$*ANJSKA MLADINA - zffiskih učencev in diJak ^oAfS Kranj Andrej Lapanj Leto XXIX. Številka 73 Vranov itelji: občinske konference SZDL r^enice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka 'n Trtic - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Ur«dnik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo s o c i PROTESTIRA — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Kranj je organizirala v sredo dopoldne na Trgu revolucije v Kranju protestni shod ikov, na katerem so protestirali zoper raznarodovalno politiko in nasilje nad Slovenci na Koroškem. Mladim je najprej govoril sekretar občinske konference inja, protestno izjavo pa je v imenu mladih kranjske občine prebrala dijakinja Srednje ekonomske šole iz Kranja Bernarda Oman. (jk) — Foto: F.Perdan Kranj, petek, 17. 9. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Ruševine v breginjskem kotu, Benečiji, Karniji ... j. je že vse kazalo, da se je živ-f e.nJe tri mesece in pol po katastro-li?neni P°tresu 6. maja letos norma-dprj^0 in so se prebivalci s priza-^a območij pospešeno pripravljali noč rat ni tako kot prvič prišla čez .ampak je zmotila nesrečne ljudi edi dela. V soboto nekaj pred pol drno popoldne se je ponovno y resla zemrja, da bi uničila še tisto, Je spomladi ostalo, in tisto, kar ljudje s trudom ponovno uredili. er»dar še ni bilo dovolj. V sredo ob so seizmološke naprave zabele- Bo 4.15 žile nov močan potres devete stopnje po Mercallijevi lestvici. Najmočneje po šestem maju pa se je streslo v sredo ob 10.21. Ta potres je v epicentru pod goro Sveti Simon v severovzhodni Italiji, približno 10 km jugovzhodno od epicentra majskega potresa, dosegel jakost 9,5 stopnje po Mercalliju, v Breginju 8, v Tolminu 6 in v Ljubljani 5 stopnjo. Zadnji močnejši sunek je bil zabeležen v sredo ob 12.11, ki je imel v centru moč 7. stopnje in v Ljubljani moč 3. stopnje. Skupaj so JESENICE ••OKA BRNIK SMLEDNIK y^ LJUBLJANA Parkirnih prostorov bo dovolj je iMed proslavo 40-letnice stavke tekstilnih in gradbenih delavcev Sloveni-Ves ' 0 Jutri ob 11. uri vSavskem logu v Kranju, bo od 8. ure dalje zaprta za IjaPTornet nova obvoznica. Tranzitni promet bo tekel po Koroški in Ljub-J*1 cesti, to je po stari cesti skozi Kranj. J>mi i avt^ Pri^a.KuJeJ°' ^a se DO veliko udeležencev pripeljalo na proslavo s svo-^'kirn m°k^' S° organizatorJi poskrbeli za več velikih parkirnih prostorov. *Ju. Za Pr?stofi za avtomobile bodo pri samskem domu SGP na Zlatem po-^Jmiš/ejl^^mrm halami v Savskem logu, pri železniški postaji v Kranju, na ««u v Savski loki in po potrebi še na prostoru J-Pravic avtoouse. ki ibodo pripeljali z Gorenjske, K ' ZniSkPr08t0r-na ODvozruci> za avtobuse iz Ljubljane in iz Skotje Loke na pr Postaji in med skladišči ter za avtobuse iz Smlednika na sejmišču. >oi^met. bodo pomagali usmerjati miličniki, za red na parkiriščih pa bodo avnih skladišč, amnika in Domžal, bo pri- šli posebni reditelji prostovoljni in poklicni gasilci iz Kranja. do srede popoldne zabeležili od prvega sunka naprej že 265 potresov. NAJHUJE V BREGINJSKEM KOTU V naših obmejnih krajih potres k sreči ni zahteval smrtnih žrtev, nekaj ljudi pa je bilo laže ranjenih. Kljub temu pa je v vaseh tolminske občine spet zavladala prestrašenost in pobitost, saj je gmotna škoda velikanska. Po informaciji republiškega štaba za civilno zaščito so spet najbolj poškodovane breginjske vasi, predvsem pa vasi Podbela in Breginj, kjer skoraj ni več stavbe, ki bi se dala popraviti. Težko so prizadeti tudi nekateri predeli občin Nova Gorica in Idrija, manjša škoda pa je tudi na Gorenjskem. Tokrat so potres močno občutili tudi na Koroškem, vendar o večji škodi še ni poročil. GROZA V BENEČIJI IN FURLANIJI V Furlaniji, slovenski Benečiji in Karniji je še huje. Vasi, kot so Majano, pod to vasjo na vznožju gore Sveti Simon, naj bi bil epicenter potresa, mest Artegna, Ge-mona, Buje, Gumin, Carnia, Luse-vera, Tarčent, Venzone, Resuitta in številnih drugih sploh ni več. Ni več zidanega prostora, kamor bi se ljudje lahko zatekli. Povsod same ruševine in brezdomci. Prav nobenega upanja nimajo, da bi se pred zimo lahko še kaj naredilo. Zato je italijanska vlada sklenila, da bo začasno izselila vse področje Furlanije — Julijske krajine. V sredo so že začeli seliti prizadete prebivalce iz Furlanije, v četrtek so nadaljevali v slovenski Benečiji in Karniji. Brezdomce preseljujejo v letoviške kraje ob jadranski obali, kjer bodo počakali pomlad. V tem času naj bi pripravili vse potrebno za obnovitev porušenih vasi in mest in za obnovitev življenja v njih. PONOVNI POTRESI PRESENETILI TUDI STROKOVNJAKE Po mnenju sodelavcev geofizikalnega observatorija v Ljubljani so sedanji potresi s strokovnega stališča popolno presenečenje. Seizmološka statistika namreč ne beleži zaporednih • potresov tako velike jakosti. Po potresu 6. maja je bilo pričakovati, da se bo zemlja umirila. Vse kaže, da ni bilo tako in da se je na vzporednih prelomih zemlje aktivirala energija in zato je namesto umiritve prišlo do ponovnih močnih potresnih sunkov. Takšnega primera do sedaj v Evropi še ni bilo. POMOČ PRIHAJA PREPOČASI Takoj po katastrofalnem potresu 6. maja so slovenski sindikati pozvali vse delovne ljudi, da bi za prizadete prebivalce v Posočju prispevali enodnevni zaslužek, in to čimprej, ker bodo s hitro pomočjo lahko veliko več pomagali. Čeprav je prva pomoč po potresu, ko so v Nadaljevanje na 16. strani Delovnim ljudem in občanom Potres, ki je 6. maja prizadel Posočje, je terjal od vseh delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije in Jugoslavije, zlasti pa od delovnih ljudi na prizadetih območjih, veliko naporov, da so bili v sorazmerno kratkem času ustvarjeni najnujnejši pogoji za življenje in delo na prizadetem območju. Potresni sunki v zadnjih dneh pa so ponovno povzročili veliko škodo, zato je potreben pri odpravljanju posledic potresa v Posočju dodaten napor naše celotne družbene skupnosti, ki mora v najkrajšem času zagotoviti pogoje za prezimitev prizadetega prebivalstva. Izvršni odbor predsedstva republiške konference SZDL Slovenije zato poziva vse delovne ljudi in občane, da se pospešeno vključijo v akcijo za čimhitrejšo odpravo posledic potresa. Akcija zbiranja sredstev enodnevnega zaslužka poteka prepočasi, saj je do sedaj zbranih le polovica predvidenih sredstev. Ker pa je škoda po zadnjih potresnih sunkih veliko večja od prvotne, je potrebno z učinkovito družbenopolitično aktivnostjo zagotoviti, da bo solidarnostno zbiranje sredstev za odpravljanje posledic potresa v Posočju tako v TOZD kakor tudi v krajevnih skupnostih dosledno in čimhitreje končano. Izvršni odbor predsedstva RK SZDL Slovenije ugotavlja, da so razmere na območju, ki so ga prizadeli ponovni potresni sunki, resne, saj je materialna škoda velika, neposredno pa je ogroženo tudi življenje ljudi. Zato izvršni odbor poudarja, da morajo ob tej naravni nesreči vsi delovni ljudje in občani izpolniti svojo človeško dolžnost in ponovno izpričati svojo solidarnost, vse družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in TOZD pa z vso resnostjo in polno odgovornostjo nadaljevati z uresničevanjem obveznosti, ki smo jih sprejeli maja. Vključiti se morajo tudi v vse akcije, ki jih bodo za čimhitrejšo normalizacijo življenjskih in delovnih pogojev v Posočju vodili Izvršni svet Skupščine SRS ter drugi organi in organizacije. Ob 11. uri v Savskem logu Jutri ob 11. uri se bodo v kranjskih tovarnah oglasile sirene in bodo, tako kot leta 1936 začetek štrajka, naznanile začetek osrednje slovenske proslave ob 40-letnici •»'elikih stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije. Proslava bo v Savskem logu v Kranju in organizatorji pričakujejo, da se je bo udeležilo več deset tisoč ljudi in med njimi mnogi udeleženci stavk leta 1936. Po odlomku iz Cankarjevega Kurenta, ki ga bodo recitirali člani kranjskega gledališkega centra in Prešernovega gledališča, in ko bo izzvenela Varšavjanka, ki jo bodo zapeli združeni pevski zbori, bo udeležence proslave pozdravil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič. On bo besedo predal slavnostnemu govorniku predsedniku CK ZKS Francetu Popitu. Sledil bo kulturni program, v katerem bodo združeni pevski zbori in recitatorji izvajali revolucionarne in delavske pesmi. Pesmi in recitacije bodo povezovali kronisti z opisi revolucionarnih dogodkov izpred 40 let. Osrednja točka kulturnega programa bo odlomek iz kantate Radovana Gobca Splavarji na ognjeni reki, ki jo bodo ob spremljavi godbe milice iz Ljubljane zapeli mešani pevski zbor Slavček in Svoboda II iz Trbovelj, France Prešeren iz Celja in Angel Besednjak iz Maribora. Združene pevske zbore, ta veliki zbor bo sestavljalo več kot 1000 pevcev iz vse Slovenije, pa bo spremljala Delavska godba iz Trbovelj. Scenarij za proslavo je pripravil Doro Hvalica, pevcem in godbenikom bo dirigiral Radovan Gobec, scena je narejena po zamisli Saša Kumpa, oblikovalec bo Aleksander Močnik, režiser prireditve pa bo Jože Vozny. L. B. -J) V današnji številki priloga ob40. obletnici stavke tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije IX. MEDNARODNI SEJEM OPREME V KRANJU OD 12. DO 19. 10 1976 Naročnik: Seminar za zamejske učitelje V organizaciji republiškega zavoda za šolstvo se je v sredo začel v Celju enotedenski seminar za slovenske učitelje s Tržaškega. 40 udeležencev seminarja se bo seznanilo z razvojem Celja in okolice in z našo šolsko problematiko. O razvoju šolstva pri nas bo se-minaristom med drugimi govorila tudi predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih-Atena. Postopna rast gospodarstva Za sedanjo gospodarsko stanje v Jugoslaviji je značilno postopno oživljanje dejavnosti. Rast industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih za 3 odstotke je bila dosežena ob dvakrat manjši stopnji inflacije in ob večanju izvoza. Šola za mlade Jugoslovane Otroci jugoslovanskih delavcev — strokovnjakov v Libiji bodo kmalu začeli hoditi v šolo, v kateri bodo imeli pouk v materinem jeziku. Učni programi pa bodo enaki učnim programom na naših šolah. Fašistična provokacija Neznani fašisti so v torek popoldne s protislovenskimi in protijugoslovanskimi gesli pomazali vežo poslopja v središču Trsta, kjer je sedež Slovenske skupnosti in nekaterih drugih manjšinskih, organizacij. Med drugim so pisali gesla o zahtevi cone B. Podpisali so se s kljukastim križem in z besedo ustaši. Po licenci Gorenja V sredo so predstavniki slovenske gospodarske zbornice in podjetja Gorenje podpisali i predstavniki grške firme huber Helas sporazum o proizvodnji gospodinjskih aparatov v Grčiji po licenci Gorenja. Letu 1981 naj bi vrednost proizvodnje teh aparatov dosegla vrednost 15 milijonov dolarjev. Naložbe zaostajajo Analize in ocene sedanjih gospodarskih gibanj v Sloveniji ugotavljajo, da je zaustavljen padec industrijske proizvodnje in da so se zaloge končnih izdelkov začele zmanjševati. Osnovna dejavnika oživljanja gospodarske rasti sta izvoz in večje povpraševanje. Naložbe pa zaostaja-jo za predvidevanji in bi lahko, če bo šlo tako naprej, postale zavora konjunkturi. Predvsem zaostajajo naložbe, ki povečujejo produktivnost, iz boljšujejo tehnološke postopke in preprečujejo tako imenovana ozka grla ter omogočajo racionalno gospodarjenje. 90 let predilnice Pretekli teden so v litijski predilnici proslavili 90-letnico obstoja. V prihodnjem srednjeročnem obdobju nameravajo povsem posodobiti tehnologijo proizvodnje. V ta namen bodo vložili 636 milijonov dinarjev, od tega 170 milijonov lastnih sredstev. Posodobljena tehnologija jim bo omogočila ne Je povečanje proizvodnje, ampak tudi veliko večjo produktivnost. Večji izvoz Slovensko gospodarstvo je v prvih osmih mesecih izvozile za 8 milijard in 536 milijonov dinarjev ali za 18 odstotkov ve( kot v enakem času lani. Hkrati pa je uvozilo za 11 mi-lijdfd in 684 milijonov dinarjev kar je za 12 odstotkov manj kot v istem času lani. Škofja Loka — V ponedeljek, 13. septembra, je bil na poslovilnem obisku v Škofji Loki generalni konzul republike Poljske v Zagrebu Štefan Nowak s svojimi sodelavci. Štefan Nowak je bil generalni konzul v SFR Jugoslaviji skoraj tri leta, zdaj pa odhaja na novo službeno dolžnost v svojo domovino. Delal bo na CK KP Poljske. Svečanega sprejema v prostorih škofjeloške občinske skupščine so se udeležili predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar, predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Stanonik ter predstavniki vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij. Predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar je v spomin na uspešno sodelovanje, prijateljski stiki med republiko Poljsko in še posebno med rojstnim krajem poljskega partizana Tadeusza Szadowskega-Toma Wadowicami ter Škof jo Loko so se posebno okrepili v zadnjih treh letih, gostom izročil spominska darila. To so bile knjige pisatelja Ivana Jana »Dražgoška bitka« ter prof. Franceta Planine »Škofja Loka s Selško in Poljansko dolino«. Nato pa so gostitelji — predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, predsednik občinske organizacije ZZB NOV Ferdo Tolar ter sekretar komiteja občinske konference ZK Janez Jemec — goste popeljali v Selško dolino. Generalni konzul republike Poljske v Zagrebu Štefan Nowak je najprej položil šopek cvetja ob grobu poljskega partizana Tadeusza Szadow-skega-Toma na Praprotnem, nato pa še ob veličastnem spomeniku v Draž-gošah. Predstavniki skupščine občine Škofja Loka in občinskih družbenopolitičnih organizacij so poljskim gostom izrazili željo, da bi se sodelovanje z ene in druge strani še okrepilo. Prav zdaj pa že potekajo dogovori, da bi Poljska na šoli v Bukovici, šola nosi ime po padlem poljskem partizanu Tadeuszu Szadoivskem-Tomu, poskrbela za vzidavo spominske plošče. Na njej bi bila v spomin na padlega junaka napisa v slovenskem in poljskem jeziku, to pa bi bila tudi lepa potrditev prijateljskega sodelovanja med SFRJ in republiko Poljsko. Svečanosti na Praprotnem in v Dražgošah se je udeležil tudi brat poljskega generalnega konzula, poljski partizan, ki je med zadnjo vojno vihro sodeloval v mnogih težkih bitkah na poljskih tleh. Pred tremi leti sta bila na grobu na Praprotnem tudi starša Tadeusza Szadowskega-Toma. (jg) — F o to: J. G o veka r Jesenice Komisija za idejnopolitično usposabljanje članov ZK pri občinski konferenci ZKS Jesenice je v sredo, 15. septembra, pripravila v Kazini na Jesenicah predavanje za člane ZK, ki so v 00 odgovorni za idejno izobraževanje. Sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar je govoril o nalogah v idejni, organizacijski in kadrovski krepitvi ZK. Predavanja se je udeležilo veliko vodij izobraževanja po 00 in sekretarjev OO ZK. Občinski sindikalni svet je obravnaval polletno analizo gospodarjenja v jeseniški občini in po razpravi sprejel več sklepov. Tako bodo v prihodnje zaradi neugodnih gospodarskih rezultatov redno spremljali mesečno realizacijo v organizacijah. Pobudniki za temeljito razčlenitev vzrokov za gospodarski položaj bodo v organizacijah sindikalne organizacije, ki bodo sklicali politične aktive ter kritično spregovorile o problemih. Še posebej se bodo zavzeli za uresničevanje sanacijskih in stabilizacijskih programov ter za analize sprejetih planskih nalog. O svojem delu bodo občinski sindikalni svet redno obveščali. D. S. Kranj Na podlagi tedenskih obvestil o pomembnejših sestankih, posvetih in razpravah družbenopolitičnih organizacij in njihovih organov v kranjski občini (obvestila izdaja občinska konferenca socialistične zveze) smo v zadnji številki Glasa najavili za četrtek, 16. septembra, opoldne 11. redno sejo izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Seja pa je bila prestavljena na petek, 17. septembra, opoldne. Danes bo torej izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Kranj obravnaval program dela, sporazum o obratovanju trgovin s prehrambenimi artikli v občini, ustanovitev skupnosti za varstvo pred požari in še nekatera druga vprašanja. A. 2. Nujna pomoč iz Kranja Kranj — O solidarnostni pomoči organizacij, delovnih ljudi in občanov kranjske občine prizadetim na potresnem območju v Posočju sta včeraj, 16. septembra, zjutraj razpravljala svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter občinski štab za civilno zaščito in sklenila, da skupščina občine kot nujno pomoč nakaže 60.000 dinarjev. Prošnji oziroma priporočilu republiškega štaba za civilno zaščito, da bi kranjska občina kot prvo nujno pomoč poslala dve bivalni prikolici, so se takoj odzvali tudi delovni kolektivi. Tako sd v tovarni Sava sklenili, da bodo na prizadeto območje v Posočju takoj sami prepeljali pet prikolic, podjetje Merkur pa eno prikolico. Razen tega so v Savi ponudili tudi gradbeno operativo. V delovni organizaciji Alpetour TOZD Creina razpravljajo, da bi prizadetim poslali avtobus, ki bi ga preuredili za nujno bivanje, v Komunalnem obrtnem gradbenem podjetju Kranj pa so včeraj popoldne razpravljali, da bi v Posočje poslali novo montažno barako za okrog 50 ljudi. Na včerajšnji dopoldanski seji izvršnega odbora izobraževalne samoupravne interesne skupnosti so na predlog prosvetnih delavcev iz kranjske občine sklenili, da letos za dan prosvetnih delavcev ne bodo organizirali izleta v Kostanjevico. Predvideni znesek 50.000 dinarjev so namenili za Posočje. Do zaključka redakcije smo izvedeli, da pospešeno potekajo priprave na solidarnostno akcijo tudi v drugih organizacijah in skupnostih. Zato občinski štab za civilno zaščito v Kranju prosi vse v občini, ki se bodo odločali za denarno ali drugo obliko pomoči, da štab o prispevkih in pomoči redno obveščajo. A. Ž. Poziv k solidarnosti Radovljica — Na konferenci občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica, ko so v sredo, 15. septembra, popoldne delegati sindikatov in zveze sindikatov, zveze komunistov, socialistične zveze, zveze socialistične mladine in zveze združenj borcev NOV Radovljica razpravljali o javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, so sprejeli tudi priporočilo in poziv vsem OTD, TOZD, delovnim ljudem in občanom v "občini, k solidarnostni akciji za pomoč prizadetim na potresnem območju. Poziv velja posebej organizacijam in temeljnim organizacijam združenega dela v občini, ki še niso poravnale obveznosti iz prvega dogovora. Zaradi izredno velike škode, ki je nastala na potresnem območju v Posočju ob zadnjih potresnih sunkih, pa konferenca poziva vse organizacije, delovne ljudi in občane, da se ponovno vključijo v solidarnostno akcijo. A. 2. Ugodna ocena Colomba BEOGRAD - V Beogradu je bila v torek 58. seja predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki jo je vodil preds*T nik predsedstva Vidoje 2arkovič. Na seji so sodelovali tudi drugi najvišji predstavniki federacije in predsedniki predsedstev socialistični" republik in avtonomnih pokrajin. Člani predsedstva SFRJ in g°stJe.