčas, zato se je zelo veselila, če jo je posetil kdo.
»Šla sem k nji, oj, kako je bila srečna! »Mila moja! Angel moj! Ljubica! Ti čudež lepi!« je ponavljala in pričela nato govoriti, — in govorila je, govorila brez konca in kraja. Pripovedovala mi je p. svojem zaročencu, ki ji je bil obetal pred dvajsetimi leti, di jo vzame, ako si dobi petsto rubljev. Ona je odšla od doma in služila marljivo ter hranila svojo olačo. Imela je že dvesto dvajset rubljev. Naenkrat pa — je prišla vest: našel si je družico v Revjelu, ki si je precej preje nabrala potrebni kapital, in se je oženil. Kako mora biti postarnemu dekletu, ako jo zapusti zaročenec!!
»Videti je bilo, da ne bo nikoli končala svoje zgodbe in svojih misli. Stokrat sem že hotela oditi, ko je bil čas, ali vsa-kikrat me je preprosila; gotovo je bila zgubila pri zamaknenju v svojo preteklost račune o času.
»Daj, sedi še minuto, dragica! Tako se vsaj malo potolažim, če se porazgovo-rim & kom.«
jateljstvu prisilili; smo morda preslabi vojaško, gotovo pa denarno. To, kar bi ev. vojaški uspehi iia Balkanu dosegli, si. pokvarimo z gospodarskimi žrtvami, in končno bi s';tem avstrijsko vprašanje ne bilo rečeno, marveč le .poslabšano. Kajti s kakoršnimkoli večjim avstrijskim vojaškim, uspehom se oboroženi pogovor med trozvezo in Tripotentento takti grozeče približa, da naj nas bog varuje te najusodnejše slepote avstrijskih državnikov in onih, ki M to morali, bi^
Istra v Crispiievilt, memctarjih.   --j
Nečak pokojnega italijanskega državnika &TJspijia Paiamenghi-Crisprje obelodanil nekaj dokumentov izza ministrovanja svojega strica. V teh memoarjih čita-mo gledč Istre to-le:
»Ko se je leta 1893. Crispi povrnil na vlado, se je moral ponovno pritoževati radi postopanja Avstrije nasproti nje italijanskim podanikom. Ker pa je občutil potrebo, da mora tu intervenirati nemška vlada, je brzojavll grofu Lanzi našemu (italijanskemu) poslaniku v Berolinu:
»Postopanje avstrijske vlade v Istri nima niti zrnca zdravega razuma. Ker je cesarstvo -večjezično, je potrebno za njegovo življenje, da spoštuje vse narodnosti, posebno pa italijansko in nemško,- ki sta edine civilizovane (!!!). Prednost, ki jo daja Slovanom, je na škodo njegovo in na škodo vseh. Ni treba, da tajim, kako tista agitacija stavlja italijansko vlado v težko situvacijo in dela našo zvezo z Avstrijo našemu ljudstvu vedno bolj antipa-tično, ki ni pri nas nimalo priljubljena. Jaz vršim svojo dolžnost, ali naj se me ne stavlja v situacijo, da bi moral podati svojo demisijo. Pojte takoj k cesarju (Vil-jelmu) in rotite ga, naj se on vmeša, da preneha to jezikovno vprašanje ter da se bo italijanski jezik spoštoval istotako kakor slovanski!«
Poslanik Lanza je odgovoril, da je težko kar tako priti pred cesarja. Dobil je tako brzojavko:
»Po sedemindvajsetih mesecih, odkar se vi, general naše vojske in poslanik, mudite v Berolinu, čudim se, da niste dosegli te udobnosti, da M, mogli videti ..cesarja vsakokrat, ko to; morejo zahtevati potrebe internacijonalne politike.. Ne .morem vam zatajiti, da vaša brzojavka nikakor ni pomirljiva«.
Na to je grof Lanza poslal svojo demisijo, ki pa je Crispi ni hotel sprejeti, marveč je brzojavil Lanzi:
»Najprej storite svojo dolžnost, potem bom videl, kako bo ukreniti«!
Na to je Lanza vendar dobil priliko, da je mogel govoriti s cesarjem Viljel-mom, ki mu je rekel:
»Recite Crispi ju, da se divim eneržiji, ki jo razvija v službi kralja in domovine glede internacionalnih pogodb. Obžalju-
*Jaz.pa sem sedela še,:ker sem videla, da ji je to zares.uteha. Okrog četrte ure v jutro pa se je naenkrat prestrašila, da je že tako pozno, ter me poslala domov, zahvaljujoč se mi brez. kraja in konca.                            •,'¦/."
»Mamo sem našla v solzah, ali jaz sem prišla domov z nasmeškom na ustih. Storila sem nekaj za drugega, koristila sem vsaj majčkeno, nisem preživela zastonj šest ur v svojem: življenju. Nato očitanje, opominjanje, splze.;.
»OčitanJeV 'opominjanje,-'solze.. ¦; /Mnogo sem zahajala k "Avguštini; presedela sem dva dni pri Dunji, naši vrtnarici, ko je imela mrzlico.,; Prosila sem' mame trideset rabljev, ko je Pahomu poginil konj j in nI imel,s čim voziti žita s polja, ter mu j jih dala, — m on si je • kupil konja...        j
»Očitanje, opominjanje, solze.,. »Kaj \ delaš? Ti se žagrebaš v brato, ti se izpo- j stavljaš bogvedi kakšni nalezljivi bolez- ( ni..; Ti,iias kompromitiraš!« Meni pa je ' to že ugajalo. .Ysakikrat; kadaf šcsin storila drugemu nekaj dobrega, sem čutila, kakor da sem. se pomirila z vsemi in z vsem,
»Prišel je papa, dogovarjali so se o nečem. Bjloje sklenjene^ da me; mama vzame s seboj v Italijo. Drugih sredstev ni bilo zame. Določili so dan odhoda. Tik pred tem dnem pa sem izginila ir.rodpoto-vaiasama...