^ razpravljali o poročilu naše delegacije, ki se je pod predsedstvom JoS|P Broza-Tita udeležila V. konference neuvrščenih držav v ColomDU. Poročilo je podal član delegacije Cvijetin Mijatovič. Na seji so ugotovili, da je bilo jugoslovansko poslanstvo v Colombu uspešno in da J naša delegacija, še posebno pa predsednik Tito, veliko prispevala * uspešnemu delu konference. Govor predsednika Tita je bila celovita ocena politike neuvrščenosti, njene vloge in razvoja, hkrati pa jugoslovansko stališče do najpomembnejših problemov sodobnega sveta, o posebno pomemben je bil poziv k enotnosti neuvrščenih držav. Peta konferenca je za Jugoslavijo pomemben usmerjevalec dejavnosti na mednarodnem področju. Zvezni, republiški in pokrajinski organi, inst^ tucije, delovne, družbenopolitične in druge organizacije morajo s.kleP^ Colomba stalno uresničevati. Za usklajeno delo na tem področju o skrbel zvezni svet za mednarodne odnose, v katerem so predstavnik zveze, republik in pokrajin. Colombo so ocenjevali tudi na sejan odbora za zunanjo politiko zveznega zbora in odbora za ekonornsk odnose s tujino, ki deluje pri zboru republik in pokrajin skupščin« SFRJ. Na obeh sejah je bil poročevalec zvezni sekretar za zunanjJ zadeve in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Minič. MeO drugim je poudaril ponovno potrjen ugled Jugoslavije v svetu in opozoril, da' mora postati uresničevanje sklepov Colomba del nase vsakodnevne aktivnosti. BEJRUT — Tuje agencije poročajo, da boji na frontah v Libanonu pojenjujejo. Kljub temu pa je bilo slišati streljanje, ki je Pjj splošnih ocenah terjalo okrog 50 mrtvih in 80 ranjenih. LibanonsK premier Karame" in desničarski voditelj Pierre Džemail pa sta se sredo ločeno pogovajala z najvišjimi voditelji Egipta. Po nekateruj vesteh pa sta se sešla tudi palestinski voditelj Jaser Arafat in sirsK premier Abdel Rahman Hlejfavi. Mirovna prizadevanja se nadaljujejo Pričakovati je, da se bodo sešli v New Yorku zunanji ministri arabska1 držav, v libanonskem mestu Štora pa se bo kmalu začel arabski vrn OSLO - Na Norveškem se bodo začeli manevri NATO pakta, imenovani »Teamvvork 76'«, na katerih bo sodelovalo 80.00 vojakov« 250 ladij in podmornic ter 900 letal. V skladu s sklepi helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi so voditelji NATO Pa ■ povabili na ogled manevrov tudi opazovalce iz Sovjetske zveze 1 Poljske. SZ je povabilo odklonila brez obrazložitve, Poljska pa Pf8. tako še ni dala ne pritrdilnega in ne odklonilnega stališča. Za zdaj J znano, da bodo na manevrih sodelovali opazovalci iz Finske, Švedske > Avstrije. Po drugi strani pa je znano, da so opazovalci NAT^ sodelovali na manevrih sil Varšavskega pakta, ki so bili pred kratki1" na Poljskem. PEKING — Jutri ob treh popoldne po pekinškem času se bodo n največjem trgu kitajskega glavnega mesta, imenovanem Trg nebeškeg miru, poslovili od velikega kitajskega voditelja Mao Ce Tunga. ^ žalni svečanosti se bo zanesljivo zbralo več kot poldrug milijon Uu ' med katerimi ne bo tujcev. Kitajsko vodstvo še naprej zavrača sožaln brzojavke iz tujine. Med drugim sta bili zavrnjeni tudi brzojavki K°/ munističnih partij Italije in Francije. Po sodbi Kitajcev te in Pre<\ vsem partije Vzhodne Evrope ne sodijo med »marksističnoleninističn partije,« temveč med »revizionistične«. Kitajci izražajo pripadnos delu in idejam pokojnega Mao Ce Tunga in poudarjajo, da bodo nadaljevali veliko kulturno proletarsko revolucijo, omejevali buržoaz^ pravice in utrjevali diktaturo proletariata. Gardisti pa pravijo, da bodo bojevali za revolucionarno linijo v armadi in da so vsak trenute pripravljeni braniti domovino. STOCKHOLM - 19. septembra bodo na Švedskem komunal^ volitve, ki bodo letos združene s parlamentarnimi. Švedski parlarnen je odločil, da bodo imeli letos na volitvah v občinske in okrajn skupščine pasivno in aktivno pravico tudi tuji delavci, ne %^e^e 3^ državljanstvo. Na Švedskem je začasno zaposlenih približno 400.0y^ tujih delavcev, ki so pripadniki 110 narodov in etničnih skupin 1 Evrope in izvenevropskih dežel. Na občinskih volitvah bo glasovalo 219.000 tujih delavcev. Od teh je polovica'Fincev. Na druge*1! mestu so Jugoslovani, sledijo pa Danci in Norvežani. Volitve so zarao tega precejšnja neznanka. Razen tujih delavcev bodo namreč leto prvič volili tudi mladi, ki so dopolnili 18 let. Doslej so imeli pravic voliti le Švedi, ki so dopolnili 21 let. HANOI, NEW YORK - Vietnamsko zunanje ministrstvo | sporočilo, da Združene države Amerike s predlaganim »vetom« °a? protujejo sprejemu Socialistične republike Vietnam v Organizacij združenih narodov. Vietnamci sodijo, da je tako stališče »arogantno i sovražno«. Zaradi tega je odbor varnostnega sveta, ki odloča sprejemu v svetovno organizacijo, razpravo o tem preložil. J. Košnjek Radovljica Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica je v P°n ljek, 13. septembra, obravnavalo poročilo o poteku in rezultatih javnih prav o osnutku zakona o združenem delu v TOZD, OZD, SIS in KS. Po jfl Bilo je več pripomb in postavljenih še več različnih vprašanj. Posebna po* f. nost je veljala analizi samoupravnih odnosov in izkušnjam. Do roka so kj> čali razprave v 111 osnovnih organizacijah sindikata, v sedmih pa bodo v k<\ Hana i> DnAimn!.. ,1 .-. ;n ., A7H rP/~\r7T~>\________~i1 Dr* čane v kratkem. Računajo, da se je v OZD in TOZD udeležilo razprav Pjv 10.200 delavcev. Manj obiskane so bile razprave v krajevnih skupnostih, fl% lizo samoupravnih razmer in razpravo o osnutku zakona o združenem deHjg so opravili tudi že v petih samoupravnih interesnih skupnostih. V ostalih 5 pa bodo razprave še ta mesec. JR Tr*žič V Tržiču je bila v torek, 14. septembra, 33. redna seja komiteja obČ&p konference ZKS, ki se jo je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Na seji so razpravljali o uresničevanju skl^, 31. in 32. seje komiteja in ugotovili, da je bila večina sklepov uresni^„e in ocenjevali idejnopolitično usposabljanje komunistov iz tržiške v izobraževalni sezoni 1975/1976. Člani komiteja so soglašali tudi z izho^j programa idejnopolitičnega izobraževanja komunistov v izobraževalni ^jjfj 1976/77 in razpravljali o nekaterih kadrovskih problemih v tržiški obČim-.^j dnevnem redu seje je bila tudi razprava o pripravah na referendum v tr Ji občini, vendar so se člani komiteja odločili, da bodo o tej točki dnevnega r razpravljali v ponedeljek, ko bo nadaljevanje torkove seje komiteja. Včeraj je bila v Tržiču seja sindikalne konference, ki so jo razen °" -{f skega sveta Zveze sindikatov organizirale vse družbenopolitične organih o v občini. Na seji so razpravljali o poteku in zaključkih javne razprav vjl osnutku zakona o združenem delu. Gradivo za konferenco je priPr občinski svet Zveze sindikatov. "' -jk Srečanje koroških partizanov Okrepiti sodelovanje v PLANINA POD GOLICO -X nedeljo, 19. septembra, bosta p^aJevni organizaciji ZB Plavž in Janina pod Golico pripravili v Planini pod Golico nad Jese-aicami srečanje koroških parti-**ttov Gorenjske, na srečanje pa 80 vabljeni tudi koroški parti-ki žive onstran meje. Na .^Čanje se temeljito pripravlja-,0 in bo ob vsakem vremenu. Ob 9. uri dopoldne .bo najprej 118 Suhem sedlu odkritje spo-^••nske plošče padlemu koroške-P*u partizanu Ivanu Čerotu, *°ntandirju kurirske postaje j."2. Ob spominski plošči bo mla-ainski pevski zbor Blaž Arnič ^Pel nekaj pesmi, slavnostni gornik pa bo predsednik občin-f ega odbora ZZB NOV Jesenice *ranc Konobelj-Slovenko. Spo-^nsko ploščo bo sprejela v var-*tvo Lovska družina Jesenice. Po Ca»tni salvi graničarjev bo kon-pihalne godbe na pihala "HruSice. q^|j 11. uri bo v Planini pod , °lico program zborovanja, na aterem bodo v kulturnem pro-?a*nu sodelovali pevci mladin-a ?a pevskega zbora Blaž ,rnič, recitatorji, folklorna sku-P'tta z Dovjega ter godba na pi- a'a> Slavnostni govornik bo Množični pohod v Karavanke • pšenice — Občinski svet zveze .^dikatov Jesenice, komisija za gP°rt in rekreacijo v sodelovanju samoupravno interesno skupnostjo ,a telesno kulturo in sindikalno °nferenco Železarne pripravlja ^nožični pohod v Karavanke zato, bi se čimveč ljudi odločalo za °Jo in za bivanje v naravi. Obenem j** Pohod pomeni tudi obujanje jadicij NOB, saj poteka po kurir-:-^n Poteh in ob spominskih obelež-£5 N°B V prihodnje naj bi ga Banizirali vsako leto v jeseni. ^ohod pripravljajo za soboto, 25. j^^rnbra, ko naj bi vsi udeleženci enili iz Planine pod Golico od spojnika NOB na Rožco, na Hruščan-i.0. Planino, Na Ravne, na vznožje hnce do Bajerja, do nekdanje gra-^icarske karavle nad Dovjem, kjer uri i ' D*'° tovariško srečanje. Vsak ueleženec bi prejel kontrolni ku-^n,» s katerim bi na Rožci ob koči PohJei tudi sPominsko značko. Za or • ^° Pr'Pravljeni gorski vodniki, ganizirana pa bo tudi gorska realna služba. q P^gram bodo izvedli učenci moški"" , Jožeta PeV8ki sveč Davorina Jenka in zbor pod vodstvom Močnika. To spominsko 8anitn°S^ organizirajo krajevna or-Odbo^g k,ZB CerklJe' °bČinski drust 0V Kranj' in Planinsko PoSekVo Kranj. Na to svečanost še £g °no vabijo tudi okoliške odbore dročialn „Vodifiko-Kamniškega po-t«niJ • Za petkratno udeležbo na Vsak SPnminskem P°hodu bo dobil z^ačk U • ez?nec zlato spominsko Kist*;.0' !meti pa mora izpolnjen re- član CK ZKS Martin Košir, nekdanji koroški partizan. V Planino pod Golico bodo v nedeljo vozili avtobusi, ki bodo peljali izpred Čufarja na Jesenicah v Planino. Organizatorji bodo prodajali tudi posebne spominske značke, za katere je osnutek napravil akademski kipar Jaka Torkar. D. S. Zbor borcev jeseniško- bohinjskega odreda Jesenice — Zvezi združenj borcev NOV Jesenice in Radovljica, odbor borcev jeseniško-bohinjskega odreda, področni odbor vezistov in združenj borcev NOV Stara Fužina-Bohinj prirejajo v soboto, 25. septembra, zbor borcev jeseniško-bohinjskega odreda in odkritje spominskih plošč. Odkritje spominske plošče na Vogarju, ki je posvečena vezistom, bo ob 9. uri, odkritje spominske plošče na Gradu v Stari Fužini, ki obeležuje sedež štaba jeseniško-bohinjskega odreda v letu 1945 pa bo ob 11. uri. Ob tej proližnosti bo slavnostni govornik sekretar občinske konference ZKS Radovljica Jože Bohinc. V programu bodo sodelovali pihalni orkester in recitatorji, po kulturnem programu pa bo tova-riško srečanje v Stari Fužini. Organizator ne bo pošiljal posebnih vabil, vabi pa vse borce jeseniško-bohinjskega odreda, veziste, borce vseh ostalih partizanskih enot, aktiviste OF, mladino in vse občane Gorenjske. Pričakuje čim večjo udeležbo. D. S. V Selcah pohod ob spomenikih NOB Selca — Odbor za ljudsko obrambo pri krajevni skupnosti Selca bo organiziral v nedeljo, 19. septembra, pohod ob spomenikih in spominskih obeležjih NOB. Pohoda se bodo udeležili mladina iz selške krajevne skupnosti, borci, člani krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin, lovci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Zbirališče udeležencev pohoda bo ob pol osmih zjutraj pred spomenikom talcev na Petrovem brdu. Odtod bodo pohodniki krenili proti Topolam, kjer je spomenik padlemu komandantu Škofjeloškega odreda Otu Vrhuncu-Blažu, in se usmerili prek Blat v Lajše. Pohod bo zaključen v Spodnjih Lajšah, kjer pripravljajo organizatorji tekmovanje v streljanju z zračno puško. Za najboljše so pripravljene knjižne nagrade. Udeleženci pohoda bodo k spominskim obeležjem položili vence« Organizatorji žele, da se pohoda udeleže krajani, mladina, borci in aktivisti. -jk Lesce — Na nedavni volilni konferenci osnovne organizacije ZSMS za naslednje mandatno obdobje so izvolili novo vodstvo organizacije. Konference so se poleg članov ZSMS udeležili tudi predstavniki krajevnega družbenopolitičnega življenja, osnovne šole Lesce, občinske konference ZSMS Radovljica, zveze tabornikov, ZKPO Slovenije in RK. Mladinci so goste seznanili s svojim delom. Prikazali so jim film o klubski dejavnosti in razstavo lastne marksistične literature, zbirk značk, znamk in likovnih del mladih leskih umetnikov. "Na volilni konferenci so sprejeli tudi program dela in v njem še posebej poudarili, da bodo morali okrepiti sodelovanje s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami. V klubsko dejavnost pa bodo morali pritegniti tudi mlade iz okoliških vasi kot tudi osnovnošolce. Na koncu so se mladi iz Lesc pridružili protestom vse naše javnosti zaradi avstrijske politike do naše narodnostne skupnosti na Koroškem. B. Rauh Kritično o kadrovski politiki Tržič — Razprava o kadrovski problematiki v tržiški občini je bila najdaljša, najvažnejša in najbolj kritična na torkovi seji komiteja občinske konference ZKS. Vzrok zanjo so bili problemi, ki so se trenutno pojavili v občini in z njihovo rešitvijo ne kaže odlašati. Člani komiteja in gostje so vsestransko ocenili kadrovsko problematiko v podjetju Oblačila-Novost, v Bombažni predilnici in tkalnici, v Tovarni kos in srpov in na občinskem svetu Zveze sindikatov ter ocenili dosedanja prizadevanja za oblikovanje kadrovske službe pri občinski skupščini. Torkova seja komiteja je bila pomemben prispevek k načrtnejšemu delu na tem področju, hkarti pa napotilo in pomoč vsem tistim organom v občini, katerih naloga je uresničevanje načel kadrovske politike. Komite je opozoril, da mora postati kadrovska politika načrtna in dolgoročna, kar je za tržiško. občino, ki s kadri ni ravno med »najbogatejšimi«, še posebno pomembno. Izogibati se je treba »ad hoc« rešitvam in odločanjem v ozkem krogu, ki so vse prej kot dolgoročna, pogosto pa se spre vržejo celo v »mešetarjenje« z ljudmi, kot je dejal nekdo od govornikov na torkovem zasedanju tržiškega komiteja. Več bo treba uglašen osti in deljnovidnosti, sicer bodo rešitve trenutne in škodljive za kontinuiteto kadrovske politike. Vanjo je treba vključiti čim več delovnih ljudi in občanov na čelu s socialistično zvez"o delovnega ljudstva in zvezo komunistov ter drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Nenačrtna kadrovska politika pa je pogosto tudi vzrok za tarnanja zaradi (navideznega) pomanjkanja kadrov. -jk Celodnevna šola v Kr. gori 81Str^ani karton. ipolnjc J. Kuhar Kranjska gora — Z letošnjim šolskim letom so tudi v Kranjski gori prešli na uvedbo celodnevne osnovne šole, na katero so se že dolgo temeljito pripravljali. Kranjskogorsko osnovno šolo so kot eno modernih šol v jeseniški občini že pred leti predvideli, da med prvimi preide na celodnevni pouk. V šoli so morali opremiti jedilnico s 160 sedeži, nakupili so jedilni pri- Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto saldakontista °goj l: ekonomska srednja šola in dve leti prakse v računovodstvu, dvomesečno poskusno delo. tl,eb»°P de,la po d°govoru. Prijave z dokazili o strokovnosti J t' 2 l0?19?