jem jako težkoče, ki mu jih dela postopanje avstro-ogrske vlade v Istri, kakor jih je delalo tudi meni v poljskih* pokrajinah. Že sem vam bil dal priobčiti nalog, ki sem ga poslal svojemu poslaniku na Dunaj. Potruditi se hočem v tej smeri, obžalujem pa, xla ne morem, kakor bi hotel, direktno posredovati uri avstrijskem cesarju, ker bi jaz od njega ne dopuščal ni najmanjega vplivanja ;na moje notranje stvari, radi česar sernu ne morem dotikati stvari notranje politike. Vendar bom nadalje, kolikor je v moji moči, delal na to, da opozorim avstrijsko vlado na nevarnosti, ki jih nje postopanje nasproti italijanskim narodnjakom more prinesti za trdnost zveze«/                             . =¦
In kaj se je takrat tako strašnega za Italijane zgodilo v Istri. Začela jede-1 o v a t i družba sv. Cirila i rt Metoda.
Nadaljevanje vojne na Balkanu.
Bombardiranje Odrina.
Sofija, 4. Izv. Bombardiranje, ki se je pričelo včeraj ob osmi uri zvečer je trajalo do pol dveh ponoči in se je nadaljevalo zopet ob peti uri zjutraj. Razširjajo se vesti, da mesto na več krajih gori.
Sofija 4. V poučenih krogih se zatrjuje, da je bila kanonada pred Odrinom strašna. Mesto pade baje že do nedelje v bulgarsko-srbske roke. Po kapitulaciji mesta nameravajo zavezniki še enkrat predložiti Turčiji vse svoje zahteve. Ako s bi Turčija tudi v tem slučaju ne odnehala, izbruhne vojna z vso silo in se bo nadaljevala toliko časa, dokler Turčija popolnoma ne razpade.
Odhod srbskih čet na bojna polja.
Srbija je odposlala več svojih polkov v Tracijo, pred Odrin in Čataldžo. Par polkov je odšlo tudi proti Skadru,,da priskočijo Črnogorcem na pomoč.
Novo dnevno povelje generala Savova.
Sofija 5. Generaiissimus Savov; je izdal na svojo armado novo dnevno povelje, v katerem izjavlja:               ,;.
»Turki so z-načrtom, po katerem so vodili mirovna pogajanja, pokazal^'Jla^ hočejo niirovna pogajanja zavlačevati in pridobiti na času. Vendar pa so se silno zmotili, če so mislili, da bodo na' ta način ojaeili armado. Naša armada je sedaj močnejša kot kedaj prej, dočim so turške čete popolnoma desorganizirane in slabotne.
Savov konča dnevno povelje š sledečim pozivom: »Bulgari, vrzite se na sovražnika in poženite turške divjake tjakaj čez morje, odkoder so prišli.«
Bombardiranje Odrina.
Bombardiranje Orina se nadaljuje na vseh točkah.
»Priznavam, ua je bilo to okrutno postopanje napram očetu in materi. Obadva sta me ljubila, v meni je bila vsa njuna sreča. Toda vedela sem že iz skušnje, kako lahko se bosta pomirila z nesrečo. »Morda je zadosti šest mesecev, da pozabita tudi name,* sem si mislila... Odšla sem bila v Odeso; v tem mestu sem poznala vsaj ulice.
»A kako sem prišla potem tu-sem, o tem mi ni potreba pripovedovati. .Bil je to gotovo, edini .logični. izhod. Prišel je papa, vabil me s seboj, pretil mi; alf mene odpeljati odtod — bi bilo isto kakor izru-vati staro drevo iz zemlje s korenino in ga presaditi na drugo mesto: ne bi rastlo, u-sahnilo bi...
»Napisala sem do konca. Težko držim pero v roki. Bolezen me je vso izmozgala. Umrla bom jutri, morda že danes. Misli pa' mi še brodijo po glavi, brez števila. Na primer: zadoyoljna sem s svojim življenjem. Žal mi je, da je, bilo tako kratko, vendar pa je trajalo toliko časa, da morem reči, da nisem zastonj živela. Babica je imela prav: zdaj imam rada vse tiste, katerim sem storila kaj dobrega, in ljubim ves svet, ki bi mu tudi rada storila nekaj, karkoli. Pomirila sem se z vsemi. Odpustila sem očetu, materi, knezu, V mojem srcu ni zlobe...
(Pride še.)
Berlin 5. »Lokalanzeiger« poroča iz Sofije: Po načrtu vrhovnega poveljstva bulgarsko-srbske oblegovalne armade bodo Bulgari in Srbi tako dolgo z vso silo bombardirali mesto, da pripravijo teren za generalni naskok.
V vojaških krogih upajo, da se 'zgodi to najkasneje v 5^-6 dnah, VeČina hiš v Odrinu je iz lesa in zato skušajo zavezniki zanetiti v mestu požar, kar se jim je deloma že posrečilo.
Iz Svilena (Mustafa paša)^ se poroča, da je kanonada pred Odrinom tako močna, da se tresejo v Svilenu tla kot bi bil potres.                                          .'.
Vsled strašne kanonade pred Dririb-poljem se zrak tako trese, da je brezžična zveza med trdnjavo in Carigradom zelo otežkočena, mnogokrat onemogočena.
Carigrad 5. Porta je objavila uradno poročilo, glasom katerega je padlo tekom predvčerajšnjega obstreljevanja Odrina v mesto 138 granat in 11 šrapnelov. Osem oseb je bilo ubitih, deset pa težko ranjenih.  ..
Bitka pri Galipolu.
Carigrad 5. Pri Kavakli Tepe na polotoku Galipoli se je vršila včeraj bitka med dvema bulgarskima bataljonoma in turškimi četami. Izid bitke še ni znan.
Venizelos v Belemgradu.
Grški ministerski predsednik je prispel včeraj v Beligrad, kjer je posetii.Pa-šiča, s katerim je imel dolg razgovor.       ;
Česniki so jako simpatično pozdravili prihod Venizelosa.