|iati na naslov: Kmetijska zadruga Škofja Loka do Podjetje za PTT promet Kranj, Poštna ul. 4, n. sol. o TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport, Kranj Poštna ul. 4, o. sub. o., razpisuje javno dražbo za prodajo karamboliranega avtomobila Z-750 v nevoznem stanju z izklicno ceno 5200 din Javna dražba bo 21. 9. 1976 ob 9. uri v prostorih avtoparka Huje 19, Kranj. Interesenti si lahko ogledajo vozilo vsak dan od 10. do 12. ure. Sklepna konferenca o najpomembnejši akciji Radovljica — Frontno organizirana konferenca občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica in izvršilnih organov zveze komunistov, socialistične zveze, zveze združenj borcev NOV in zveze socialistične mladine radovljiške občine je v sredo, 15. septembra, popoldne ocenila javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in razpravljala o usmeritvah za nadaljnje naloge. V poročilu, ki ga je podal predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Marjan Vrabec, je poudaril da je s to konferenco končana ena najpomembnejših letošnjih akcij, ki je imela delovni naslov Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. V poročilu je tudi rečeno, da je bilo iz delovnih in temeljnih organizacij Tovarne verig Lesce, Plamen Kropa, Elan Begunje, LIP Bled, Viator Bled in iz krajevne skupnosti Zasip danih 34 pripomb, predlogov in vprašanj na posamezna določila osnutka zakona. Najpogostejše pripombe so bile na jezik v osnutku zakona, ki bi po mnenju razpravljavcev ob končni redakciji moral biti razumljivejši. Nadalje je bilo več pripomb tudi na oblike ustanavljanja raznih TOZD, dajanja soglasij in referenduma pri organiziranju TOZD. Večina teh pripomb temelji na sedanji praksi oziroma veljavnem zakonu o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sodni register. Predlogi in vprašanja so bili tudi glede delovne in samoupravne odgovornosti, odškodninskega postopka pred sodiščem združenega dela, pristojnosti raznih organov, zastopanosti, spornosti posameznih rokov organizacije in dela disciplinskih komisij in drugih. Nekajkrat pa je bilo slišati tudi bojazen delavcev, da je pri dohodkovnih odnosih premalo do- ločno povedano, kako bo to v prihodnosti. Delavci niso povsem prepričani, da ne bo tudi v bodoče prihajalo do odtujevanja sredstev. Več pripomb je bilo potem tudi v sami razpravi na konferenci. Nazadnje pa so sprejeli stališča in sklepe za nadaljnje naloge in delo. A. Z. Konferenca tržiške mladine Tržič — V sredo, 15. septembra, je bila v Tržiču volilna in programska konferenca mladinske organizacije v tržiški občini. Na konferenci so potrdili oceno dela organizacije ZSMS med 1974. in 1976. letom, ki jo je pripravilo predsedstvo in njegovi organi. Ocena obravnava številčna stanje organizacije ZSMS, medobčinsko sodelovanje, dejavnost mladih v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, delo mladih v kmetijstvu, prireditve in*telesno kulturo; idejnopolitično in vzgojno delo, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, obveščanje in propagando, mednarodno sodelovanje in mladinske delovne akcije. Delegati sredine konference so potrdili predlagano programsko usmeritev organizacije do leta 1978 in izvolili novo vodstvo občinske konference ZSMS. Predsednik bo še naprej Ludvik Perko iz Peka, rojen leta 1949. Podpredsedniško dolžnost bo opravljal Vinko Golmajer iz Podljubelja, rojen leta 1955, sekretar pa bo Milan Krsnik, dosedanji novinar tržiškega radia, rojen leta 1956. Razen njih je v predsedstvu še 14 članov. -jk Vključiti mlade bor ter poskrbeli, da so bile učilnice primerno opremljene. V šoli so se zaposlili tudi novi učitelji, za katere so dobili štiri stanovanja, tako da s kadri niso imeli problemov. Še vedno pa imajo izredno veliko težav zaradi desetih šolarjev iz oddaljenega Srednjega vrha, ki v Šolo prihajajo v mraku in se ponoči domov tudi vračajo. Vendar pa imajo v Kranjski gori nemalo težav zaradi otroškega varstva, saj jim primanjkuje igralnic za najmlajše. Radi bi do prihodnjega leta opremili še dve novi igralnici za predšolske otroke, saj bi v nasprotnem primeru ne mogli sprejeti 60 novih predšolskih otrok v varstvo. Tako kot je ob uvedbi celodnevne osnovne šole uspešno vodila akcijo predvsem krajevna konferenca SZDL — vsi starši so se za celodnevno osnovno šolo ogreli — tako je njena naslednja naloga predvsem v ustrezni rešitvi problema otroškega varstva v Kranjski gori. Predvidevajo, da bi za nove prostore vzgojno varstvene ustanove namenile nekaj sredstev organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela v Kranjski gori, saj le-te zaposlujejo veliko žensk, nekaj bi prispevala kranjskogorska krajevna skupnost, sredstva pa bi namenila tudi interesna skupnost otroškega varstva. Kranjska gora — V ponedeljek, 13. •''septembra, je bila v prostorih osnovne šole v Kranjski gori seja predsednikov družbenopolitičnih organizacij občine ter družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti. Sejo je v okviru dogovorov s predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij organizirala občinska konferenca Socialistične zveze Jesenice. Na razgovorih, ki jih bodo pripravili še v vseh ostalih krajevnih skupnostih občine, so ali pa še bodo spregovorili o vlogi in o nalogah Socialistične zveze. V Kranjski gori je bila seja izredno uspešna, saj je po uvodni razpravi predsednika občinske konference SZDL Zdravka Č rva sledil izčrpen in tehten pogovor o vlogi SZDL v krajevni skupnosti in o vključevanju vseh drugih organizacij: Krajevna konferenca SZDL Kranjska gora je v minulem obdobju pripravila nekaj uspelih akcij, tako priprave na uvedbo celodnevne osnovne šole, spregovorila je o perečih problemih otroškega varstva, o srednjeročnem programu razvoja krajevne skupnosti, 0 osnutku zakona o združenem delu, o gradnji novega vrtca ter bila pobudnik za vrsto drugih akcij. Vendar pa bo v prihodnje morala poskrbeti, da vključi tudi več mladih in se skupno z občinsko konferenco ZSMS dogovori, da se kranjskogorska mladina bolje organizira. Lahko bi ustanovili mladinske aktive po posameznih organizacijah združenega dela in po temeljnih organizacijah združenega dela, ne nazadnje pa bi mladi lahko ustanovili tudi svojo mladinsko organizacijo. Občinska konferenca SZDL Jesenice je uspešen pogovor o frontni vlogi Socialistične zveze organizirala že v Ratečah, v Mojstrani in na Hrušici, sledili pa bodo pogovori tudi v vseh drugih krajevnih skupnostih. Vsekakor izredno koristni, spodbudni razgovori v samih krajevnih konferencah, po katerih bo marsikje delo bolje zaživelo, krajani pa spoznali resnično vlogo in pomen nove organiziranosti Socialistične zveze. D. S. Delavci PTT obsodili manjšinsko politiko Avstrije Kranj — Številnim ostrim protestom na Gorenjskem, v Sloveniji in" v drugih republikah zaradi sedanje avstrijske politike do Slovencev na Koroškem in Hrvatov na Gradiščan-skem so se 8. in 9. septembra na protestnih zborovanjih pridružili tudi delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb Podjetja za PTT promet Kranj. V protestnem pismu, ki so ga naslovili na avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu, so med drugim poudarili: »Niti 21 let po podpisu avstrijska vlada-ni izpolnila določil iz 7. člena državne pogodbe, temveč je s sprejetjem zakona o štetju posebne vrste in o pospeševanju narodnih manjšin poteptala tudi načela OZN in sklepe helsinške konference ter povsem zanemarila vse sprejete mednarodne obveznosti do v Avstriji živečih narodnih manjšin. Še več, s takim ravnanjem avstrijske oblasti dopuščajo oživljanje nacizma, ene najmračnejših ideologij človeške zgodovine, ki še danes, tri desetletja po zlomu fašizma, jemlje koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom osnovne pravice in jih skuša izničiti v nameravanem prešteva- nju A. 2. Sporazum o letošnjih cenah krompirja sklenjen Odkupna cena za jedilne sorte krompirja bo zna- proizvodnji in prodaji 10.000 ton je- v / o i« i i • dilnega krompirja. Lam so bile po- šala 3,20 dinarja, maloprodajna cena za ozimnico godbe za polovico manjše. Zai.siabp 4,25 dinarja in običajna maloprodajna cena 5 di- vreme onemogoča^normalno izaopa- ?•! r v • vanje krompirja. Po pivih ocenah ga narjev za kilogram — Letošnje cene precej višje je pod zemljo še vedno okrog 40 od-od lanskih - Izvršni odbor poslovne skupnosti ^T!^ za krompir soglašal z gradnjo skladišča jedilnega deiek izredno dober, na peščeni zem-krompirja pri Šenčurju, ki ga načrtuje Gorenjska ^oSL^d^^i kmetijska zadruga — Na Gorenjskem okrog pridelek. 10.000 ton jedilnega krompirja Ljubljana — Osrednja točka dnevnega reda torkovega zasedanja izvršnega odbora poslovne skupnosti za krompir pri Gospodarski zbornici Slovenije je bilo sporazumevanje o letošnjih odkupnih in maloprodajnih cenah krompirja. Člani izvršnega odbora poslovne skupnosti so se sporazumeli, da bo dobil pridelovalec jedilnih sort krompirja (igor, de-sirć, dobrin, Viktorija itd.) za kilogram 3,20 dinarja. Maloprodajne cena kilograma krompirja za ozimnico pa bo znašala 4,25 dinarjev! Izvršni odbor poslovne skupnosti je priznal za kilogram krompirja organizatorjem proizvodnje (zadruge, obrati za kooperacijo, temeljne zadružne enote) 45 par proizvodnih stroškov, kamor sodijo predvsem izdatki za vreče in drugi stroški, 20 par pa bo terjala dobava krompirja grosistom. Kilogram krompirja v prodaji na drobno pa bo veljal 5 dinarjev. Slovenski pridelovalci krompirja so se dogovorili za strogo spoštovanje teh cen, bodisi pri prodaji v Sloveniji ali na druga področja Jugoslavije. Obenem so opozorili, da kaže ostreje stopiti na prste tistim pridelovalcem, ki se dogovorjenih cen ne bodo držali in predvsem po domovih prodajali po višjih cenah. Takšno početje spravlja proizvajalce in pogosto tudi kupce v neenak položaj. Krompir za ozimnico so marsikje že začeli prodajati. Uradni začetek te prodaje pa bo 20. september. Letošnje odkupne cene so za proizvajalce ugodnejše od lanskih. Lani so se sukale okrog 1,80 dinarja. Gorenjski pridelovalci so zahtevali višjo ceno, vendar so bili v manjšini. Nizka cena in slaba letina sta povzročila med pridelovalci malodušje, pojavila pa se je tudi bojazen, da se bo proizvodnja krompirja zaradi nerentabilnosti zmanjšala. Gorenjska kmetijska zadruga, na katere področju so največji in najštevilnejši gorenjski pridelovalci krompirja, ima sklenjene pogodbe o Za devet odstotkov nižji dohodek V prvem polletju letošnjega leta je precej organizacij združenega dela v jeseniški občini zabeležilo izgube — Nižji celotni dohodek Jesenice — Zaradi spremembe načina ugotavljanja vsega dohodka ter zaradi drugih vzrokov je jeseniško gospodarstvo zabeležilo v prvih šestih mesecih slabše rezultate kot v enakem lanskem obdobju. . Nov sistem obračuna po plačani realizaciji je pomembno vplival tudi na višino izgub, ki so v višini 198 milijonov dinarjev. Tako visoke izgube gospodarstva so predvsem posledica spremenjenih pogojev poslovanja. Proizvodnja se je v nekaterih organizacijah znižala zaradi manjšega povpraševanja na trgu, ker se je znižala tudi kupna moč ter zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala iz uvoza. Delovne organizacije so proizvodnjo nekaterih proizvodov iz teh vzrokov ustavile, v nekaterih primerih pa spremenile svoje proizvodne programe. Delovne organizacije so vsebolj uporabljale domači material. Vplive slabše prodaje na domačem trgu pa so organizacije ublažile s povečanim izvozom, saj se je izvoz povečal. Kljub temu pa so finančni učinki izvoza slabši kot pri prodaji na domačem trgu, čeprav tudi doma cene niso tako zelo naraščale kot v minulih letih. Precej organizacij z izgubo je gostinskih in turističnih, kjer je izguba v prvem polletju reden pojav, ob koncu leta pa prav te organizacije izkazujejo pozitivne rezultate. Tudi osebna potrošnja ni bila usklajena s predvidevanji resolucije o ekonomskem razvoju, saj so izplačani nominalni osebni dohodki naraščali hitreje kot družbeni proizvod in produktivnost dela, seveda pa tudi življenjski stroški niso naraščali skladno s predvidevanji resolucije. Pri delitvi dohodka in osebnega dohodka je bil v številnih organizacijah prevladujoč vzrok le porast življenjskih stroškov, manj pa porast produktivnosti dela in družbenega proizvoda. Prispevki samoupravnim interesnim skupnostim, ki pomenijo skupno porabo, so v prvem polletju letos dosegli 28.491 tisoč dinarjev in so bili za 10 odstotkov nižji kot v enakem lanskem obdobju. Ves dohodek je bil za devet odstotkov nižji, vzroki pa so različni, najpomebnejši pa je v novem sistemu obračuna vsega dohodka. Po panogah je najvišji porast dohodka zabeležilo kmetijstvo, sledi gostinstvo in turizem, stanovanjska in komunalna dejavnost,' promet in obrt. Manjši celotni dohodek pa beležijo industrija, trgovina in gradbeništvo. Vendar pa so porabljena sredstva, ki so v prejšnjih letih v občini vedno hitreje naraščala od celotnega dohodka, letos bila nižja za 6 odstotkov. Nad predpisano stopnjo se je najbolj povečala amortizacija, dnevnice in izdatki za reklamo, proizvodne in neproizvodne storitve itd. Znižanje porabljenih sredstev je vsekakor spodbuda za gospodarstvo, saj se s tem povečuje ekonomičnost poslovanja. Družbeni proizvod se je v letošnjem prvem polletju znižal za 29 odstotkov, povprečno število zaposlenih se je povečalo za 1,4 odstotka (v gospodarstvu se je povečalo za 0,7 odstotka, v negospodarstvu pa za 8,8 odstotka). Povprečni čisti osebni dohodki so znašali v gospodarstvu 3.824 dinarjev in bili za 17,8 odstotka višji od lanskih, v negospodarstvu pa so znašali 4.614 dinarjev in bili za 22,1 odstotka višji od lanskih. I). S. Svet delovne skupnosti Občinskega sodišča v Kranju razpisuje prosto delovno mesto strojepiske-zapisnikarja za določen čas Za delovno mesto je poleg splošnih pogojev predpisana srednja izobrazba, ki jo daje upravna administrativna šola, izjemno pa ob izpolnjenih delovnih izkušnjah dvoletna administrativna šola. Osebni dohodek za to delovno mesto se določa po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev sred-*}.Vl za °sebno in »kupno porabo delavcev Občinskega sodišča v Kranju. Rok za vložitev prijav traja od objave 15 dni. » Govora je bilo tudi o izvozu krompirja. Poslovna skupnost vztraja, da je treba najprej zagotoviti redno preskrbo domačega trga, šele nato pa se odločati za izvoz. Izvršni odbor poslovne skupnosti za krompir je soglašal tudi z načrtovano gradnjo skladišča za jedilni krompir v bližini sedanjih skladišč semenskega krompirja KZK pri Šenčurju. Skladišča namerava zgraditi Gorenjska kmetijska zadruga. Idejni načrti so narejeni. Do začetka gradnje bo Gorenjska kmetijska zadruga preskrbela še glavni projekt in vso drugo potrebno dokumentacijo. Izvršni odbor poslovne skupnosti za krompir bo na eni od prihodnjih sej razpravljal še o ceni semenskega krompirja. Pričakovati je, da bo cena le-tega za okrog 50 odstotkov višja od cene jedilnega. J. Košnjek Ponovna razgrnitev Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je sredi julija letos, ko je razpravljal o že sprejeti in veljavni urbanistični dokumentaciji v občini, sklenil, da je treba nekatere veljavne urbanistične dokumente ponovno razgrniti. Predvsem gre za urbanistične dokumente, ki so bili sprejeti od 1968. do 1971. leta in bi jih bilo treba spremeniti ali dopolniti. Z razgrnitvijo te dokumentacije izvršni svet želi dobiti mnenja občanov, organizacij in skupnosti glede dosedanjega urejanja prostora s temi dokumenti in morebitne pripombe ter predloge za ustrezno dopolnitev. Zato bodo v prihodnjih dneh v posameznih krajih ponovno razgrnili nekatere načrte. Tako bo urbanistični program radovljiške občine razgrnjen v Bohinjski Bistrici, na Bledu, v Radovljici