.   Pred Odrinom.                r
Bulgari se bližajo Odrinu. Pomaknili so svojo črto.za en kilometer naprej na vshodni strani.
Iz Sofije: Boj pred Odrinom zlasti na južni in vstočni fronti je bil hud posebno včeraj v sredo.
1000 vojakov turške infanterije se je baje udalo Bulgaroin.
Pred Odrinom je 50 novih srbskih topov. Sovražnosti pred Odrinom v ponedeljek so pričeli Srbi. Bulgari so jim dali prednost; za njimi so začeli oni' streljati. . Včeraj se je dvignil bulgarski aero-plan nad Odrin ter razmetal v mesto proglase na prebivalstvo, naj se uda.
Skader padel?
Poroča se zopet, da je Skader padel! — Potrjena še ui vest o padcu Skadra, kakor tudi "i potrjena vest iz Carigrada, da je Turkom vspei izpad iz Skadra, da so jih podpirali Albanci ter so razorožili tri bataljone Srbov, ki so pa bili puščeni svobodni, ker so obljubili, da se ne bodo več bojevali proti Turkom. (Malo verjetno, da bi jih Turki izpustili.) Turki so zaplenili baje 4 vozove provianta in municije.
Poroča se iz Belgrada, da napadejo Srbi in Črnogorci skupno Skader šele za par dni; na Dunaj pa so došle baje vesti, da je Skader že padel ter da je poveljnik Hasan Riza bej ubit.
Intervencija velesil.
Z Dunaja poročajo, da so se velev-lasti na predlog Anglije odločile danes intervenirati v Sofiji ter nasvetovati bulgarski vladi, da naj se navzlic obnovitvi vojne uda za nadaljevanje mirovnih pogajanj.
Diplomatični krogi na Dunaju menijo, da bodo vojne operacije tekom prihodnjega tedna definitivno končane.
Pri Cataldži
je vse mirno. O bojih ni nikakih poročil, pač pa se zatrjuje, da se vršijo v turški armadi medsebojni spopadi. Upor med četami ni udušen. Žrtev je več sto mož.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Avstrijska poslanska zbornica. Seja finančnega odseka. -*- 4. t. m. popoldne se ie vršila seja finančnega odseka. Glasovalo se je o drugem oddelku osebnodo-hodninske predloge. Predlogi glede vpogleda v knjige so bili odloženi na poznejši čas. O §§ 162 in 183, ki se tičeta obdačenja kmetijstva in samostanov se vrši nova debata.
Tekom uadaljne razprave o reformi oseb. doh. davka, se je izrekel finančni minister vitez Zaleski proti predlogu poslan-
ca Staneka, glasom katerega je .smatrati duhovne korporacije glede. osebnodohod-ninskega davka kot gospodarstvo. Finančni minister je bil tudi proti predlogu poslanca Rennerja,, naj se pri odmeri dohodkov iz zemljišč ne ozira na katastralni čisti dojiodek in zavračal trditve, da so zemljišča na korist agrarcev premalo ob-dačena. Mjnister je izjavil, da „!e sicer res, da se pri priredbi davka mnogo manjših eksistenc izogne davku, ampak to se ne godi samo.pri.kmetijstvu ampak tudi pri drugih ljudskih. ...slojih. Koncem svojega govora je Žaleskj poživljal člane odseka, naj predlogo kolikor mogoče hitro rešijo, ker stopi akcija še tekom tega leta v veljavo.
Stančkov predlog je bil odklonjen z 20 glasovi. Za pfedlbg"je glasovalo 19 poslancev. Rennerjev predlog je propadel z 32 glasovi proti 11. Seja zopet danes.
Iz tnladočeške stranke. -— V Pragi se je konstituirala v mladočeški stranki sekcija za trgovino in industrijo. Dr. Kramar je rekel ob tej priliki, da je organizovanje industrije že radi tega nujno potrebno, ker kadar pride do nagodbe, bo treba začeti hkratno delo na gospodarskem in socialnem polju. Takrat stopijo na dnevni red vsa vprašanja, ki so življenjskega . interesa za industrijo.
Državna pomoč Češki deželi. ~ V seji deželnega odbora je sporočil referent [f.za finančna vprašanja, da dobi Češka od j državnega osebnodohodninskega in žga-fnjarskega davka še tekom tega meseca dva milijona kron podpore.
Posebna škofija za Reko. — Reka se odcepi od Serijske škofije in za Reko.se ustanovi posebna škofija.. Tako hočejo Ogri in Vatikan se je udal tej ^eljiter se Reka odcepi od Senjske škofije in dpbi |j;svojega škofa. Vsa ogrska akcija.za reško škofijo ;s naperjena proti Hrvatom, škof na Reki seveda, ne bo Slovan. Kako bo v cerkvi potem, si i?1, lahko misliti. -— Nov uspeh Ogrov v boju proti Slovanom!
Shodi socialistov na Ogrskem proti vladnemu načrtu volilne reforme. — Shodov je bilo včeraj v Budimpešti in okolici 14. Na vseh se je ostro nastopalo proti predloženi volilni reformi ter -zahtevalo potrebne premembe. Socialisti napovedo generalni štrajk, če se ne ugodi njihovim zahtevani.                                   :,-(:?.¦ >:
Češki Nemci proti malemu finančnemu načrtu. — Češki Nemei se zavzemajo za to, da se reši le oni del malega financ enega načrta, ki meri na to, da se državnemu uradništvu plače izboljšajo/ da naj se pa odgodi vprašanje o riakazatvi gotovih vsot novih davkov deželam/Nemci bi tako radi na Čehe pritisnili, da bi radi •slabih finančnih razmer češke deželne uprave lažje prišli do sprave.
Shod,
ki se je imel vršiti v nedeljo 2. t. m. v Gorici z dnevnim
redom:
Volitve v trgovsko in
obrtno zbornico
se bo vršil
prihodnjo nedeljo 9. februoarija
ob 10l2 dopoldne „pri jelenu".