in v Kropi. V istem času bo v Bohinjski Bistrici razgrnjen urbanistični načrt Bohinja, na Bledu pa urbanistični načrt Bleda. V Radovljici bo razgrnjen obstoječi urbanistični^ načrt Radovljice skupaj z že izdelanimi in predlaganimi dopolnitvami. Posamezni deli urbanističnega reda pa bodo razgrnjeni v tistih krajevnih skupnostih, katerih naselja urbanistični red ureja. Celotna omenjena urbanistična dokumentacija bo v občini razgrnjena okrog 20 dni oziroma do 10. oktobra. Po posameznih krajih pa bo upravni organ občinske skupščine zagotovil tudi organizirano strokovno pojasnjevanje. A. 2. Slavko Zalokar — predsednik SIS za železniški in luški promet SRS 10. septembra je zasedala skupščina samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije in med drugim obravnavala poročilo in predloge posebne komisije za razrešitev gospodarskega položaja ZTP Ljubljana, družbeni dogovor o ekonomskih in drugih ukrepih, s katerimi se bodo železnici zagotovili normalni pogoji poslovanja, in informacijo o rezultatih poslovanja ZTP Ljubljana in Luke Koper v letošnjem prvem polletju. Na skupščini so nato za novega predsednika samoupravne interesne -skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije izvolili Slavka Zalokarja. Slavko Zalokar, ki je poznan kot družbenopolitični delavec tako v gospodarstvu kakor tudi na področju družbenopolitičnega dela v Sloveniji in Jugoslaviji (bil je tudi predsednik kranjske občinske skupščine), bo glede na zahtevno problematiko, ki jo mora SIS za železniški in luški promet razreševati, uspešno opravljal odgovorne naloge predsednika skupščine SIS, je bilo poudarjeno na seji. Ker trenutno opravlja funkcijo generalnega sekretarja stalne konference mest Jugoslavije, bo dolžnost predsednika SIS opravljal nepoklicno. A. Z. SEMINAR O SODOBNEM PRIDELOVANJU KROMPIRJA - Zadružna zveza Slovenije, republiški center za pospeševanje kmetijstva, Kmetijski institut Slovenije in Kmetijskoživilski kombinat iz- Kranja so organizirali v sredo, 15. septembra, v Kranju posvetovanje o sodobnem pridelovanju krompirja. Kmetijskim strokovnjakom iz vse republike so predavali znani poznavalci in usmerjevalci pridelovanja krompirja inž. Viktor Repanšek, dr. ini-Miloš Kus, inž. Jelena Hočevar in inž. Viktor Marine. Popoldne so udeleženci posvetovanja obiskali Kmetijskoživilski kombinat Kranj in se seznanili z najsodobnejšimi načini pridelovanja in spravila krompirja, (jk) — Foto: F. Perdan Da ne bo zmanjkalo pitne vode Na Bledu je letos v glavni poletni turistični sezoni primanjkovalo pitne vode — Že letos črpališče na Dobravci, ki bo z dodatnimi 20 litri vode na sekundo preprečilo pomanjkanje — Začela pa se bo tudi širša triletna raziskava na območju jeseniške in radovljiške občine novega tlačnega cevovoda do bencinske črpalke na Bledu, kasneje Pa še do rezervoarja na Straži. Gradbena dela na črpališču so že gotova, potrebna bodo le še gradbena dela in montaža cevovoda. Podjetje Grad Bled ima tudi že cevi in črpalko. Zmogljivost črpališča na Dobravci bo znašalo 35 litrov na sekundo, vendar bodo v prvi fazi črpali le 20 litrov. Vsa dela bodo gotova še letos, črpališče pa- bo začelo delovati prihodnje leto pred začetkom turistične sezone oziroma, ko bo odprt novi Park hotel. Tudi denar za to investicijo je za- Bled — Na Bledu že nekaj let, posebno v glavni turistični sezoni, primanjkuje pitne vode. Tako je bilo tudi letos. Komunalno podjetje Grad Bled se je zato že pred časom resno lotilo nekaterih ukrepov. Najprej so izmerili vodovodno omrežje ter izdatnost vodnih virov. Ugotovili so, da zmogljivost sedanjih zajetij znaša 91 litrov pitne vode na sekundo, da znaša dolžina vodovodnega omrežja 75 kilometrov, da imajo 13 rezervoarjev z zmogljivostjo 1500 kubičnih metrov in da tako zajeta pitna voda služi za preskrbo okrog 10.000 prebivalcev v petih krajevnih skupnostih (Gorje, Zasip, Bled, Rib-no in Bohinjska Bela) in za okrog 5000 turističnih postelj. Sedanjih 91 litrov pitne vode na sekundo v sedanjih zajetjih zadošča za normalno preskrbo prebivalcev in za manjše količine tehnološke vode. Težave pa nastanejo v glavni poletni turistični sezoni, ko se na Bledu običajno število prebivalcev podvoji. Tako je bilo na primer po porušitvi Park hotela, ki je bil velik potrošnik vode (10 litrov na sekundo) prvo leto malo bolje. Letos pa je spet prišlo do težav. Dosedanje meritve in raziskave kažejo, da potrošnja pitne vode narašča za okrog 6 odstotkov na leto in da bi za normalno preskrbo v sezoni potrebovali dodatnih 20 litrov pitne vode na sekundo. Tako bi Bled ta hip s širšo okolico oziroma območje petih krajevnih skupnosti potreboval zajetja s skupno količino 110 litrov pitne vode na sekundo. In kot rečeno, v petnajstih letih (1990) bo poraba znašala enkrat več. Glavni vir pitne vode za območje petih krajevnih skupnosti je zdaj vodovod iz Radovne, ki daje 70 litrov vode na sekundo. Zgrajen je bil 1912. leta, od 1957. do 1959. leta pa povečan. Čeprav so takrat predvidevali, da bo po rekonstrukciji dovolj vode za 30 let, je danes že premajhen. Komunalno podjetje Grad Bled se je zato lotilo novih strokovnih raziskav. Le-te so pokazale, da v Ra-dovni (Zmrzlek, Podlipnik) znaša zaloga talne pitne vode okrog 2000 litrov na sekundo. Raziskovali pa so tudi teren blizu Krnice (Ovčje jame), kjer so ugotovili, da znaša zaloga pitne vode liter na sekundo na tekoči meter drenaže. Najpomembnejše pa so bile raziskave na področju Bleda. Zadali so si namreč nalogo, da bi pitno vodo dobili čimprej in čimbliže. Prav raziskave na blejskem območju pa so pokazale, da je na njem več izvirov (Zasip, Selo in drugje), vendar so ugotovili le dva zdrava izvira pitne vode. Pri vseh drugih je voda že preveč onesnažena. To sta izvira na področju Do-bravce med Dobami na Bledu in Savo Dolinko, kjer je voda v globini 17 metrov, in v Zaki. Misel, da bi zadostno preskrbo s pitno vodo reševali s povečanjem zajetij v Radovni, so takoj opustili. To bi bilo predrago in tudi predolgo bi trajalo. Razen tega so ugotovili, da sedanji rezervoar s 400 kubičnimi metri na Straži ni izkoriščen, ker je v konicah poraba vode tako velika, da se ne more napolniti. Zato so se v prvi fazi odločili za hitrejšo in cenejšo rešitev, in sicer za izgradnjo črpališča na Dobravci in položitev gotovljen. Gradnja bo namreč veljala 2,5 milijona dinarjev. Od tega je podjetje dobilo 700.000 dinarjev posojila od enote za gradnjo stanovanj pri Stanovanjskem podjetju v Radovljici, ostalo pa od novih upo; rabnikov, med katerimi so največji novi stanovanjski bloki na Jaršah-Skratka, kot rečeno, po zagotovilih podjetja Grad Bled in pripovedi dipl-inž. gradbeništva Janeza Čelika Bled z okolico v prihodnje vsaj določeno obdobje tudi ob največji potrošnji ne bo imel težav z zdravo pitno vodo. / • Prav raziskave na območju Bleda pa so spodbudile, da so se v podjetju odločili za še eno akcijo. Nenavadno in vznemirljivo je namreč, da so razen dveh vsi raziskani in ugotovljeni izviri onesnaženi in voda ni več pitna. Zato so se odločili za širše raziskave na območju jeseniške in radovljiške občine, ki naj bi pokazale, kakšne so zaloge za pitno in tehnološko vodo in za morebitne potrebe v splošni ljudski obrambi. Ugotovili naj bi izdatnost virov, izdelali potenj načrt oziroma program izrabe le-teh in seveda možnosti ter ukrepe za zaščito pred onesnaževanjem. Soinvestitorji, ki so Raziskovalna skupnost Slovenije (50 odstotkov). Zveza vodnih skupnosti Slovenije (25 odstotkov) ter jeseniška i" ra/ dovljiška občina (po 12,5 odstotka), so se na sestanku 10. septembra dogovorili, da se bodo raziskave začel? že letos jeseni in da bodo najpreJ raziskali najbolj potrebna oziroma izpostavljena območja; in sicer Sa^0 Dolinko ter Radovno oziroma ?D' močje od Završnice do BegunjšČic6' Te raziskave bodo trajale tri leta' veljale pa bodo 2,6 milijona dinarjev. Sredstva za začetek raziskav so že zagotovljena. Ob takšni odločitvi jeseniške jj| radovljiške občine, ki na področju dejavnosti tesno in ^° sodelujeta, predvsem pa ob ug°t . vitvi, da so prenekateri dragoceni vu pitne vode ta hip že onesnaženi } neuporabni za zajetje v prihodn.) ' se sprašujemo, ali ne bi bilo PraV'J!a bi se celotna Gorenjska ozirofl? vseh pet občin na tem obmocJ hkrati odločilo za takšno raz Bila bi cenejša kot če se je vsa občina loteva sama zase. In karžrL najpomembneje, Ugotovili bi, ^.ro. so sploh zaloge vode na območju U*£ renjske, kaj je že onesnaženo in Kavjij še lahko reši ter kakšni ukrepi bi potrebni za to. Ob dosedanjih ugot vitvah o onesnaženosti izvirov območju Bleda smo namreč naj' lahko več kot neprijetno presen Čehi, A. Zala« , Moralna klofuta novatorju ^ jeseniški Železarni, kjer uspešno deluje izredno Veliko število novatorjev in avtorjev tehničnih tepoljšav, so avtorju Viktorju Smoleju priznali za tjjegovo izboljšavo odškodnino in rento in nadvse hvalili njegovo tehnično izboljšavo vse dotlej, dokler niso nenadoma ugotovili, da mu je zadosti k enkratna nagrada — Zakaj v nasprotju s sprejetim pravilnikom Železarne Jesenice? Novator jeseniške Železarne Piv °r Smolej, zaposlen v obratu .lv energija kot vodja objektov, !f. Presenečen, kajti njegova tehtna izboljšava številka 2174 je *e skoraj dve leti predmet raz-Pr*v na sestankih samoupravnih nrRan<>v. Lani so jo izvrstno oce-j**n» mu zanjo priznali odškod-j^no in triletno rento, letos pa **ej»adoma odločili, da mu je do- °1) le enkratna nagrada. S tem k* kil njegov predlog izpla- ZAČETEK V SUPERLATIVIH • ^ani februarja je prijavil tehnično 2bolj§avo z nasiovom: Direktno dojenje visokotlačne vode 40 atmo-er na kvadratni centimeter v omrežje hladilne vode Bela. Izravnali so. da je samo pri električni jle,'giji letni prihranek 18.023 dinarji'- Izboljšavo je ob minimalnih "Koških 1600 dinarjev po lastni ini-v7Jlv'i izdelal sam. Prihranki so se-,eoa tudi ob škodi, ki bi nastala, če 1 na Beli zmanjkalo vode, visoko-ačna voda pa je bolj čista in zane-Jtvo hladi naprave v valjarnah. Ta Pfimer naj bi bil uporaben pri nali-j1*1. ker je Sava zelo kalna, voda iz akšnih primerih dovolj. Prihranek P*1 elektro energiji in pri vzdrže-*nJu črpalk je torej izdaten, po j^n.enJu predsednika društva izumila Jev in avtorjev tehničnih izbolj-av Železarne pa so posredne koristi izboljšave ogromne. Ubratovodstvo je izboljšavo zelo Pohvalilo in menilo, naj se predlog agradi. Maja je temeljna organizama vzdrževanje, energija in trans- port podala ekonomsko tehnično oceno, v kateri pravijo, da je izboljšava v danih okoliščinah dobra in predlagajo, da se avtorju izplača odškodnina na osnovi povprečnega letnega znižanja obratovalnih ur. Avtor pa naj bi dobil še triletno rento po vsakoletni ugotovitvi znižanja obratovalnih ur po istih kriterijih. Dodajajo še, da bi takšna nagrada avtorja stimulirala, da bo kar največ izkoristil prednosti, ki jih izboljšava prinaša. Junija daje sektor za ekonomiko in organizacijo, referat za racionalizacijo in novatorstvo oceno: čisti letni prihranek za leto 1974 je pri energiji 18.023 dinarjev, odškodnina za leto 1974 pa 960 dinarjev oziroma zaradi pomena tehnične izboljšave, ki lahko v prihodnjih letih prinese še večje koristi, predlaga triletno rento. Teden dni kasneje se popolnoma strinja še komisija za racionalizacijo in novatorstvo delavskega sveta TOZD vzdrževanje, energija in transport, ki pravi, naj se avtorju izplača triletna renta, ki naj bi bila izračunana vsako leto na osnovi prihrankov. ' Spet teden dni kasneje, pošilja temeljna organizacija pismeno pohvalo in zahvalo, z zagotovilom, da je izboljšava trajnejšega pomena ... ZAPLET V ZANIKANJU Letos aprila je oddelek za zaščito industrijske lastnine ugotovil, da je edini ugotovljivi prihranek pri elektro energiji, ostalih koristi pa ni mogoče dokazati. Izračun prihranka energije je za letos znašal po enakem vzorcu obračuna kot prvič 186.728 dinarjev, kar pa po veljavnem izra- Zatika se pri denarju Radovljica - Komisija za kul-V^o pri občinskem svetu zveze sin-r^atov Radovljica je v torek, 14. ^Ptembra, pregledala in ocenila uresničevanje programa in potek Kulturne akcije za delovne kolektive z občini v letošnjem prvem polletju. JJJjf n° je, da kulturno akcijo, ki se že liiSlr- U8Pešno uveljavlja v radov-.J'ski občini, vzajemno organizirajo k ,vodijo občinski sindikalni svet, odurna skupnost in Zveza kultur-rjiCaprosvetnih organizacij Radov- pr^etosnji program prireditev je bil klJuK"1 obsežen. Zato je bilo zanj tu/ nizki prispevni stopnji za kul-p 0 V občini treba predvideti tudi toviT* Ve* denarja. Komisija je ugodite Je k"* polletni plan prire-elftV\ Presežen. Od predvidenih 43 Je K*Ji8kih Predstav v letu 1976, jih gCh do Poletja že 24, od petih liko .'h k°ncertov triJe> °d devetih kult--1 ■•razstav osem in °d ^we^ 'turnih prS.repub,ik ena- Oddveh ostalih drug^h^ prireditev za delavce iz if~ .. -~r»uuiiK ena. uu u ven osutim feditev pa je bila izvedena prav ^afcel se je pouk za odrasle l3adovljica _ Z novim šolskim °rn so se odprla šolska vrata tudi oddelkih za odrasle pri Delavski je i*1** Radovljica. Redni pouk se nom -uaČe' v vsen štirih razredih eko-adJI!- srednje šole, v dveh razredih §ol^'n,strativne šole, na delovodskih v tj f za "krojno in elektro stroko ter ne .ifiTn letniku tehniške šole stroj-t)ejStroke. Prihodnji mesec pa bo Serv»* univerza organizirala tudi t) ",nar za kandidate tehniške šole Prin stroke, na katerem se bodo ježikravljali na izpite iz tujega katwia' fizike in kemije. Če bo dovolj lekldatov> bodo odprli tudi odde-sa,.0,prvega letnika tehniške šole le- £ke stroke. vkafVllka' da obiskuje vse oddelke, Hi^tenh se je pouk že začel, 260 red-slušateljev, kaže, da je med Uje sler»imi delavci veliko zanima-v j^a izobraževanje ob delu. Ker je Prec °Vnm organizacijah še vedno tie n^ ZaPoslenih, ki nimajo konča-^VskVezne osemletke, bodo na De-. ' K\ univerzi skupaj z drugimi UŠar in izobraževalno skupnostjo j ah najti ustrezno rešitev tudi za klavce. JR *3 tako ena. Organizirali niso le dveh literarnih večerov, ki pa jih bodo zato pripravili jeseni. Po finančni plati pa je bilo uresničevanje programa slabše. Glede na to, da je po novem zakonu o zavarovanju plačil tudi na področju kulturnih storitev treba takoj poravnati račune, je bil že ob polletju porabljen ves denar za kulturno akcijo pri kulturni skupnosti (190.000 dinarjev!). Iz tega vira torej ni več na voljo niti dinarja. Zato bodo morale osnovne organizacije sindikata v OZD in TOZD poskrbeti, da bodo čimprej izpolnile obveznosti, ki jih narekuje družbeni dogovor za kulturno akcijo. Skupni znesek, ki ga je treba poravnati, znaša 63.930 dinarjev. Po podatkih, ki jih je pripravila strokovna služba kulturne skupnosti, finančnih obveznosti leta 1974 niso poravnale tri delovne organizacije v občini, lani 34 in letos kar 53 delovnih organizacij. Komisija je predlagala predsedstvu občinskega sveta zveze sindikatov, naj le-ta posreduje pri poravnavi obveznosti, sicer bo kulturna akcija močno motena. JR Kranjski pevci v Italiji in Franciji Kranj — V sredo zvečer je odpotoval iz Kranja na gostovanje v Italijo in Francijo Akademski komorni zbor Kranj pod vodstovm pevovodje Matevža Fabijana. Kranjski pevci so sinoči že prvič nastopili v pobratenem mestu Rivo-li, danes pa jih čaka drugi nastop skupaj z rivolskim zborom Goro Alpino. Le-ta je med 24. in 27. aprilom gostoval v Kranju in pripravil več nastopov. Kranjski pevci ob tej priložnosti tudi vračajo obisk pevcem iz pobratenega italijanskega mesta. Akademski komorni zbor bo po nocojšnjem koncertu v Rivoliju odpotoval v francosko pobrateno mesto La Ciotat. Prvi koncert je predviden za jutri zvečer, v nedeljo zvečer pa bodo Kranjčani najverjetneje peli tudi v bližnjem mestu Aix en Provence. Pričakovati je, da bodo pevce iz Kranja posneli tudi v študijih radia Monte Carlo, kar je za zbor novo veliko priznanje. -jk čunu odškodnine znese 7015 dinarjev. Toliko naj bi dobil avtor, če ... Če ne bi tri dni kasneje računovodstvo temeljne organizacije vso stvar prekucnilo na glavo, ko je med drugim tudi za sporno izboljšavo ugotovilo, da »se avtorji ne poslužujejo osnovnega dokumenta, to je delovnega naloga, na katerega se morajo izvajati vse tehnične izboljšave. Samo na tak način je knjigovodsko možno zasledovati dejanske stroške, ki so osnova za,izračun čistega prihranka. Dokler pa tega ne bodo upoštevali, računovodstvo ne more potrjevati pravilnosti izračunanih prihrankov, ker se isti dejansko v obračunu stroškov nikjer ne izkazujejo.