Shod v Nabrežini:
V  nedeljo, 9. t. m. ob 2l|2 pop. se   bo -vrSil v občinski pisarni
SHOD
z dnevnim redom:
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico*
Zgubljeno — najdeno, — V soboto večer se je našel na kegljišču pri »Jelenu« tnal žepni nožlč. Kdor ga pogreša, naj se zglasi v našem tipravništvu.
Listnica uredništva: V K: Poslani dopis priobčimo v sobotni številki.
. Inozemstvo.
Novi zakon za Izvolitev predsednika v Severni Ameriki. — Senat v VVashingto-nti Je sprejel z dvetretjinsko večino resolucijo, ki. določa, naj se. podaljša predsedniška služba na 6 let; ob jediiem pa izključuje" izvolitev istega predsednika.
Finski deželni zbor je izvolil za svojega predsednika   socialnega   demokrata             vgn     vwwuam^ i»u«uv „ Tokoija.  , -;T^^
j enkrat naznanili, dne 8. t. m."6b 8. uri zvečer, .pri Jelenu svoj redni letni občni zbor.
Narodna obramba.
,. a Mošta podružnica družbe' sv* Cirila
Darovi.
Seznam darovateljev za naše vojake na meji: Državni kolodvor v Gowei-50 Kr glasom prejšnjih seznamov 1608'40 K sku-' paj 1658'40 K. '                          '
V   Domače vesti.
Imenovanje v finančni stroki. — Višf1
računski svetnik" Nikolaj Čbnstanzoj je imenovan računskim ravnateljem m za vodjo računskega 'oddelka tržaškega- finančnega ravnateljstva,                  f   •
' Častno kolajno za 40-letno zvesto službovanje je dobil v Gorici Šteian Tabaj, uslužbenec' pri južri, železnici.          J
Žalosten konec pusta y dveh delavskih družinah v Gorici. —'V ulici Orzoni v Gorici stanujeta dve delavski družini, Maregova in Pertotova. Prvi je doma iz &t. Ferjana, drugi z Barijšic. Na pustni torek so pili skupno baje do polnoči, potem pa so se menda spr čKali, pijača je/ storila svoje, Pertot je baje izzival Marego in konec je bil ta, da je Pertot obležal mrtev, zadet od treh strelov iz revolverja, katerega je sprožil nanj Marega. O vsern, j kako se'je vršilo, krožijo različne vesti, takp da danes ni mogoče dognati še, kako se je v. resnici odigrala cela tragedija. Pertot je bil udan pijači in kadar je bil vi--njen, je bil neznosen človek. Obe ženi z otroki sta obupani. Marega je v zaporu, truplo Pertotovo so prenesli takoj v mrtvašnico. Pertot je imel'okoli 50 let.
Pustni torek v Gorici. — Lepo vreme je bilo. Popoldne so zaprli prodajalne, in pisarne, popustili so doma delo in šli na ulico moški in ženske, mladi in stari. Par nečednih mask se je podilo po, mestu. Če bi jih bila policija zapodila domov, bi bila storila prav. Živo je bilo zlasti na Travniku, .kakor- vsako leto. Konfeti-konfetura je letala po' zraku lin žgaia obraze mladih in, te'pih gospojdieen; - na kako izbrano so leteli konieti & vseh strani oblegajočih jo oboževalcev kot streli iz bulgarskih topov na Odrin... Dosti opravila so imeli zlasti oficirji. — Neki vojak se js bil nekaj namaškaral pa ga je hitro prijela patrulja in utaknila v kajho. — Dva sta predstavljala »javno nasilstvo«. »Razgrajač« se je zoperstavljal »žandarju«. Prišel je redar in oba odpeljal na varno. Dan je potekel mirno, noč pa je prinesla svojs. — Nekdanjega lepega korza, elegantnih vozov, ni več — to spada že v zgodovino goriškega mesta.
Težka telesna poškodba na pustni torek. — V neki gostilni v ulici Silvio Pel-lico je bilo na pustni torek več železničarjev. Pili so vino in govorili. Je moral biti že hud pogovor, da je neki kurjač zagrabil za pollitersko steklenico ter jo zagnal v glavo svojemu tovarišu Jakobu Sattler-ju. Ta je padel pod mizo. Prenesli so ga na njegovo stanovanje. Kurjač je bil aretiran, zaslišan in potefti peščen na svobodo.                    ':-.        .''; v.'.',     V.    ,. " •
; Megla v Gorict —-. Par večerov že sfho imeli gosto meglo; zadnja dva večera, v torek in sredo,Wbi\k megla že skoro —¦ljubljanska!                                        ;
Dva vola ubil goriški tramvaj. — Ko se je pripeljal tramvajski voz št 5 z državnega kolodvora proti Solkanski cesti, je zadel ob dva vola, last kmeta Petra Podberšiča iz občine Deskle, zavozil v nju ter vlekel oba vola še nekaj časa pred seboj. Polno krvi >je bilo. fam okoli. Vola sta bila-ubitairnjesO .se nLsmelo .prodati. Kako to, da 'še ni ustM tramvaj?'!
.- Zgubljeno. — Na potu od- Prevalja do Čepovana Te izgubil JoM Renko, Čepo-van št. 6. v pondeljek dne 27. januarja zvečer, listnico v'kateri1 je bilo. 6 deseta-kpv po 20:^:12,o:,K iti. še drugi; ,važni, papirji.     ¦'v1 ¦'•.! *.?     '/;
Pošten najditelj naj prinese denar na upravnjštvo lista ali pa na.označeni naslov v Čepovan, kjer dobi''primerno' nagrado,,     ;       '-¦..¦;:     '.t;' ¦•:•>. -!  •'   'jt&J
Želeti je, da pride nanj mnogo udeležencev, da se'posvetujemo, kako hočemo za-liaprej podpirati prepotrebno šolsko družbo sv. C. in M. Mnogo je vprašanj, kako dvigniti ljudsko šolstvo v ogroženih krajih Primorske; o tem naj blagovolijo cenjeni prijatelji in podpiratelji družbini razmišljati, da stavijo na občnem zboru tozadevne predloge. Zato prosimo še enkrat obilne udeležbe.                               «    .