« Ob rob tej računovodski ugotovitvi: iz obračuna delovnega naloga so vidni le stroški za izvedbo izboljšave, nikakor pa ne morejo biti izkazani prihranki na elektroenergiji. Nima pa vsak elektromotor v obratu svojega števca, zato prihranki ne morejo biti izkazani! To isto računovodstvo je začuda pred letom dni natanko takole menilo: »...ker je avtor nakazal več možnosti prihranka, izračunal pa le prihranek na elektro energiji, je tudi računovodstvo enakega mnenja in meni, da je izračun pravilen.« S tem je priznalo nekaj, kar je potem enostavno zanikalo. Čez nekaj dni se sestane komisija za racionalizacijo in novatorstvo pri delavskem svetu TOZD, kjer med drugim pravijo, da pri obravnavi izplačila druge rente niso mogli upoštevati izračuna prihranka na elektro energiji. Pravijo, da je potreben ponoven izračun do konca meseca, če pa le-ta ne bo izdelan, se odškodnina izplača po predlogu oddelka za zaščito industrijske lastnine. Sklep je obvisel v zraku, kajti do roka ni bilo ne novega izračuna in ne akontacije, avtor pa jih potem pismeno sprašuje: »Zakaj se približna škoda ne da izračunati, ko pa se ve, kakšna škoda bi nastala ob izpadu hladilne vode? Zakaj sklep, da podatki niso preverjeni, če so navedene v vsakem mesečnem poročilu obratovalne ure posameznih agregatov? Zakaj se sklepi komisije ne uresničujejo in zakaj so potrebni več kot štirje meseci, da se tako enostaven izračun opravi?« Po seji odbora za gospodarstvo, po seji komisije naj bi potem avtor prejel enkratno nagrado v višini 2.500 dinarjev in »če k temu prištejemo še v letu 1975 izplačano rento v višini 960 dinarjev, je to razmeroma zadostna nagrada za realiziran predlog.« Nakar je bilo avtorju vsega zadosti, s ponujeno zadostno nagrado povrh in je sporočil, da nagrade ne sprejme, ker sklep ni v smislu samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah slovenskih Železarn, ki med drugim določa triletno rento, če se tehnična izboljšava uporablja pet let. ZA ZAKLJUČEK MORALNA KLOFUTA Namesto izračunanih 7015 dinarjev naj bi dobil 2.500 dinarjev enkratne nagrade, kar sploh ni v skladu s pravilnikom in niti z zakonom. Ob koncu je po vseh teh maratonskih dopisih in razpravah podalo oceno še energetsko gospodarstvo Železarne, ki trdi, da se s to izboljšavo lahko doseže določen prihranek na elektroenergiji, da je sedaj med drugim voda ob redukciji obratovanja profilnih valjam energetsko slabo izkoriščena, kar gre v prid izboljšavi. Avtor Viktor Smolej pravi, da je neznansko presenečen predvsem ob tem, da se je zataknilo predvsem pri izplačilu druge rente; društvo DIATI pa bo uvedlo arbitražni postopek, kajti trdijo, da so ob tej izboljšavi velike posredne koristi. Viktor Smolej ni tako ogorčen, da bi na vsak način in po vsej sili izterjal tisto, kar mu pripada, je le veliko bolj presenečen nad načinom obravnave, nad časovnim zavlačevanjem, nad sprejemanjem zdaj takšnih, zdaj drugačnih sklepov, ki se uresničujejo ali pa tudi ne. Kakor se komu pač zdi! In ob tem, ko ob prizadetem avtorju prebiraš vse tiste sklepe, nasprotujoče odločitve, ki so zadostni že sami po sebi in brez vsakega pojasnila, je nazadnje osupljivo in do popolnosti nejasno, zakaj vendarle predvsem takšna moralna klofuta, zdaj, v drugem letu industrijske lastnine, ko naj bi bila avtorjem dana kar največja spodbuda za njihovo ustvarjalno delo. Le kdo si je v Železarni zataknil vse spodbude za svoj klobuk, dve leti požvižgaval na tuj račun in neupravičeno gnjavil na tak način, da je na sicer uspešno novatostvo Železarne padla temna senca? Darinka Sedej Odbor za medsebojna delovna razmerja osnovne šole Cvetko Golar Škofja Loka razpisuje naslednji dve delovni mesti: 1. kvalificirano kuharico za nedoločen delovni čas 2. predmetnega učitelja za tehnični pouk * s polovično zaposlitvijo za nedoločen delovni čas. Nastop dela takoj. Rok prijave 15 dni po objavi. Iskra Commerce, Ljubljana TOZD Zunanji trg, objavlja prosto delovno mesto skladiščnika za delo v izvoznem skladišču v Kranju Pogoji: — končana poklicna šola elektro smeri ali šola za blagovni promet, — eno leto prakse v stroki — trimesečno poskusno delo — željen je odslužen vojaški rok. Ponudbe naj kandidati v 10 dneh po objavi v dnevnem časopisju dostavijo na naslov: Iskra Commerce, Kadrovsko-socialna služba, Ljubljana, Topniška 58. Razpisna komisija Gostinskega podjetja Jelen Kranj razpisuje na podlagi 62. člena statuta podjetja delovno mesto direktorja Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom in družbenim dogovorom občine Kranj določene splošne in posebne pogoje: 1. imeti mora visoko izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, 2. imeti mora višjo izobrazbo gostinske ali turistične smeri in najmanj 5 let dela na vodilnih delovnih mestih, 3. da je državljan SFRJ in je moralno in politično neoporečen. Kandidati naj k vlogi za razpis predložijo dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev in potrdilo o nekaznovanju. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Vloge naj kandidati naslovijo na Gostinsko podjetje Jelen Kranj »za razpisno komisijo«. Kovinoservis Jesenice razpisuje prosto delovno mesto računovodja Pogoj višja ali srednja strokovna izobrazba, najmanj 3 ali 5 let delovnih izkušenj v stroki. Poskusno delo traja 2 meseca. Nastop službe mogoč takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev ter dokazilom o nekaznovanju pošljite na naslov: KOVINOSERVIS Jesenice, Prešernova c. 15. ČGP DELO, TOZD Časopisi, podružnica Kranj, zaposli prodajalko v kiosku ČGP DELO v Škofji Loki. Zaželena je trgovska šola oziroma praksa na delovnem mestu prodajalca. Ponudbe pošljite na podružnico ČGP DELO Kranj, Koroška 16, informacije po telefonu 21-280. • Festivalski spored v kinu Center SOBOTA, 18. SEPTEMBRA, OB 16. URI: Borbenost (češki, črno-beli). Dokumentarni film o najboljšem češkem rokoborcu, ki redi v domači vasi golobe. Po njegovih zmagah je nogomet med mladino čez noč pozabljen, vse se navdušuje le še za roko-borbo. Na svetovnem prvenstvu v Minsku je bil Čeh »samo« srebrn, verjetno pa bo še posegel po zlatu, tako kot je na olimpiadi v Munchnu. Azijske igre (iranski, barvni, dolgome-tražni). Iran je bil prizorišče sedmega srečanja športnikov azijskega kontinenta, kjer so se ob najmodernejših športnih objektih merili mladi športniki azijskih narodov. SOBOTA, 18. SEPTEMBRA OB 20. URI: Boj za sekunde (franc. barvni). F lm 0 garanju veslačev na filmsko učinkovit način pripoveduje o treningih in tekmovanjih tega vodnega športa. Dobrodošli v Iraku (barvni, iraški). Živopisna predstava te pri nas malo znane dežele. Na krilih vetra (barvni, arneriški). Film 0 novem drznem športu — jadranju z zmaji, tehniki, privlačnostih in tudi nevarnostih tega drznega športa. Bandama 75 (barvni, francoski). Dokumentarec o afriškem avtomobilskem rallv-ju, enem najzahtevnejših v svetu sploh. Drsanje, sport in umetnost (barvni, švicarski). Film o baletnem plesalcu in umetnostnem drsalcu postavlja vprašanje, kje se konča šport in začenja umetnost. Sesti igralec (barvni, jug.). Duhovit portret znanega jugoslovanskega košarkarskega trenerja Lazara Lečiča. Bolgarska jesen (barvni, boltt.). Prikaz še vedno a folklornim izročilom živeče vasi in modernega mesta v Bolgariji. NEDELJA, 19. SEPTEMBRA, OB 10. URI "Smuk (barvni kanad.). Filmski zapis o najboljših smukačih. Anna, sestra Jany (češki, barvni). NEDELJA, 19. SEPTEMBRA OB 20. URI KariLi, svet zase (barvni, karibski). Zgovorna predstavitev eksotičnih otokov v Karibskem morju. Tarkwondo (barvni, juž. korejski). Zapis 0 nenavadnem športu doma na Karibih. Po .svoje (barvni, amer.). Stari šport ne zadošča več, izmišljujemo se vedno nove discipline, kot je na primer hot dog — vragolije na snegu. Pustinjska ladja (barvni, jug.). Turistično informativni zapis — pravzaprav potopis. Srebrna vesla (barvni, egip.). Veslaško tekmovanje na Nilu v senci starodavnih templjev. Dvig (barvni, sovjet.). Film o dvigalcih uteži, o njihovih telesnih in duševnih naporih. Vrnitev (črno-beli, madž.). Film o vrnitvi v življenje in šport, ki ga je po hudi prometni nesreči dosegel z velikim uspehom madžarski rokoborec. PONEDELJK, 20. SEPTEMBRA OB 16. URI Leipzig (barvni, vzh. nem.). Zapis o tem trgovsko močnem mestu, prizorišču mednarodnih sejmov. ' Leteči angeli (barvni, angl.). Film o štirih mojstricah padalskega športa. Ob Clydu (barvni, angl.). .Škotski turistični film. Izgled atletski (barvni, jug.). Zadnja dirka (barvni, jug.). PONEDELJEK, 20. SEPTEMBRA, OB 20. URI Močnejši od morja (barvni, jug.). Dokumentarni portret znanega plavalca maratonca Veljka Rogošiča. Šport v cirkusu (barvni, švic). Film o gimnastiki, ki je osnova in izhodišče cirkuške atrakcije. Kaplja in kamen (barvni, jug.). Film 6 nedavno odkriti izredni podzemeljski jami med Prištino in Uroševcem. Jack Rabgit (barvni, kanad.). Portret pobudnika kanadskega množičnega smučarskega športa. ■ Skoki v vodo (barvni, sovj). Molj vzgojni in strokovni film o skokih v vodo. Svila in dim (barvni, amer.). Film o pogumnih in sprct rtih pad.ilcih. Lago Maggiore (barvni, švic). Film o turistično športnih doživetjih ob jezeru. Festival: splet športa in turizma V sredo zvečer se je s slovesno otvoritvijo v Kranju začel letos že šestič mednarodni festival športnih in turističnih filmov, tokrat pod pokroviteljstvom sozd Slovenijalesa. Na letošnji filmski predstavi športnih in turističnih filmov iz proizvodnje zadnjih dveh let sodeluje 33 dežel. Selektorska komisija je imela težavno delo, da je iz okoli 3000 ur trajajočega programa, kolikor trajajo vsi poslani filmi, izbrala program, ki po besedah Stanke Godni-čeve, predsednice selektorske in programske komisije in filmske kritičarke, predstavlja obenem tudi trud komisije, da bi uravnotežila tako športni kot turistični del filmskega prikaza. Pri tem je razveseljivo, da je v primeri s preteklimi leti opazen velik premik glede turističnega filma, saj so le-ti napravili velik korak naprej od poprejšnjega razgledni-škega filma do sedanjega, ki je takšen, da sodobnega človeka zamika k rekreaciji v okblju, ki jo takšen film prikazuje. Športni filmi letošnjega festivala pa so paleta prikaza od vedno atraktivnega filma o posameznem športu do filmov, ki propagirajo množičen šport — rekreacijo in teh smo v resnici lahko tudi zelo veseli. Prav presenetili so po besedah selektorja tudi filmi iz držav v razvoju, saj sodelujejo tako Kuba, Karibi, Zaire, Indija, Egipt in druge. Zanimivo je, da se dolžina filmov s športno in turistično tematiko daljša: tako je poprečna dolžina letošnjih filmov med 20 in 25 minutami. To po drugi strani pomeni, da ti filmi niso več v toliki meri kot poprej namenjeni za prikazovanje v kinematografih pred igranimi filmi, pač pa vse bolj postajajo domena televizijskega medija. Občutek, da športni in turistični filmi postajajo vse bolj televizijski, potrjuje tudi dejstvo, da jih vse bolj snemajo televizijske hiše. Tak povsem televizijski je tudi letošnji slovenski festivalski prispevek, saj je od vse slovenske filmske produkcije poslala filme le ljubljanska TV. Nasploh je tudi ves jugoslovanski prispevek šestemu kranjskemu festivalu dokaj skromen, saj je hrvaška filmska proizvodnja poslala 2 filma, prav toliko tudi makedonska in srbska. Tako. Filmska kulturna prireditev je uspešno startala kljub že kroničnim finančnim težavam, kot so poudarili na tiskovni konferenci za novinarje, ki peste kranjski festival posebno zadnja leta. Organizatorji — zagnani cineasti še posebej pričakujejo podporo mesta samega, saj bi po dosedanjem odzivu in razumevanju razumeli, da festival Kranj še ni »posvojil«. L. M. Dan finske kinematografije Mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju le' tos uvaja novost v svoj prograrn-V petek, 17. septembra, bo <>b-20. uri v kinu Center predvajan izbor filmov iz finske filmske pt°' dukcije: na ta način naj bi kranjskemu in slovenskemu občinstvu predstavili pri nas manj znane kinematografije, Finski pa je prl' padla ta čast, da njeno kinemato* grafijo preko celuloidnega trak", kot prvo v tem programu tud1 spoznamo. Med dokumentarnim1' risanimi in igranimi filmi v pe*' kovem sporedu, ko ne bo festival' skih filmov, sta še posebej zan1' miva dva filma, in sicer igran film Zmaga veterana; glavno vl°' go v filmu igra Tapio Rauta-vaara, zmagovalec v metu k°P|* na olimpiadi v Londonu let 1948 (proizvodnja 1955). Pra_ tako bo zanimiv tudi dokum^ tarni film o olimpijskih igrah Helsinkih (proizvodnja 1974). Finsko filmsko prireditev. Kranju spremlja tudi finska dele' gacija, ki jo vodi ambasador* Finske v Jugoslaviji Eeva Krl' stina Forsman. Nagrada najbolj športnemu filmu odej1 V Kranju je že tradicija, da francoski minister za šport in mladino p°H,j najboljšemu športnemu filmu mednarodnega festivala svojo nagrado Pokrovitelj letošnjega šestega festivala športnih in turističnih filmov je sozd Slovenijales. V imenu tega kolektiva je festival na slavnostni otvoritvi pozdravil predsednik poslovnega odbora sozd Slovenijales proizvodnja in trgovina dipl. ing. Franc Razdevšek. Na sliki je predstavnik pokrovitelja (levi) z direktorjem festivala Draganom Jankovičem. — Foto:. J. Zaplotnik DALC Pierre de Coubertln. Film, ki mora vsebovati duh očeta olimpiJs iger moderne dobe, bo izbrala posebna mednarodna žirija, v sestavi: J* Durrv, Marjan Ciglič, Gdrgy Karpati, Jože Pogačnik in Ana Zlodere Društvo slovenskih filmskih delavcev pa bo letos tretjič podelilo na#r% najboljšemu snemalcu filma prikazanega na festivalu. Nagrado Met Badjure podeljujejo v spomin na pionirja slovenskega filma. Uradna žirija festivala Od začetka tega tedna je uradna festivalska žirija gledela in ocenila fihjj ki jih je za predvajanje na festivalu izbrala selekcijska komisija in jih sevQ$ uvrstila v uradni del programa. O festivalskih nagradah najboljšim .P^mI bo letos odločala takale žirija: Antoine Bordier (Švica), predsednik žirije 1» j Cenevski (Jugoslavija), Goran Paskaljevič (Jugoslavija), Kirsti Petajan (Finska) in Vječesalv Tihonov (Sovjetska zveza). Predsednik upravnega odbora festivala Anton Miklavčič je v svojem nagovoru poudaril prispevek mednarodnega festivala k vzbujanju vsesplošnega zanimanja za šport zlasti mladine. Foto: J. Zaplotnik mmmmm Več filmov na festivalu kot tale zahodnonemški »lkarus« se ukvarja športom — letenje z zmaji. Filme, uvrščene v uradni del festivala, ocenjuje mednarodna žirija, v kateri so ugledni filmski delavci. Del žirije je prisostvoval tudi tiskovni konferenci v sredo pred pričetkom festivala. V žiriji tokrat sodeluje tudi Vjeeeslav Tihonov iz SZ, ki se ga televizijski gledalci gotom> spominjaj* /,W Stierlitfa iz \nadm-Ijevanke 17 trenutkov pomladi. ±- Foh>: ■f?/.*f>fotHi$ v*- * ' ' ' ■ * ' fadajoči angeli je angleški barvni film o štirih pogumnih pada Ikah- ?<*ek. 17. septembra 1976 ®kolica slapa Savica gostoljubno sprejema obiskovalce — Foto: F. Perdan Stotisoči pri slapu Savica Obiskovalci priljubljene bohinjske izletniške točke Se najpogosteje jeze nad slabo cesto do Savice 0i^°hinj — Slap Savica in njegova turu - sta ena od naJbolJ znanm in i»r j priljubljenih turističnih in Brniških točk v Bohinju. Ta del HnJa obišče letno okrog. 100.000 Wdi. Večina jih pride le do slapa in g Potem vrača, za mnoge pa je h> Vl^a izhodišče za izletniške in pla-i nske pohode, ki jih ni malo. Letos ob" l ^ Savice nekoliko manjši od r/18*a v preteklih letih. Kljub temu Število obiskovalcev preseglo Izlet do izvira Bistrice boste jutri ali v nedeljo , Bohinju in se zaradi kakršnega koli razloga ne boste odločili za ?bisk. tradicionalne prireditve *ravji bal, potem vam turistično pruštvo Bohinj-jezero priporoča izlet do izvira Bistrice. Bistrica je •"ečica, ki izvira pod goro Lisec in Pri Bohinjski Bistrici izliva Savo Bohinjko. Od avtobusne »staje v Bohinjski Bistrici je M r °ddaljen poldrugo uro hoje. ^ed potjo si na koncu vasi lahko gledate graščino barona Žige ^Pisa, ki je iz časov, ko ie v Bohinju cvetelo še fužinarstvo in zebljarstvo. Zanimiva je tudi f^jpna ura na graščinskem vrtu, *l Je Še do nedavna točno merila ^as- Na poti do izvira pa lahko °Pazite tudi ostanke Južinarskih delavnic in tu in tam na tleh vse Polno žlindre. Pot je zanimiva in ^ vije med drevjem in grmovjem glavnem ob toku reke Bistrice, "lailo pred izvirom pa se Bistrica [\brzicah spušča čez skale. V Bonsko Bistrico se morate vrniti P° isti poti. 80.000, kar je lep dosežek, saj vreme nasploh letošnji turistični in izletniški sezoni ni bilo naklonjeno. Med obiskovalci Savice prevladujejo že nekaj let turisti iz Zvezne republike Nemčije in Nizozemske. Vedno pogostejše pa je mogoče pri Savici srečati tudi Američane in Kanadčane, ki jih v Bohinj pripeljejo naše turistične agencije. V skupnem številu obiskovalcev Savice je precejšen delež tudi domačih turistov in izletnikov, predvsem pa članov planinske organizacije. Za obiskovalca Savice je sorazmerno dobro poskrbljeno. Hotel Lev iz Liubljane ima pri slapu gostišče Savica in prodajalno spominkov in razglednic. Razen njega pa skrbe za boljše počutje gostov tudi kiosk Turističnega društva Bohinj in zavetišče Planinskega društva Ljubljana-Matica iz Ljubljane. Franc Erlah, ki že sedem let vodi gostišče Savica, le-to bo letos doseglo okrog 200 starih milijonov prometa in preseglo letošnji plan, opozarja na pomanjkljivosti svetovno-znane okolice slapu Savica. Misli predvsem na slabo 4 kilometre dolgo cesto od hotela Zlatorog do Savice. Zadnje neurje jo je temljito spralo. Stalno vzdrževanje in krpanje je drago, zato bi kazalo na njej čim prej vgraditi asfalt. Obiskovalci Savice se čudijo, kako mora biti tako priljubljen izletniški in turistični kraj povezan s svetom s tako slabo cesto ... Drug problem pa je telefon. Najbližji je v hotelu Zlatorog, do katerega pa je kar precej vožnje oziroma hoje. Telefon bi prišel še posebno prav v primerih gorskih nesreč. Le-te so se letos dogajale tudi v gorah nad tem koncem Bohinja. Prihodnje leto bo tudi Savica povezana s svetom s telefonom. Gostišče Savica ga namerava napeljati s svojimi sredstvi. J. Košnjek Šenčur v novi sezoni 19 ane^. 17. septembra, se bo ob v ' jFl iz doma kulture Šenčur prvič HTv8^?sk°-zimski sezoni oglasil QPn senČur, ki deluje v okviru lje V Svoboda Šenčur. Od marca da-Vu°*Je RTV Šenčur začel delovati, V Peta oddaja, o Dr°? aJi bomo lahko slišali nekaj *keita Vanju manJšine na Koro' turi: ; 0r8anizatorji pa so se spomnili r0J8t velikih obletnic (125 let od 25 Pisatelja Ivana Tavčarja, tiika i* smrti ameriškega književnica t venskega rodu Louisa Ada-stiijT-^r 40-letnice velike stavke tek-^fcrtjaP vadbenih delavcev Slove-• • ohšali pa bomo lahko še razne druge zanimive prispevke. V oddaji bodo sodelovali: skupina Dar, literat Štefan Remic, napovedovalca Slavica Celjer in Miro Er-zin, humorist Čipsi, pevec Stane Mam iz Kranja in pevka Bernarda Bencek iz Ljubljane, za posebne efekte pa bo skrbel Viljem Kavčnik. V oddaji bodo sodelovali tudi gostje iz Slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Pliberka na avstrijskem Koroškem (Jožko in Anita Hudi). Kot gost oddaje pa bo tokrat sodeloval Edi Hrausky, ki je glavni in odgovorni urednik revije Stop. F. Erzin Uresničevanje zamisli — komuniciranj a Delo je značilnost in bistvo človeka. Uspešnost dela je v dobri pripravi, v delovni vnemi, izurjenosti in v uresničevanju sprejetih navodil. Podobno je tudi pri pouku, vadbi in pri športnem treniranju. Učitelj in trener sta kakor dirigenta v orkestru. Svoje zamisli uresničujeta z besedo, prikazom, mimiko in z uspešno igro poklicne vloge. Prizadevata si, da bi na kar najbolj učinkovit način posredovala vaje, športne navade in znanje. Pot do uresničevanja zamisli je v uspešnem komuniciranju, v jasnosti besed, v učinkovitem prikazu in v vzornem nastopu pred učenci in športniki. Le-ti dobljene informacije sprejemajo, jih preoblikujejo in osnujejo način ravnanja. Sprejem navodil je bolj uspešen tedaj, kadar je dovolj zbranosti, spočitosti in delovne volje. V delovnem naporu in športnem tekmovanju predvsem zmedenost zmanjšuje sprejem navodil in hromi njihov vpliv na dejavnost. Prav tako potrtost, živčnost in druga neugodna počutja zmanjšujejo občutljivost za dojemanje navodil. Učinkovitost sporazumevanja ali komuniciranja je v oddajanju in sprejemanju navodil. Med oddajanjem in sprejemanjem mora biti popolno soglasje. Glas je še vedno najmočnejše učiteljevo izrazno sredstvo. Učitelji govore v razredu bolj v pridigar-skem tonu, drugi posebno kadar sprašujejo se »zabubijo« za kateder, povzroče napeto ozračje, postanejo pusti in čemerni, taki, kakršno je pač preverjanje znanja. Učitelji se po načinu izražanja ločijo. Predmetna usmerjenost opredeljuje slog besednega in ne-besednega izražanja. Učitelj športne vzgoje je zdaj kot poveljnik, pa zopet sodnik, akrobat, atlet in svetovalec. Beseda in dejanje sta pri vadbi kakor enotnost misli in akcije. Prikaz in spodbudne besede netijo vadbeno gorečnost. Praksa pa kaže, da učitelji pri vadbi preveč po-skajo ali pa uporabljajo stalno ene in iste besede. Le-teh se učenci naveličajo. Pedagogi bi morali več pokazati in manj govoriti. Če pa gre za težje in zahtevnejše vaje, spodbudna beseda še vedno odpravlja negotovost in vadbene motnje. Dejavnost spremlja ustrezno razpoloženje. V vzbujanju ugodnega razpoloženja je pomembna govorica oči in mimika obraza. V pogledu je očitna določena delovna in vadbena vnema, v očeh je čutiti željo po sodelovanju, splošna podoba obraza pa je kazalec uspešnosti. Športniki in učenci se navadno prilagode načinu komuniciranja vsakega učitelja. Ob neuspehu je dobro s primernimi ukrepi, nasveti ali dovtipi odpraviti zunanja znamenja potrtosti. Napačno ravnajo oni, ki še netijo nejevoljo, jezo ali razočaranje, ko preveč krilijo z rokami, ko se ne znajo sami umiriti, vse njihovo ravnanje kaj malo pripomore k uspehu moštva. Učenci se radi ude, vadijo in tekmujejo, kadar vidijo v pedagogih spodbudne, živahne, zavzete in angažirane osebnosti. Delovna in Športna vzgoja v najbolj čisti obliki, najbolj neposredno oblikujeta osebnost, ki naj bi ji bila enotnost besede in dejanja postala norma vedenja. Jože Ažman Zamrzovalne s*™* prijateljice gospodmjstv. VSAK PETEK NA 4 STRANEH kino Kranj CENTER 17. septembra ob 16. in 20. uri DAN FINSKEGA FILMA, ob 18. uri amer. barv. pust. KALIFORNIJSKI POKER 18. septembra VI. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: BORBENOST (ČSSR), AZIJSKE IGRE (Iran) ob 16. uri; BOJ ZA SEKUNDE (Francija), DOBRODOŠLI V IRAK (Irak). NA KRILIH VETRA (ZDA), BANDAMA 75 (Francija), DRSANJE, ŠPORT IN UMETNOST (Švica), SESTI IGRALEC (Jug). BOLGARSKA JESEN (Bolgarija) ob 20. uri; amer. barv. pust. KALIFORNIJSKI POKER ob 18. uri, premiera ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 22. uri 19. septembra amer. barv. pust. KALIFORNIJSKI POKER ob 15. in 17. uri, ob 19. uri VI. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: KAKI HI, SVET ZASE (karibi), TAEKVVONDO (J. Koreja), PO SVOJE (ZDA), PUSTINJSKA LADJA (Jug.-Libija), SREBRNA VESLA (Egipt), DVIG (SZ), VRNITEV (Madžarska), premiera nem. barv. pust. VVINNETOU - 2. del ob 21. uri 20. septembra VI. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: LEIPZIG (NDR), LETEĆI ANGELI (Vel. Britanija), OB CLYDU (Vel. Britanija). IZGLED ATLETSKI (Jug.), ZADNJA DIRKA (Jug.) ob 16. uri; MOČNEJŠI OD MORJA (Jug), SPORT V CIRKUSU (Švica), KAP I KAMEN (Jug.), JACK RABGIT (Kanada), SKOKI V VODO (SZ), SVILA IN DIM (ZDA), LAGO MAG-GIORE (Švica) ob 20. uri; ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 18. uri 21. septembra VI. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: UDAREC ZA UDAREC (Kuba), NOGOMETNI SODNIK (Italija) ob 16. uri; ob 20. uri ZAKLJUČEK FESTIVALA: MUHAMED ALI: DRUGI BOJ (Švica), DEŽELA TOPLIC (Madžarska), HOKEJ (Poljska), podelitev nagrad; ital. barv. komed. TUDI ANGELI STREIJAJO Z DESNICO ob 18. uri 22. septembra ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 16. in 18. uri, predpremiera amer. barv. akcij. MAŠČEVALEC IZ BELFASTA ob 20. uri 23. septembra ital. barv. komed. TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO ob 16. in 18. uri, predpremiera amer. barv. CS pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 20. uri Kranj STORŽIČ 17. septembra amer. barv. drama LJUBIMCI G. FANNY ob 15., 17.30 in 20. uri 18. septembra amer. barv. risani NEUSTRAŠNI POPAJ ob 16. uri, amer. barv. drama LJUBIMCI G. FANNY ob 18. uri, predpremiera amer. barv. komedije ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob 20.30 19. septembra VI. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: SMUK (Kanada), ANNA, SESTRA JANY ( CSSR) ob K), uri amer.-ital. barv. vestern DJANGOV SIN ob 14. uri, amer. barv. akcij. DON je MRTEV ob 16. in 18. uri, premiera egipt.-franc. barv. filma STOPNICE ZA SLUZINCAD ob 20. uri 20. septembra egipt.-franc. barv. STOPNICE ZA SLUZINCAD ob 16., 18. in 20. un 21. septembra nem. barv. pust. UI^AN — VODJA APACEV ob 16., 18. in 20. uri 22. septembra amer.-ital. barv. vestem DJANGOV SIN ob 16., 18. in 20. uri 23. septembra premiera turškega barv. filma SNAHA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 17. septembra amer. barv. vestem MOZ, IMENOVAN GENNON ob 18. in 20. uri 18. septembra amer.-ital. barv. vestern DJANGOV SIN ob 16. uri, amer. barv. vestem MOZ, IMENOVAN GENNON ob 18. in 20. uri 19. septembra franc. barv. komed. DVORNE SPLETKE ob 15. uri, amer. barv. krim. PRISLUŠKOVANJE ob 17. in 19. uri 20. septembra amer. barv. krim. PRISLUŠKOVANJE ob 18. in 20. uri 21. septembra amer.-ital. barv. vestem DJANGOV SIN ob 18. in 20. uri 22. septembra nem. barv. pust. ULZANA — VODJA A PAČ ev ob 18. in 20. uri 23. septembra nem. barv. pust. ULZANA — VODJA APAĆEV ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 17. septembra amer. barv. pust. STEZA SLONOV ob 18. in 20. uri 18. septembra amer. barv. krim. KITAJSKA Četrt ob 17.30 in 19.45 19. septembra amer. barv. risani NEUSTRAŠNI POPAJ ob 15. uri, amer. barv. krim. KITAJSKA ČETRT ob 17. in 19.15 20. septembra amer.-ital. barv. vestem DJANGOV SIN ob 18. in 20. uri 21. septembra franc. barv. krim. PRIČE IN MORILCI ob 18. in 20. uri 22. septembra franc. barv. krim. PRlCE IN MORILCI ob 18. in 20 uri 23. septembra amer. barv. krim. PRISLUŠKOVANJE ob 18. in 20. uri 19. septembra franc.-ital. barv. amazonke ob 16. uri, angl. barv. jaz petek ob 18. in 20. uri 20. septembra amer. barv. sin poglavarja masajev ob 20. uri 21. septembra ital. barv. puščavska fronta ob M), uri 22. septembra amer. barv. sin poglavarja masajev ob 20. uri 23. septembra franc. barv. sex shop ob 20. uri . grozlj. KRI IZ pust. CVET 1001 pust. CVET 1001 krim. SERPICO krim. SERPICO krim. MORILEC TRGA ob 17. in Jesenice RADIO 17. septembra angl. barv SARKOFAGA ob 17. in 19. uri 18. septembra franc. barv. NOČI ob 17. in 19. uri 19. septembra franc. barv. NOČI ob 17. in 19. uri 20. septembra amer. barv ob 17. in 19. uri 21. septembra amer. barv ob 17. in 19. uri 22. septembra angl. barv. IZ RILLINGSTONSKEGA 19. uri Jesenice PLAVŽ 17. septembra amer. barv. grozlj. GROF YORGA - VAMPIR ob 18. in 20. uri 18. septembra amer. barv. krim. SERPICO ob 18. in 20. uri 19. septembra amer. barv. krim. SERPICO ob 18. in 20. uri 20. septembra franc. barv. pust. CVET 1001 NOČI ob 18. in 20. uri 21. septembra franc. barv. pust. CVET 1004 NOČI ob 18. in 20 uri 23. septembra ital. barv. drama NOČNI VRATAR ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 17. septembra franc. barv. pust. CVET 1001 NOČI ob 19.30 18. septembra amer. barv. drama ČLOVEK IN MAČEK ob 19.30 19. septembra ital.-špan.-franc. barv. vestem VALDEZOVI KONJI ob 19.30 Kranjska gora 18. septembra ital.-špan.-franc. barv. vestem VALDEZOVI KONJI ob 20. ur. 19. septembra angl. barv. grozlj. KRI IZ SARKOFAGA ob 20. uri 22. septembra amer. barv. krim. SERPICO ob 20. uri I i e< Jot* Revije bila v kiosku na Trgu revolucije v Kranju vsem na ogled priču-8"«a, kije kazala, kje je »vaš kotiček«. - Foto: E. Erzetič Izth Radovljica \ 17. septembra ital. barv PUŠČICE STRUPENEGA PAJKA ob 20. uri 18. septembra angl. barv. JAZ PETEK ob 18. uri, angl. barv. NOČNI PREMIKI ob 20. uri 19. septembra angl. barv. JAZ PETEK ob 10. uri, franc.-ital barv. AMAZONKE OB 18 uri. angl. barv NOČNI PREMIKI ob 20. uri 20. septembra čarovno humoristična revija KKLLNEK i/. Prage ob 20. uri 21. septembra 22. septembra čarovno humoristična revija KELLNER iz Prage ob 20. uri 23. septembra ital. barv PUŠČAVSKA FRONTA ob _•(). uri Bled 17. septembra franc.-ital. barv. AMAZONKE ob 20. uri 18. septembra ital. barv. PUŠČICE STRUPENEGA PAJKA ob 18. un, ital. barv. PUŠČAVSKA FRONTA ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE SOBOTA, 18. septembra, ob 19.30 za IZVEN - T. Fornezzi-Tof: OBČINSKI KURIR ŠVEJK V TRETJI SVETOVNI REFORMI, satirični kabaret Metla; SREDA, 22. septembra, ob 19.30 za IZVEN - T. Fornezzi-Tof: OBČINSKI KURIR ŠVEJK V TRETJI SVETOVNI REFORMI, satirični kabaret Metla. Mi smo pa Tržičani ... Tržičani smo bili nekdaj res navezani na »svoj« vlak. Radi smo se vozili z njim in mu nisnuf zamerili, če je bil počasnejši. Nanj je vezanih precej šaljivih dogodkov. Pride ženica na tržiški kolodvor in nagovori blagajničarko: — Karto prosim! — Seveda, do kam pa, odgovori prijazno glas onstran okenca. — Do nazaj, lepo prosim ... Drugič pa se pri okencu oglasi moški: — Karto, prosim! — Ampak, tovariš, že trinajst sem vam jih dala danes ... — Ne morem pomagati! Tisti železničar jo mi vsakič v vlaku uniči! — Kako uniči, ga gleda debelo blagaj nič arka. — Ja, preluknja ji), potem pa je karta zanič! Vsi Tržičani nismo »šlank« ljudje. Nekoč se je v prej opevanem trži-škem vlaku nerodno kobacal precej debelušen možakar. Sosedu je bilo njegovo početje odveč, pa ga je ne preveč prijazno »posvaril«: — Človek, kakršen ste, bi morali rezervirati v kupeju dva sede:a... — Saj sem jih, mu odgovarja ne-rodnež. Toda, kaj morem, ko je en sedež v prvem, drugi pa v zadnjem vagonu! Toliko o vlaku. Slavospeva ravno nisem pisal. Je pa prav, da se spomnimo minule in nerentabilne železnice. Sedaj se vsi vozimo z avtobusi. Zato vam bom drugič par veselih povedal o šoferjih in avtobusih. Do takrat vas najlepše pozdravlja vaš Tržičan! Ledvica s papriko Potrebujemo: 2 ledvički, 6 dkg olja, 4 sveže paprike, sol, poper, 1 kozarec belega vina, 2 žlici gorčice, sok pol limone, lonček kisle smetane. Umite in očiščene ledvičke narežemo na lističe in popečemo na olju. Papriko narežemo na rezine in dodamo ledvicam. Pustimo, da se peče 5 minut, nato dodamo začimbe. Vino zmešamo z gorčico, limoninim sokom in kislo smetano. Vse prelijemo čez ledvice in ponudimo k rižu. Voda prebuja Če spadate med nepoboljšljive zaspance, potem imate zjutraj in še nekaj dopoldanskih ur dosti težav s postopnim prebujanjem. Najbolj učinkovito sredstvo je hladna voda, kava in druga poživila, cigarete lahko počakajo na kasnejše ure. Če ni časa za hladno prho, nam bo oči odprl že curek hladne vode po tilniku ali pa si nanj stisnemo gobo namočeno v vodo. Tudi brisača namočena v hladno vodo, s katero se zdrgnemo na hitro, bo opravila svoje. Pomaga že tudi udarjanje po tilniku z mokro brisačo. Za prebujanje in oživitev krvnega obtoka je dobra tudi kratka hladna kopel za roke: potopimo jih do komolcev v umivalnik z mrzlo vodo za pol do ene minute Nato z njimi krožimo po zraku, dokler se voda na koži ne osuši brez brisanja. Če se zaspanost po slabo prespani noči prehudo pozna na obrazu, ga zjutraj stuširajmo s prho. Če otrok ne spi Zakaj planinci ne pijejo? Če smo hudo žejni, pa pijemo, vendar se vedno ne odžejamo kljub zaužiti tekočini. Zakaj? Čim več namreč pijemo, tem večje je tudi izločanje vode iz telesa. Ne izločamo pa s potenjem, z urinom le tekočine, to je vode, pač pa še natrij, kalij in klor, kar naše telo seveda pogreši. Telo lahko uravnava izgubo vode le, če premore dovolj natrija, ki veže nase vodo. Tekočine, ki vsebujejo zelo malo natrija, nam zato ne morejo potešiti žeje. Take tekočine so voda, vino in pivo. Dojenček je suh, sit, pa še vedno ni zadovoljen in joka. Tudi s čajem ni zadovoljen, torej žejen ni. Kaj pa če mu v posteljici ni udobno? Odpravimo najprej te vzroke za otrokov jok, šele nato pomislimo, da enostavno pogreša mamo. Pomiril se bo in zaspal, če mu na čelo položimo roko. Ta mu bo dala občutek varnosti, ne da bi ga bilo treba vzeti v naročje in bo pomirjen zaspal. Odkar poznamo že na pol pripravljen krompir — v kosmičih za krompirjevo testo — je pripravljanje češpljevih cmokov v hipu opravljeno. Testo po navodilu iz vrečke umesimo V štruvo, od katere režemo rezine primerne debeline za en cmok: zvije/no testo okoli sadeža in kuhamo v kropu 10 minut. Zato izkušeni planinci ne pijejo vode iz hladnih studencev, pa če še tako zapeljivo žubore in.vabijo k od-žejanju. Hudo užejan planinec ali nasploh