DOPISI.
tatovi v št. Petru. — Danes ponoči so hoteli neznani tatovi v hiši zadruge prevrtati posojilnično blagajno pa se jim ni posrečilo. V gostilni spodaj so se najedli in napili. Zapisali so, da če se jim sedaj ni posrečilo, prevrtati blagajno, storijo to pa ob drugi priliki.
Iz ajdovskega okraja.
Brje. — (Poroka.) V Brjah se je poročila vrla mladenka Katra Pečenko s posestnikom f rančem Tevčem iz-Vrtovina. V gostoljubni hiši velikega očeta Ivana Pečenka je vladala na- dan poroke med mnogoorojno zbranimi gosti največa za-dovoijnost in radost. Veseli gosti so zbrali za družbo sv. C in M. 10 kron. IMovopo-ročencema naše čestitke!
Rihemberg. — (Društvo za zavarovanje goveje živine in klerikalci.) Naš stari Pavlica bivši župan je še vedno nepoboljšljiv strankar. Se čmernejši in sit-nejši je, odkar so.mu naprednjaki razbili stranko in mu izpodnesli županski stolec. Vrgel se je zdaj z vso silo na društvo za zavarovanje goveje živine. Kot predsednik je sklical občni zbor na nedeljo 2. t. m. v kaplanijo. On in njegovi agenti so brusili okoli, nagovarjali ih pobirali pooblastila za volitev. Posebno sta se trudila neki Juri in. kaplan. Naprednjaki so hoteli imeti mešano listo, ker pri gospodarskih društvih se ne sme gledati na stranke. Toda pri volitvi so nastopili Pavlica, kaplan in njegovi z vso silo ža svoje pristaš'e," naprednjaki pa so razočarani in jezni odšli. Po pravilih je obč, zbor sklepčen, če je petina' društvenikov navzoča, a sklepal je vkljub temu, da jih ni bila niti dvajsetina. Tudi ne stoji v pravilih, da se sme s .p oblastih voliti, a vendar so edino s temi voh" H novi odbor, v katerem so tudi taki, ki bodo imeli le.v poletnih mesecih kaj živali. Vsi so zamerili pri tej priliki mlademu kaplanu, ki je tako ob'astno in celo izzivalno, nastopal (povdarjajoč: pazite naši, posebe naši!) — Kaj bo z društvom in kako bo o^bor skrbel za društveno imetje, pokaže prihodnost. Zanikarnost naprednjakov pa je, da nismo nastopili energično in društvo vzeli v svoje roke, kar bi prav lahko; kajti vzajemno kompromisno delovanje je pri zahrbtnikih nemogoče uveljaviti.
Brje^ _ (Sokolova prireditev.) Na predpustno nedeljo je priredil tuk. odsek Sokola iM-bralno društvo pustno zabavo v prostorih gosp. Kodriča pri Nečilcu. Vzlic slabemu vremenu zbralo se je precej občinstva iz Brjij in drugih bližnjih občin. Igra\Anarhist«, ki so jo vprizorili domači mladeniči? je lepo vspela in pokazalo se je, da naši fantje znajo res dobro igrati, le nekateri bi se morali točneje naučiti svoje vloge. K plesu so vdarjali na tamburice dobravski tamburaši pod vodstvom-gosp. Mrmolje. Njemu kakor celemu zboru bodi za njih trud in požrtvovalnost izrečena hvala! Vse se je dovršilo v najlepšem redu in veselju!
Selo, dne 8. II. 1913. — Bralno društvo v Selu vabi vse svoje člane k rednemu letnemu občnemu zboru, kateri se vrši dne 9. II. 1913. ob 3. uri popoldne v prostorih Marije Batič v Selu št. 90. — Da vsi gotovo pridete! — Odbor.
Iz goriške okolice.
Konj se ie ubil v Št. Aitdrežu v torek popoldni .Pri LavrenčiČu so upregli 4 konje in se peljali ž njimi v Gorico. Ko so se vrnili in zopet zapregli, se je en konj spredaj .postavil na. sprednje .noge ter se zvrnil z glavar v zid in.;se tibiL^Vreden je bil
iww.saife";;*"''-"''';  ¦¦¦¦
Sokolski vestnih
»Kakor kdo more« v Trgovskem Domu..— Letošnjo kratko predpustno dobo je zaključila jako dobro obiskana Sokolova maškerada v Trgovskem Domu. Prejšnji dve plesni prireditvi niste bili kdo ve kako obiskani..... kakor da je čakalo naše občinstvo iz vseh slojev na maške-rado pustnega torka. To je bilo vrvenja in življenja pO dvorani, na galeriji, v spodnjih prostorih, ?ivahen je bil ples, prijetna zabava. Bilo je videti precej lepih toalet in okusnih mask, kakšna.pa je bila tudi... #Šfr k# raore*.: Cisti dobiček jnaške-rade gre ,v prid, Sokolskemu domu v Gorici. Menda je prav zadovoljiv.
Sokol v Sežani bo imel v nedeljo 9. t. m. svoj redni občni zbor na »Vagi« ob 1. uri popoldne.
Gospodarske vesti.
V postaji Rudoliovo na progi Ljublja-na-Rudolfovo-Metlika se odda zgradba podstavbja in vrhstavnih naprav ter dota ava gramoza za nadstavbja v svrho razširjanja postaje. Tozadevne dobave in dela se oddajo ponudbenim potom deloma za enotne cene po naknadni izmeri deloma za pavšal. Podrobni podatki so razvidni iz ene prihodnjih številk listov »Osserva-tore Triestino« in »Laibacher Zeitung«. Ponudbe so vložiti najkasneje do 15. marca 1913 do 12. ure opoldne pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu.
Svarilo pred izseljevanjem v Bulga-rijo. — Sodrug Dimitrov, tajnik zveze bulgarskih. strokovnih organizacij, poroča, da naj se nikar ne izseljujejo sedaj avstrijski delavci v Bulgarijo. V nobeni stroki bi ne dobili dela.
Moderno ljudsko preseljevanje. — Prav značilni za žalostne razmere, v katerih žive avstrijski delavci, so izkazi avstrijskih delavcev, ki žive v inozemstvu. Pravo ljudsko preseljevanje razkrijejo te številke. Kdor le more, si otrese s čevljev prah »mile« domovine in si poišče v tujih deželah delo. V Nemčiji je 800.000 inozemskih delavcev in od teh je 300.000 rojenih Avstrijcev, med temi tudi 91.000 delavk. Iz neizmerno vejike Rusije, ki slovi po vsem svetu vsled političnih in socialnih krivic, ki jih morajo prenešati ruški delavci, je le 200.000 delavcev v . Nemčiji. Naša »draga« Avstrija prekaša torej Rusijo za lepo število 100.000! V Švici je delalo koncem leta 1911 5869 delavcev, rojenih v Avstriji, med tem ko jih je bilo deset let prej le 3063. Vsak poznavatelj avstrijskih razmer se ne bo čudil temu dejstvu.
Ravnateljstvo Austro - Amerikane javlja, da odplove že 15. marca njen par-nik »Argentina« prvič v Kanado in sicer v Portland, dne 12. aprila odplove parnik »Alice« v Ouebec.
Tkalnice se združijo v kartel. Za karte! je pridobljenih že 200 tvrdk, to je dve tretjini. Ko se izvede kartel, se podraži obleka.
Insolvence v mesecu januvarlju 1913. —:V'Avstro-Ogrski je bilo priglašenih te-ko.rn januvarija 1913. insolvenc 87 s pasivi nad 100.000 K v -skupnem znesku 22 milijonov kron. Na Češko pade od tega 10 insolvenc s kapitalom 4,500.000 K.
Koncentracija kapitala. — Od 1. 1895 do 1910 je upadlo število samostojnih pi-varn v Avstriji od 1579 na 1183, povprečen letni izdelek na pivarno pa je poskočil v tem času od 11.794 na 17.624 hektolitrov.
Boj v brodarstvu. — Pretekle dni je v Berlinu zborovala konferenca mednarodnega brodarskega kartela, ki se je pečala s paroplovno zvezo med Trstom in Kanado. Kakor smo že poročali, je avstrijska vlada dovolila Canadten Pacific Companv redno paroplovno zvezo med Trstom in Kanado. Vsled tega so oškodo-dovane nemške brodarske družbe, ki so imele doslej monopol za prevažanje avstr. izseljencev in njih tržaška filialka »Av-stro-Americana«. Pogajanja na konferenci
so se razbila. »Canadian Pacific >»Railway Company« je izstopila iz mednar. brodarskega kartela in kartel ji je napovedal boj na nož. S pomočjo kartela osnuje »Av-stro-Americana« redno zvezo med Trstom in Kanado. Od tega boja nemškega in kanadskega brodarstva za avstrijske izseljence bodo imeli izseljenci nekaj časa dobiček, ker medsebojna konkurenca zniža voznino. Ko se pa v konkurenčnem boju ublaži razmerje obeh skupin, si naj-brže s složnim odiranjem izseljencev poplačajo svoje sedanje vojne stroške.
Porotna razprava
radi malverzacij v občinskem
uradu v Pulju.
(Dalje.) Bigatto.
Včeraj popoldne se je nadaljevalo za-slišavanje obtoženca Bigatto. Stavljena so bila-razna vprašanja, sledila so razna pojasnila.
Oalante je končno izjavil, da Bigatto ni udeležen pri malverzaciji iz raznih računov, ampak prosil je denar in ga dobil ter spravil v žep, dobro vedoč, da izvira iz malverzacij.
Bigatto odvrača od sebe razne obdol-žitve in tudi gledč metrese pravi, da ga je ona ljubila, dočim jo je vzdrževal neki oficir.
Informacije politične oblasti o Bi-gattu pravijo, da pred poroko je bil ba-bjek, ki je trosil svote denarja, kakoršnih mu ni dajala služba. Bil je premeščen iz računskega oddelka k užitninskemu.
Bigatto pa pravi, da je bil premeščen le radi tega, da je uredil on urad, za kar je dobil tudi remuneracijo.
Galante je na vprašanje predsednikovo glede odgovornosti za poneverjeno svoto K 46.813*86 odgovoril, da sprejme on odgovornost za to svoto, ker so drugi pri tem le malo prizadeti.
O njegovi metresi trdijo informacije, da je bila huda, da je nekoč grozila Ga-lantu s smrtjo, prerezala mu je elegantno suknjo ter mu ob neki priliki pobrala denarnico in zlato uro. Žena Oalantova je imela premoženja 60.000 K ter je stroške v letoviščih sama pokrivala.
Bigatto pove, da je imel Filinich nekoč v rokah neki račun Galantov in je rekel glede na ta ponarejeni račun: Kdaj bomo nehali s to storijo? Oalante je vzel račun nazaj in ga raztrgal.
Filinich je bil prišel v Pulj reven, sezidal pa si je hišo za 60.000 K, hipoteke je bilo na njej 35.000 K.
Glede župana dr. Varetona izpove Galante, da ko je bil odvetnik dr. Vareton pravni zastopnik občine, je zaslužil Vareton na leto 5000—6000 K; ko ja pa zastopa! občina odvetnik dr. Baseggio, je bilo odvetniških troškov 400—500 na leto.
Razprava se danes nadaljuje.
Razne vesti.
Zveza slovanskih akademij. — Dogovori za osnutje zveze slovanskih akademij so bili radi vojnih dogodkov na Balkanu in splošne napetosti nekoliko zastali. Za sedaj je zagotovljeno skupno delo vseh slovanskih akademij, izvzemši krakovsko. V bodočo zvezo vstopijo: Ruska akademija znanosti v Peterburgu (zgodovinski in slovanski oddelek), Jugoslovanska akademija v Zagrebu, kraljeva srbska akademija y Belgradu, Bulgarska akademija v Sofiji in Češka akademija v Pragi (III. ii-terarno-modroslovni oddelek).