športnik zaužije po naporu ščep soli in šele nato pije. Ste že poskusili tekočino, ki jo imajo na kolesu kolesarji? Tam ne boste našli oranžade iz ekstrakta ali koka kole, po kateri posegamo, kadar smo sicer žejni. Zato ponujamo k vinu ali pivu slano pecivo, redkvice ali olive; tako dopolnjujemo svojo zalogo natrija. V nahrbtniku planinca naj bodo torej tudi slane paličice ali slani lešniki, ki bodo uravnavali našo žejo, kadar se bomo vzpenjali više v vročem jesenskem dnevu. Začimbe niso trajne Čeprav navadno začimbe shranjujemo v tesno zaprtih posodicah, pa njihov vonj in okus, zaradi česar jih tudi potrebujemo, sčasoma zbledita. Začimbe imajo vse potrebne lastnosti le nekaj časa. Majaron, timijan in podobna zelišča hranimo le kako leto, ne več. Kumina ostane dobra dve leti. Janež in nageljnove žbice ohranijo svoje lastnosti tudi do treh let. Paprika pa ohrani svoj značilen okus le kake tri mesece, nato pa njena kvaliteta upada, pokvarjena pa je navadno v dveh letih. Mlete začimbe hitreje izgubljajo svoje lastnosti, zato meljemo poper in mu-škatni orešček in podobne začimbe tik pred uporabo. Nasveti — Zelo umazane roke očistimo tudi z navadnim jedilnim oljem. Z njim natremo roke in drgnemo toliko časa, da umazanija začne odstopati. Šele nato umijemo roke z milom ali praskom. Čiste roke nato namažemo še s kremo. — Peteršilj ostane dlje časa svež, če ga po nakupu denemo v kozarec z vodo in postavimo v hladilnik. — Otroški puloverji bodo ostali dlje časa uporabni, če rokava pletemo od rame navzdol. Ko postanejo rokavi prekratki, jih namreč enostavno podaljšamo za potrebnih nekaj centimetrov. Gorčica Gorčica je zelo stara začimba, ki so jo poznali že stari Grki in Rimljani, z njo pa so začinjali meso, ribe ter korenje in drugo zelenjavo. V Franciji pa so pričeli pripravljati gorčico iz soka nezrelega grozdja, francoska gorčica pa še danes velja v svetu kot najboljša. Osnovna sestavina je gorčično zrnje, ki ga poznamo več vrst, že pripravljene gorčice pa se med seboj razlikujejo po različnih mešanicah gorčičnega zrnja. Zrna se zmeljejo, da dobimo moko, ki se ji včasih odvzame olje, saj je gorčica zelo oljna rastlina. Moko se meša s kisom, soljo in začimbami ter včasih tudi s sladkorjem. Zmes se večkrat pretlači in še zmelje, dozoreva pa v hrastovih sodih tri tedne. Da gorčica ohrani svoj pikanten okus, jo hranimo v dobro zaprti posodi, sicer se izsuši. Če se nam to zgodi, jo premešamo z malo olja, kisa in sladkorja. Zaprto posodo z gorčico hranimo v hladilniku. Gorčico priporočajo pri uživanju mesnih jedi, saj ugodno vpliva na prebavo. Od nekdaj jo jemo z mastnimi klobasami in svinjskim mesom. Cela gorčična zrna pa pomagajo, če jih pogoltnemo cela, proti zaprtju. Gorčično olje in gorčični obkladki pa so stara sredstva ljudskega zdravilstva proti bronhitisu, oslovskemu kašlju in pri živčnih vnetjih. marta odgovarja Zdenka iz Kranja - Kupila sem volno čokoladno rjave barve, iz katere bi si rada naredila dolgo jopico z rokavi do komolcev. Barva volne se ujema z blagom, iz katerega imam že narejene hlače in krilo. Oboje — vzorec blaga in nit volne — vam v pismu prilagam. Stara sem 34 let, visoka 163 cm, tehtam pa 55 kg. Marta — Jopica je dolga-ravno krojena, zapenja se na gumbe, ima pa kimono rokava do komolcev s širšimi zavihki' Zavihki na rokavih in obroba jopice imajo črte v svetlo rjavi, bež in temno rjavi barvi. Ta volna naj bo seveda enake debeline. V. Pritepenka Ko sva bili s sestro stari ona pet, jaz pa tri leta, sva dobili novo sestrico. Tistega jutra mamice ni bilo doma. Zmagala me je otroška radovednost. »A ti, kje je pa mami?« A ti me je veselo pogledal in rekel: »Po otročička je šla!« »Po otročička!« radostno vzkliknem. »Ali bo bratec ali sestrica?« zanima starejšo sestro. »Tega pa še ne vem. Kar ji bodo iali/< se pošali a ti. 1 »Ce ji ne bodo hoteli sestrice dati, naj jo kar sama vzame; bratce naj pa dajo tistim, ki bi radi bratca!« se prav po otroško razjezi Martina. »Ja, ja, sestrico, sestrico, da se bomo lahko igrale,« pogledam sestro. »Seveda se bomo igrale,« modro odgovori. Popoldne pride ati ves nasmejan domov: »Punčka je, punčka. Pa bosta imeli sestrico!« Obe veselo vzklikneva in še v isti sapi vprašujeva,.kdaj se vrne mami. »Ja, tako hitro nam je ne bodo fali. Malo mora še ostati. Jutri ji >ora pa rožice nesel,« se še vedno meji. Dnevi, ko sva nestrpno čakali mamico, še bolj naju je zanimalo, kakšna je sestrica, so končno minili. Pred hišo ustavi avto in mami topi z belo štručko iz avta. Pokliče aju in obe takoj pritečeva. Ko zagledam »novodošlo«, vprašam mamico: »Ali se bo lahko šla danes z nama igrat?« »Ne, saj je še premajhna. Ne zna še govoriti pa tudi hoditi še ne zna. Sedajle jo moram dati spat.« »Zakaj si jo pa vzela, če bo samo spala?« osuplo vpraša Martina. »Saj si tudi ti samo spala, ko si bila tako majhna,« jo hoče pomiriti ~nami. A Martina se ne da: »Midve sva pričakovali sestrico, ki se bo z nama igrala, ne pa tako. ki samo spi, je in lula!« Mami se samo nasmeje in pravi, da se bomo že dovolj naigralv. ko bo zrasla. V sestri in meni pa je raslo ljubo-sumje nad neljubo, malo pritepenko. - »Mami naju sploh ne pogleda re<\ iamo tisto polulanko ima še rat/a.« ■e kmalu ugotovila Martina. »Ja,ja,« sem še jaz pritrdila. »Ves dan se ukvarja samo s tisto polulanko in sedaj jo že Mateja kliče. Le kako si ta pamž upa nositi ime? Ne rečem za naju, za naju je kar prav, saj znava govoriti! Kaj pa zna Mateja? Samo spi in še na misel ji ne pride, da bi kaj drugega delala!« se je še naprej hudovala Martina. Minilo je nekaj mesecev in neljubega »pamža« smo že vozili na sprehode. Martina 'pa je še sedaj črno gledala na to stvar: »Mar misli, da jo bomo vozili kakor kralja. Jaz je že ne bom več! Ta smrklja naj se kar sama vozi okrog!« »Jaz bom pa mamici povedala, da je nočeš več voziti,« sem začivkala, kajti do takrat neljubi pamž, se mije zasmilil. Spet je preteklo nekaj mesecev in Mateja je že delala prve kokrake. Sedaj se je spremenila tudi Martina; kajti z Matejinim smehom se je tudi njej vrnila dobra volja. Velikokrat je bila huda, ker je ni smela peljati na sprehod, če je bilo slabo vreme, ali če je morala Mateja spat. Ko je bila Mateja stara tri leta, smo se že tako veselo igrale in nama s starejšo sestro sploh ni bilo žal, da je mami pred tremi leti prinesla domov »nezaželeno pritepenko*. Jana Bertoneelj, T. c r. ostv,šole Prešernove brigade, Železniki Vrt mojih sanj Sprehajala sem se po obali. Bila sem sama s svojimi sanjami. Slišalo se je butanje valov ob mogočne skale. Pogled mi je splaval čez neizmerno modro površino, tja, kjer se stikata morje in nebo. Odprla sem vrata, ki vodijo v kamrico mojih sanj. Kamrica je čista in lepa. Z oknom je obrnjena na vrt, kjer se bohotno razraščajo moje sanje. Ključek, ki odpre ta skrivni kotiček mojega sna, skrbno varujem. Sprehodila sem se po kamrici in vsa sem se predala sanjarjenju. Pozabila sem na tegobe vsakdanjega življenja. Razmišljala sem o soncu, morju in sebi. Predstavljala sem si, kako plavam po morju, kako žari sonce in kako priplavam tja, kjer se morje pretaka v nebo. Nisem čutila žalosti. S sanjami sem plavala dalje, želela sem priti do cilja. Moji zamahi so bili lahni kot bi plavala po zraku. Prišla sem na cilj. Priplavala sem v prostor, kjer se nebo spaja z morjem. Kako čudovito je bilo! Sonce je žarelo. Modra voda je postala zlata in vanjo je padalo rdeče nebo. Sama sem bila tam in bila srečna, neizmerno srečna. Nikogar ni bilo, ki bi mi skalil to srečo. Stala sem, obsijana od sonca in opazovala vso to lepoto. Roko sem začutila na svoji rami. Prestrašila sem se. Moje sanje so se razblinile. Hitro sem skrila ključ od kamrice svojih sanj. Povrnila sem se v vsakdanje življenje. Samo dotik in mojih sanj ni bilo več. Takrat moram biti sama, popolnoma sama. Nihče ne sme vedeti, da hranim v kotičku srca kamrico svojih sanj. Vesna Klemenčič, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Na Soriško planino Ze zgodaj smo zapustili dom in ... Zadnji dan počitnic »Vstani!« mi je na uho zaklical brat, da sem se v trenutku prebudila. »Kaj hočeš prespati ves zadnji dan počitnic?« Ko je to povedal, je odšel v kuhinjo. »Zakaj me budijo?« sem se spraševala. Ponavadi me pustijo spati do osme ure. Sedaj pa je ura šele šest. Zopet sem začela premišljevati, zakaj so me prebudili, pa sem se spomnila, da gremo danes nabirat gobe. Hitro sem se oblekla in oddrvela v kuhinjo k zajtrku. Vsi so že zajtrkovali, zato sem morala z jedjo pohiteti. Kmalu zatem smo se odpeljali h koči pod Storžičem. Tam je odšel vsak na svojo stran nabirat 'gobe. Zmenili pa smo se, da se dobimo pri kori ob enajstih. Čas je hitro mineval, a jurčka nisem našla. V košari sem imela samo golobice, sirovke in mokarice. Našla sem ver mest, na katerih se je videlo, da je tam nekdo našel jurčka. Ura je bila že petnajst minut do enajstih, a še vedno nisem imela jurčka. Začela sem se odpravljati proti koči. V kočo sem prišla prva. Kmalu zatem je prišel brat, ki je imel tri jurčke. Ko sta prišla ati in mami, smo odšli na Make. Tam smo zakurili ogenj in iz gob skuhali juho. Bila je zelo okusna. Kmalu po kosilu so prišli znanci iz Tržiča. Z Boštjanom in Metko smo se igrali. Ko je bila ura petnajst, smo odšli domov. Doma sem se morala pripraviti že na prvi dan pouka. Zaradi utrujenosti sem šla zgodaj spat. Tako sem preživela zadnji dan počitnic. Irena Zaletel, (i. r r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Ovce in koštrun Bila je deževna nedelja. Dopoldne je počasi minevalo. Da bi mi bilo popoldne krajše, sem v knjižni omari poiskala knjigo in odšla v svojo sobo. Ker pa mi knjiga ni bila všeč, sem se zastrmela v deževne kaplje. Spomnila sem se dogodka, ki sem ga doživela v otroških letih. Pripovedovala mi ga je stara mama. - Stara sem bila tri leta. Zelo rada sem imela ovce. Vsak dan sem šla k njim v hlev. Da sem jih lahko božala, sem pristavila stolček, ki ga je stara mama rabila pri molži. Toda zelo sem se bala koštruna. Nikoli nisem upala sama v njegovo bližino. Nekega dne sem se odločila, da bom ovce spustila iz hleva. Stopila sem k vratom in jih nekaj časa gledala. Oklevala sem, nazadnje pa le prijela za zapah in ga odmaknila. Ovce so kmalu opazile, da so svobodne. Vsule so se iz hleva, se prerivale med vrati in glasno meketale. Ustrašila sem se jih in se za nekaj korakov-umaknila. Tedaj sem se spotaknila ob stol in padla. Ko sem se pobirala in čistila umazano obleko, se mi je zazdelo, da nekdo stoji za mano. Obrnila sem se in ostrmela od začudenja. Pred mano je stal sam koštrun. Tako sem se ga prestrašila, da niti zakričati nisem mogla. K sreči je v hlev pritekla stara mama in žival spravila v hlev. Medtem je opazila, da ovc ni v hlevu. Stekla je v hišo po starega ata, da sta jih poiskala. Ostala sem v hlevu in jezno gledala koštruna. Stari ata in mama pa sta medtem že prignala ovce v hlev. Od takrat nisem več hodila tako pogosto k ovcam. Čeprav sem bila takrat zelo jezna nanje, se mi je jeza kmalu polegla. Zora Markelj, 7. d r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas odpeljali proti Škofji Loki. Usta^ snfb se na Soriški planini. Tam J* bilo veliko ljudi. Lačni smo bili, za. smo pričeli peči hrenovke. Očka i pekel, me pa smo nabirale maline jj borovnice. Po malici smo pospra in zadremali na prijetnem s°nttj S sestrico Ireno nisva mogli zaspa zato sva brali knjigi. . .j Postopoma pa so se začeli zbu" črni oblaki, ki so nam skrili prijet j8sonce. Hitro smo vse pospravili v av mobil. Oblekli smo jopice, ker L začel pihati veter. Zmenili smose, gremo na bližnje pobočje, ki je D • L a J pred nami. Odpravili smo se na nerja. Tako se je imenovalo to P bočje pred nami. Lahko bi odšh . naprej na Črno prst in Možica, Pa bilo preveč. Z vrha Lajnerja sin opazovali vasi, ki ležijo že na., tj minskem. Začelo je močno p111 • zato smo se počasi odpravili na Po poti smo nabirali brusnice, 11 * line, borovnice in šopke gorskih r^ Ko smo prispeli domov, so nas začudeni pogledali, odkod pa ngeC borovnice in maline, saj bo že me september! Letošnje počitnice so prav ni ^ minile, vendar smo proti konci1 težko čakali šole, saj nam muha vreme ni dalo, da bi se doma d naigrali. Sabina Jaklič, 7. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Lovila sem metulje Nekega nedeljskega popold*1 , sva se z bratom odpravila ru» nik. Tam sva ogledovala n*et*S» kako letajo sem ter tja. Dom*1 ' poiskala dve pisani škatlici s ?je krovčkoma. Ko sva pričela l°v ^jl« kmalu bratec ujel dva, ki sta ^ bele in rumene barve. Kmalu za Ška1 sem ujela dva, zelenega in svetlo. Yit vega. Zaprla sva jih v pisano lico. Nekaj časa sva jih ogledov ^ potem jih pa izpustila. Ko so n^r 9 začutili prostost, so zleteli nazaj travnik. Jana Gašperlin, 4. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Petek, 17. septembra 1976 nagradna križanka od vsepovsod gorenjski kraji Glas — 9. stran °doravno: 1. ohlapen površnik, 7. rezultat ubijanja, 13. italijanski pesnik, P&negirj]^ komediograf renesančne dobe, Pietro, 15. ime sovjetskega politika l^ikojana, 16. Tine Orel, 17. žensko ime, Polona, 19. kratica za Nogometni 'Ub, 20. ime slovenske pevke narodno-zabavne glasbe Prodnikove, 22. kdor {^ira, 23. Gabro T. Ivančič, 24. več zaporednih strelov ali izstrelek vsega '°*ka pri avtomatskem orožju, 26. alkoholna pijača iz grozdja, 27. ime znamenitega armenskega skladatelja Hačaturjana, 28. ameriški državnik, nobe-j?vec za mir 1912, Elihu, 30. star naziv za topničarja, 32. državna plača učite-gJ.ev ali duhovnikov v stari Avstriji, iz latinskega congruere, ujemati se, 34. ovek z velikimi očmi, okač, 35. majhen konj, ki ga uporabljajo zlasti v cir-j^su, 36. ime operne pevke in tudi filmske igralke italijanskega porekla, °ffo, 38. stara angleška igra z jajčasto žogo, nekoliko podobna nogometu, ugby, 41. Lazo M. Tomanovič, 42. ruta za ovijanje, 44. nekdanja francoska . roHstična organizacija, Organisation Armee secrete, 45. Anton Ingolič, 46. tr>er^a' osnove za vrednotenje, primerjanje ali presojanje, 48. mednarodna av-c ^obilska oznaka za Nizozemsko, 49. sesajoča žuželka s smradnimi žlezami, • žalostinka, lirsko-epska pesem žalnega, otožnega značaja, 53. ravna streha na niši, ploščad, 54. gospodar. ^!*vPično: 1. oče, naslov redovnega duhovnika, 2. prijetna dišava, vonjava, 3. . ^tomobilska oznaka za Leskovac, 4. grška črka. 5. kdor se ukvarja s tipologiji z naukom o tipih, 6. mongolsko-ruska reka, pritok Šilke, 7. v glasbi enoglas-. °> Če dvoje ali več glasov ali glasbil izvaja isti glas, 8. zelo aktiven ekonomist j Profesor za politično ekonomijo, Aleksander, 9. ime italijanske filmske sralke Mirande, 10. Tomaž Terček, 11. okamenela smola izumrlih iglavcev, avadno rumene ali rjavkaste barve, 12. prebivalec skrajnega severa, pripad-itn 'JUo-stva mongolske rase, v eskimščini inuit, 14. skandinavsko moško ime, : Hain izbrali smo za vas Ste za rakce, morske polže v začinjeni omaki ali skuše v olju? V Delikatesi ŽIVILA v Prešernovi v Kranju jih imajo — uvoz s Kitajske. Cena: rakci (198 g neto) 17,15 din polži (312 g neto) 26,45 din skuse (425 g neto) 13,11 din lift j Preprost, a zanimiv puli v kombinaciji vodoravnih in pokončnih črt, spleten pri Rasici. Barve: siva in lila. Dobi se na Kokrinem oddelku ženskih pletenin v Globusu. Cena: 210 din Prevleke za posteljnino s cvetličnimi vzorci v zelenih, vijoličastih, rožnatih in sivomodrih tonih bodo lepo poživile nafto spalnico. V TEK-STILINDUSOVI prodajalni v hotelu CREINA dobite blago. Iz 100 % bombaža je in je apretirano proti mečkanju. Širina 140 cm. Cena: 28,16 din Tildi to jesen bo zelo moderen tweed, tako za prehoden kostim, plašč, polobleko ali krilo. Na Kokrinem metrskem oddelku v GLOBUSU ga imajo v črni, zeleni, modri, rjavi in sivi barvi — uvoz iz Zahodne Nemčije. Cona: 11 7,50 din za meter d) (15. zapis) Ker sem pisanje o Podbrežanu Andreju Praprotniku že napovedal, bi torej moral zdaj zastaviti pero s pripovedjo o njem. Toda navada starejših kavalirjev je pač taka, da dajo ženskam prednost. No, v tem primeru še posebej, saj gre za prvo damo našega slikarstva — Ivano Kobilčevo. GOSTJA V PODBREZJAH ila je proti koncu prejšnjega stoletja resda kdajpakdaj gostja-letoviščarka v Pod-brezjah. Čeprav pa ne povsem tujka. Saj je bila njena mati, rojena Škofi-čeva, tukajšnja domačinka. Vendar pa se slikarka, kadar je bivala v Pod-brezjah, ni mudila pri tetah, pač pa se je raje naselila v imenitni podeželski Pavlinovi gostilni »pri Franc-ku«. Spomin — žlahten spomin — na dom njene matere je upodobila v veliki oljni podobi Poletje (zdaj v Narodni galeriji v Ljubljani). Slika je nastala na Skofičevem vrtu — tradicija o kraju slikarkinega ustvarjanja se je ohranila. Predstavlja pa podoba mlado ženo, obkroženo z otroki, rožami in zelenjem. Mlada meščanka v tesno oprijeti svetli bluzi s širokim belim slamnikom, je kljub pestremu okolju skrivnostno žalostna, zaprta, tiha . . . Taka je bila umetnica tudi na drugih slikah in tudi na svojih fotografijah: zadržana svetovljanka — velika žlahtna gospa naše starejše umetnosti. . . Da, starejše! Iz polpretekle dobe. TIHA PRAVLJICA ivljenjska pot slikarke Kobil-čeve ni bila posejana s trnjem. Rojena v premožni trgovski hiši v Ljubljani (1. 