Dalje na 4. strani.
Spreten pomočnik
za modno blago in drobnarijo, ki je dober
prodajalec, spreten izložbenik   in   ki   zna
slovensko, italijansko in nemško
dobi takoj službo
pri tvrdki
Waldmann & Fischhof
52 a*    Gorica, Corso Verdi 37.
Tatvina na pošti v Trstu, - Neka gospa P. K. v Trstu je dobila z. Dunaja zavitek, v katerem bi moralo biti kuponov za 2000 K v papirjih javnega kredita. Ko je odprla pošiljatev, je videla, da je izginilo 1551 K 40 v v kuponih. Kje se je zgodila tatvina, se še ni dognalo.
Izpopolnitev naše armade. — »Miii-tarische Korrespondenz« poroča, da nameravajo vse poljske artiljerijske polke, ki štejejo zdaj po štiri baterije, pomnožiti še s peto, pozneje pa še s šesto baterijo. Pri deželni brambi, ki obsega zdaj 8 poljskih havbičnih divizij, se za zdaj pri vsaki diviziji ustanovi ena baterija, ki se sčasoma razšrijo v samostojne domobranske artiljerijske polke. Sedanja obstoječa hon-vedskaartilerijska polka dobita peto baterijo. Pripravljajo vse, da se osnuje še drugi železničarski polk, ki bo najbrže v Budimpešti nastanjen. Ustanoviti nameravajo dva nova pionirska bataljona. V kratkem se izvedejo tudi delavski oddelki in sicer bo štel delavski oddelek pri vsakem pešpolku 3 podčastnike in 30 vojakov, pri lovskih bataljonih bo pa delavski oddelek obsegal enega podčastnika in. 10 vojakov.                                                 f
Smrt pod vlakom. — Pod vlak je prišla 19 letna Josipina Vajdličeva iz Studen- ) ca pri Velikovcu. Prepeljali so jo v Celovec, ali na poti s kolodvora v bolnišnico je umrla.
Plavajočo dvlgalnico je naročila uprava naše vojne mornarice v Hamburgu. Dvigalnica dvigne 40.000 }n. 5 podmorskih čolnov je naročila v Kielu.
S cigareto v ustih je zaspal v Gradcu v svojem stanovanju delavec Karol Pains. Cigareta je padla na posteljo in odeja se je unela. Postelja in druga oprava sta bila hitro v plamenu. Delavca so našli mrtvega.
Grozodejstva bašibozukov v Albaniji.
—  Iz Aten poročajo, da so bašibozuki v južni Albaniji v okraju Delvino uničili 36 vasi, 15 vasi deloma požgali, 123 ljudi ma-sakrirali.
V  okraju Filiates je opustošenih 10 vasi, potem v drugih dveh okrajih 8, oziroma 6.
Vas Sotira je kup pepela. V okraju Konica so zažgali bašibozuki samostan in semenišče.
Dva otrečiča sta zgorela v Trutnov-ski okolici. Igrala sta se z vžigalicami in zažgala pohištvo. Otroka sta zgorela.
Na Švedskem 33 stopinj mraza. — Poročajo, da vlada v severnem delu Švedske nenavadno ostra zima. Toplomer je padel na 53 stopinj Celzija pod ničlo. Več oseb je zmrznilo.
Politika na pokopališčih v Istri. — Več italijanskih občin v Istri je sklenilo, da bodo dovoljevale odslej na pokopališčih na grobovih samo italijanske ali latinske napise.
Dobro za tiste, ki pozabljajo dežnike.
— V mestih, kjer mnogo dežuje, je dežnik vedno predmet velike aktuelnosti. Toda dežnika ljudje radi ne nosijo s seboj in če je še tako lep in nov. Mnogo je takih, k prav radi pozabijo na dežnik ter ga pustijo ali v kavarni ali v gostilni, kjer ga ne dobe več nazaj.
V  Bruslju pa se je sedaj ustanovilo društvo s kapitalom 5 milijonov, ki hoče rešiti vprašanje dežnika ter meščane osvoboditi neprestane skrbi za dežnik. Kdor plača na leto 5 frankov, dobi posebno marko iz aluminija, ki ima stalno številko. A ko začne deževati, gre tak naročnik v prvo kavarno ali prodajalno tobaka, papirnico itd. ter pokaže svojo marko pa dobi dežnik. Ko neha deževati, odda dežnik lahko tudi v kaki drugi prodajalni.
Največja železniška postaja na svetu je v Ne\vjorku. Otvorjena je bila v nedeljo. Delali so jo 10 let, stane 180 milijonov dolarjev.
Največja železniška postaja v Evropi bo na Lipskem, aii tam jo šele delajo.
Francoski general umrl na plesu. — V občinskem gledališču v Salo ob Oard-skem jezeru se je vršil v soboto velik maskirani ples. Med družbo je bil tudi neki tujec, ki je prišel tje pred par dnevi.
r Odplesal je valjček z elegantno damo. kar mu je prišlo slabo in za par irenotkov je bil mrtev.
Konštatirali so, da je mrtvec francoski general A. .Colignv, potomec glasovitega Colignyja, vodje hugenotov.
Rusija in aviatiki. — Ruska vlada je izdala ukaz, da se morajo vsi tuji aviatiki, kakorhitro priplujejo čez rusko mejo. spustiti takoj na tla.
Napredek ljudskih šol v Bulgariji
Ljudska izobrazba je jeden največjih razlogov nove bulgarske veličine.
Leta 1888. je pohajalo bulgarske ljudske šole 125.000 otrok. Po preteku 25 let je poskočilo število šolo obiskujočih otrok na 500.000.
AnaHabetov je bilo leta 1883. skupaj 90%, dandanašnji šteje Bulgarija samo 5% analfabetov.
Učitelji dobivajo svoja zrelostna spričevala po 4 letnem obiskovanju specialne šole. Plača njihova doseže, v mestu kakor na deželi, do 4000 levov (kron) na leto. Po tem se mora soditi, da so bulgarski učitelji med najbolje plačanimi v Evropi.
Ročno delo je karakteristika bulgarske osnove šole. Ker je Bulgarska v glavnem poljedelska država, se šola trudi, da vzgoji iz učencev izbrane poljedelce. Zato ima vsaka šola kak hektar zemljišča, kjer učitelj nazorno podučava učence v poljedelstvu.
Država daje vsaki šoli nasade, semena, orodje, in sicer primerno krajem, kjer se nahaja dotična šola.
OCgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorid.
Tiska: »OarišVi Tiskarna« A. Gabtšček (odgov. J. Fabčiči.
Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec*.
Mali oglasi.
»*]niMju:prlstoJblna stane 60 rta. Ako Je oglas obsetaejšl «e raCuna u vsako besedo S vin. SajptlBravttejle laseriranje xa trgovce in obrtnike.
Koliko le taanjiih trgovcev in obrtnikov v Gorlol, kateri* na deteli (in celo t mestu) nihče ne potna, ker nikjer ne taeerirajo. Skoda ni majhna.
Sprejme se učenec !SSP*tfE:i
sodnv?5arsko obrt. — Pismene ponudbe naj se posije na Andreja Zgonc, sodovičar, Cerknica pri Kaseku (Notranjsko).                               17—5
Išče
___.se
lepo, opremljeno sobo,
če mogoče z razgledom  na cesto.  Even-
tuelno tudi z dobro in   okusno hrano. --
Ponudbe pod šifro: »Mercur", postnoležeee
glavna pošta.               si-i
Urafuice
iz nalovite ploCevine
izdelek prve vrste priporoča tržaška tovarna ža izdebvanje vratnic iz jeklene valovito plo* čevine in lesenih izložb
Ing.Ludv.Fisciier
TBST-Bojan
t  Sprejme se spretnega in
vpeljanega    zastopnika
za ta okraj.
Anton Po!atzty v Gorici
naslednik Jo*. Terpin.
ii» »retti AMttteija ,,
TRfiOVINA NA DROBNO IN DEBF.LO.
Nijceeeje kopevalioe ¦Iriberikega li drsbiega ¦ia|t ter tkaili, preje la altlj.
POTREBŠČINE
za piiamiee. talite in popotnike.
Najboljfie Sivanke za Šivalne »troje.
POTREBŠČINE
ga krojaU in tevljarfe.
SvGtlnJlce. — i0jB| Tenei. — Masne
knj!i!«e.
lišna obuvala za tss letne ta. %mu n zelegUve/trava H fetalji.
»¦Sbolje krote;
>iie, cfhrhljfna zaloga za kramarje, I
'farje, prodajalce po lejmib In trgih
^^ter na delali,   t   35~ 8
napredek uedef
NujenergiCnejSe in   gotovo so zdravi  s i f i 1 is s   svetovnim sredstvom
IIRUBIN GASILE -
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se nretralna zoženja, prostatitis, ure-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s
hcnfeil Caslle
Koufeti Gasile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto rinminjc; edini korenito ozdravijo uretralua zoženja (prostatitis, uretrMs, cistitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — bkatlja konfetijev Gasile K 4'—•
Iorubin Gasile, najboljge protisifihtično m poživljajoče kricistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti siiilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spematoroi, sterih-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile i ,V50.
Vbrizganec Gasile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Gasile & 3'50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. na] .naslovi dopis na lekarno Seiravallo za g. Gasile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Gristofoletti in Tromba.                    6~**
Udlihovana pekarlja la iladfilfaraa
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni Mil)
avrfiuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vina In llkerj* na drobno ali v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna izročila ter obljublja solidno postrežbo •»*• po Jako zmer Ob een&Si. ~«a
Slooenci!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici,
Gosposka ulica štev. 1 (nasproti Konta).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN NOVAK, brivec in lasničar
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
A. Orufovka
Gorica, Rasielj 3. Zaloga usnja.

H*
CROATIA"
7uvarovalna zadruga v Zagrebu - edini domači zavarovalni zavod. -
Ustanovljena leta 1884. pontroljt v Zagrebu v  lastni   hiši,   vogal MClIilalu Marovske in Preradovičeve ulice.
Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje.
Telefon št. 2594. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad,
Osjek, Reka in Sarajevo.
Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
I.  Na življenje:
1.  Zavarovanje gk vnie za slučaj doživljenja in smrti;
2.  zavarovanje dote;
3.  zavarovanje življenske rente.
II.   Proti škodi po požaru:
,1. Zavarovanje zgradb (hiS, gospodarskih poslopij, tovarn).
2.  Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-jalniškega blaga, gospodarskih strojev, biaga itd.
3.  Zavarovanje poljskih pridelko/ (žita sena itd
III.   Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vs^h oddelkov znaša K 2,713.674*13 Od tega temeljna glavnica . . . . „ 80000000 Dohodek letne premije s pristojbinami „ l,3tH .040*89 Izplačane odškodnine.......„ 4,s> 70.238-48
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije daje
Podružnica „Croatiae" Trst, Via del
Lavatoio št. 1, II. nadstr.
in  glavno zastopstvo  „Croatiae" v
Ljubljani (tvrdka Kmet & Slivar).
Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici:
D   Ril PVPRT   Via Bertolini št. 20 (v lastni .  UlLlliCni,      hiji), _. idefon št. 221.
in FRANC PERKO, Stolna ulica.
naročajte
ft
Sočo" in »Primorca
»f
u »Soči" in .Primorcu".
Kupujte samo dvokolesa ,JMffiM"v ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji OrlfllUal UlCfOlla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšurono in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to strelo sradajofe  predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, na Stolnem trgu it. g. GORICA.