1862) je svojo umetniško ustvarjalnost prehodila brez vnanjih grenkob. Njen študij, njena večletna bivanja v tujini, samostojnost ukrepanja, eman-cipiranost, umetniška priznanja, odkupi, naročila — vse je bilo nekam harmonično razporejeno, resno, trezno. Taka je bila tudi njena vna-nja podoba, ki jo zvesto kaže tudi naša slika. Med_.umetninami, ki jih je Kobil-čeva ustvarila, so gotovo najbolj znane: Stara. Kavopivka, Likarice, Parižanka s pismom, Sestra Fani, Pastirica idr. Najzanimivejši pa so njeni avtoportreti: vsi kažejo samotno, melanholično — a hkrati samozavestno ženo. Ki je živela le za svoje slikarstvo. Brez soproga in brez otrok ... Tudi brez ljubezenskih, čustvenih doživetij? Ce ne bi bila hčerka malega naroda, ki je bil v času njenega Življenja še brez državnosti, bi bilo ime Ivane Kobilčeve gotovo zapisano med največjimi slikarskimi imeni sveta. Tako pa je tiho, skoro neopazno ovenela, umrla je v Ljubljani leta 1926. S sodobno umetnostjo ni več ujela koraka, slava impresionistov je prekrila njeno slikarstvo. Bila je preveč zasidrana v meščanstvu; zato ni mogla napraviti odločilnega revolucionarnega koraka naprej. Bila je pač otrok svojega časa in če je hotela biti iskrena izpovedo- Ivana Kobilca — avtoportret iz leta 1894 valka svojih čustev — je pač slikala poetizirano meščansko življenje in — tihožitja s cvetjem .. . PODOBA NA TABORU edel sem že prej: da se v pod-, breški farni cerkvi nahaja ve-▼ lika podoba Brezmadežne, ki jo je naslikala Ivana Kobilčeva v letih, ko so bili njeni obiski v domačem kraju njene matere najbolj česti (med leti 1890-1897). No, pa sem pozneje zvedel, da podobe ni več v farni cerkvi, pač pa je sedaj v podružnični cerkvi na Taboru. Prenesli pa so sliko zato, da se ne bi kvarila. V cerkvah je namreč v navadi, da oltarno podobo ob večjih praznikih dvignejo in s tem odkrijejo plastiko v ozadju. Kobilčina slika Brezmadežne je tako v teku let dobila kar precej okvar na spodnjem robu. — Zdaj je podoba v taborski cerkvi bolj na varnem, vsaj na miru. Tudi klima v taborski cerkvi je primernejša. Morda je umestno vprašanje, zakaj ni bilo delo naše velike umetnice ob njeni spominski razstavi 1. 1972 v Kranju, restavrirano. Ce Se ne motim, tudi razstavljeno ni bilo. A je slika vendarle zelo prijazna, tako v barvah kot- v — sicer konvencionalni — kompoziciji. Na njej ni nič vsiljivo cerkveno-slikarskega. Neposreden vtis: lepa Brezmadežna, mila slovenska Madona! (To vzklikam kot estet, seveda!) Ob iskanju podatkov o slikarki Kobilčevi sem nekje tudi prebral: »Dokler je človek mlad, mineva življenje nenavadno polno in hitro; potem se ure ustavijo. Nihče več ne meri časa. Desetletje je enako dnevu in dan desetletju. Zunaj je še čuti glasove, a med tem, kar se dogaja v človeku in tistim zamirajočim hrupom okrog njega, ni več prave zveze. — Dokler je človek umetnik, je mlad. Dokler ustvarja in čuti, da osvaja svet, se ne postara.« Kaj pa potem, ko umetniku roka omahne, oči oslepe, srce otrpne? Potem je res najbolje, da ga jesen prekrije s svojim listjem. Toplo mu bo in mirno bo spal... Č. Z. od vsepovsod Pojasnjeno prekletstvo? Številni znanstveniki, ki so v preteklih letih raziskovali grob faraona Tutankamona, so umrli na nepojasnjen način. Zato so se začele širiti govorice o Tutankamonovem prekletstvu, ki naj bi umorilo ali kaznovalo vsakega, ki bi se približal grobu. Sedaj kaže, da je skrivnost pojasnjena. Francoski znanstvenik Vandenberg trdi, da so v .mumijah posebni virusi, ki povzročajo smrtno nevarna obolenja. Omenjeni virusi lahko žive 3 do 4 tisoč let. Žarnica za deset let Kalifornijski fizik D. Hilister je izdelal žarnico, ki naj bi vzdržala najmanj deset let. Sedanje električne žarnice svetijo največ tisoč ur. Računajo, da bodo prve »trajne« žarnice dali na trg že čez dve leti. Odločil se je za klet Fernando Hernardez je kletar kubanskega premiera. Iz službe je vsak dan močno »pridišal« po vinu, kar pa je njegovo boljšo polovico hudo motilo. Da bi pregnal vonj po pijači, je moral žvečiti nekakšno korenje. Zelje po pitju pa s tem ni pregnal. Potem pa je žena postavila pogoj: ali pusti poklic kletarja ali naj se loči. Odločil se je za ločitev. Poroka za mesec dni Glavno mesto Tajske Bnngkok je v zadnjem času postalo prava meka za zahodne turiste. Mnogi sklenejo za mesec dni ali za kolikor pač nameravajo bivati na Tajskem, zakon z mlado Tajko. Taki zakoni naj bi bili po mišljenju tega ljudstva kar normalni. Direktor se je vrnil »Jaz sem Herve de Vathaire,« je dejal pred nekaj dnevi dopoldne potnik na pariškem letališču potem, ko je izstopil iz letala, kije priletelo iz Aten. Ko je to povedal, je bilo na letališču tako, kot bi eksplodirala bomba. On je bil namreč direktor koncema Dassault. Julija je izginil z 78 milijoni frankov neznano kam. Sedaj menijo, da ni izginil prostovoljno in da je bil najbrž žrtev ugrabitve ali izsiljevanja. 945^85837538 RADIO 18 5.00 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 1.1.30 14.05 15.30 15.45 16.45 17.05 17.45 18.05 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 SOBOTA Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Čebelarstvo Veseli domači napevi Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta Poletni divertimento Minute z ansamblom Deča Zgurja Lahko noč, otroci Radijski radar Za prijetno razvedrilo Oddaja za naše izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Glasbena skrinja Koncert po polnoči Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.20 16.00 16.15 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Sobota na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Popevke brez besed Odrasli tako, kako pa mi Z vami in za vas Naš podlistek — M. Bulatovič: Ljudje brez palca Z majhnimi zabavnimi ansambli Glasbeni casino Svet in mi S pevcem Edvinom Fliserjem Vročih sto kilovatov Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije: zborovski portret Marija Kogoja 19.30 Večerna promenada s pianistom Pollinijem 20.35 Deseta muza 20.55 Iz oper in glasbenih dram 22.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA SOBOTA 10.55 Proslava 40-letnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev — prenos iz Kranja 14.15 Državno prvenstvo v tenisu za ženske — prenos (Zg) 15.25 Nogomet Radnički Niš : Velež — prenos (Bg) 18.05 Obzornik t 18.25 Polcilinderin gomoljast nos — serijski film, B 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Mož, ki je strašil samega sebe — angleški film, B 21.30 Moda za vas, B 21.40 T V dnevnik 22.00 625 Oddajniki II. TV mreže 18.30 TV novice 18.45 Sedem dni 19.05 Zvezdne steze — serijski film 19.30 TV dnevnik 20.00 TV znanci 19 NEDELJA 9.10 Poročila 9.15 Za nedeljsko dobro jutro: Naši zbori, B 9.50 625 10.30 G. deMaupassant: Lepi striček — nadaljevanka, B 11.15 Otroška matineja 12.00 Reportaža 12.30 Kmetijska oddaja (Bg) 13.15 Poročila Nedeljsko popoldne: Pisani svet — ponovitev Krapina 76 — posnetek s festivala. Okrogli svet Moda za vas, B Poročila 17.20 Dolgo vroče poletje — ameriški film, B 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gosoodiTski koi.ientai 20.05 S.Matavulj: Beogra jske povest i — nadaljevanka, B 21.00 Skrivnosti Jadrana: Sveti Štefan — 1. del, B 21.25 TV dnevnik 21.50 Športni pregled 22.25 Nogomet CZ : Hajduk — reportaža (Bg) NEDELJA 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — Z. Petan: Obtoženi volk 8.39 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 9.55 Vojaki, dober dan 10.05 Iščemo popevko poletja 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Les Brovvn 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra — M. Marine: Stric Gabrijel ima vedno prav 19.40 Glasbene razglednice 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT — Ljubljana 23.05 Literarni nokturno: Narodna o poletju 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Petpedi 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Z operetno glasbo po svetu 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom: prod. dr. ing. Lado K osta 20.50 Poletni koncert domačih in tujih izvajalcev 22.00 Albert Lortzing: Car in tesar, odlomki 23.00 Za nas muzicirajo muziciraj o 23.55 Iz slovenske poezije 20 PONEDELJEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Oddajniki II. T V mreže 14.00 Športno popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 24 ur 21.20 Celovečerni film 22.50 Kronika Bitefa 20 8.10 9.00 14.10 17.15 17.30 17.55 18.15 18.35 18.45 19.15 19.30 20.05 21.05 21.35 PONEDELJEK TV v šoli (Zg) TV v šoli (Bg) TV v šoli - ponovitev (Zg) Nori besednjak, B Žuželke — serijski film, B Obzornik Tehnologija dela: Odšel bom drugam Odločamo Mladi za mlade (Sa» Risanka T V dnevnik K. Klarič: Izjava — drama TV Zagreb, B Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.00 TV vrtec 18.15 Knjige in misli 18\45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Mokranjčevi dnevi v Negotinu 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 18.25 19.40 19.50 20.00 20.30 22.20 23.05 23.15 Uporaba kvasovk za pravočasno povretje mošta Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana Studio ob 17.00 Pesmi Antona Lajovica Zvočni signali Minute z ansamblom Borisa Franka Lahko noč, otroci Ce bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev Literarni nokturno — R. Miškot: Pesmi Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.35 Mejniki v zgodovini 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih: skladatelji s Primorskega 22.30 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 21 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.06 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti: Jesenske setve vrtnin Po domače Priporočajo vam Kaj vam glasba pripoveduje 21.(K) Feljton 21.30 Tedenski pregled 21.50 Celovečerni film 21 8.00 10.05 14.00 17.25 17.35 18.00 18.15 18.45 TV v šoli (Zg) TV v šoli (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Vrtec na obisku: Igrajmo se knjižnico Catch Kandv — serijski film, B Obzornik Ne prezrite TV trim test 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Mi med seboj: ABC Pomurka 21.00 C. Grimmelshausen: Pustolovski Simplicissimus — nadaljevanka, B 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirji fotografije 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Narodna glasba 19.30 T V dnevnik 20.00 TV drama 21.(K) 24 ur 21.20 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Obzorje 22.50 Kronika Bitefa ta teden na TV Sobota »MOŽ, KI JE STRAŠIL SAMEGA SEBE« je zelo nenavaden, najlaže bi ga označili fantastični film. Glavni junak je namreč po težji prometni nesreči razdvojena osebnost; en del njegove osebnosti ne ve, kaj počne njegov dvojnik v telesu in obratno Seveda ga takšno stanje vodi v nenavadne situacije..posebno še. ker sta združena v enem telesu zelo različna značaja. Film je bil posnet 1970. leta po romanu »Primer mr. Pel-hama« Anthonvja Armstronga. Režiser je Basil Dear-den, v glavni vlogi pa bomo videli znanega Rogerja Moora. Nedelja Televizijski gledalci se še prav dobro spominjajo maratonske nadaljevanke, v kateri je slovel kot Ben Quick Rov Thinnes, kot oče Varncr pa Edmond O'Brien. Celovečerni film DOLGO VROČE POLETJE nam predstavlja celo galerijo odličnih igralcev — Joanne Woodward, Anthonv Francoise, Orson VVelles. Lee Remick, Angela Lansburv — s Paulom Newma-nom na čelu. Sima Matavulj, srbski realist, je svoja zadnja leta preživel v Beogradu, kjer je tudi napisal trideset zgodb z naslovom BEOGRAJSKE POVESTI. Mirko Kovač" in Bora Draškovic sta izbrala devet povesti in jih pri -redila za televizijo. BEOGRAJSKE POVESTI so slika Beograda na prelomu 19. v 20. stoletje. Na realističen način prikazujejo ljudi in dogodke tega'obdobju. Vsaka SgOdbfl je skromrri psihološka študija ljudi, kako se znajdejo v vsakdan jeni življenju in v kakšne konflikte prihajajo z okoljem 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 19.40 19.50 20.00 20.30 21.38 22.20 23.05 23.15 Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Spomini in pisma — J. Lavrin: Iz moje mladosti Studio ob 17.00 Koncert po željah poslušalcev Minute z ansamblom Mladi levi Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — G. Cooper: Naskok na Badajoz Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno - V. Ihlasi: Mrtvo popoldne Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli J RT 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Poletni portreti 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Lahka glasba na našem v.alu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 19.20 20.00 20.35 20.55 22.30 23.30 23.55 22 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 Glasovi časa Recital tenorista Placida Dominga Iz albumov Schuberta in Chopina Sodobni literarni portret: Lojze Krakar Dunajski slavnostni tedni 197« Dva operna mojstra v orkestrski preobleki Valčkov utrip našega stoletja Iz slovenske poezije Dobro jutro Glasbena matineja Za mlade radovedneže Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti: Priprava zemljišča za poskusno pridelovanje sladkorne pese za prihodnje leto 12.40 Holandske pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Loto vrtiljak 16.45 Sprehodi instrumentov 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj 18.25 Poje tenorist Rajko Koritnik 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza — Ljubljana 76 23.05 Literarni nokturno - T. S. Eliot: Votli ljudje 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.(K) lz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Morje 14.25 Z vami in za vas 15.40 Pop integral 16.40 lz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Svetovna reportaža 17.50 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 20.00 20.35 20.50 22.10 23.25 23.55 23 Plesni ritmi na koncertnem odru Komorne skladbe in priredbe Alojza Srebotnjaka Kultura danes Giuseppe Verdi: Trubadur, odlomki Razgledi po sodobni glasbi Max Reger igra lastna dela na orgle Iz slovenske poezije ČETRTEK 4.30 Dobro jutro 8.08 (i lasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Predstavljamo vam male vokalne 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 19.40 19.50 20.00 2.1 .(H) 21.40 22.20 23.05 23.15 Ponedeljek V drami IZJAVA avtor Kazimir Klarič obsoja neiskrene človeške odnose, ki temelje na sebičnosti in strahu do podrejenih. Delavec Tomo Jurišič, član delavske kontrole, na občinski konferenci ZK izjavi resnico o stanju v tovarni, medčloveških odnosih v kolektivu ter imenuje ljudi, ki so v to vpleteni, celo direktorja. Tomova izjava povzroči splošno razburjenje v kolektivu, predvsem med tistimi, ki so osebno prizadeti. Sklican je zbor delovnih ljudi, kjer naj se pred vsemi razreši ta problem. Razplet je nepričakovan. Nepričakovan pa zato, ker je avtor v osebah našel ljudi, prikazal njihove usode in človeško opravičil njihovo ravnanje. Drama je posneta v tovarniškem okolju, v njem sodelujejo delavci sami, kar drami daje nadih dokumentarnosti. Vendar to ni drama o samoupravljanju, temveč o človeku, človeških konfliktih in dilemah v borbi za samoupravljanje. Torek Od 1618. do 1648. leta je med nemškimi državicami divjala velika tridesetletna vojna, upepelila je mesta in vasi, gozdove, polja in — prepričanja. Kot spopad vesti se je začela: reformacija proti katolicizmu, svoboda stanov proti cesarstvu. Kmalu že ni nobeden več vedel, za kaj se bije; vojna je žrla zaradi žretja. Ponosne vojske pod Gustavom Adolfom, Tillvjem, VVallensteinom so ušle z vajeti, plenile in skrunile so deželo, dokler je niso razdejale. Pobiti in pobešeni, od lakote pobrani in zmrznjeni, do smrti mučeni, od kuge pokošeni... Ne ta ne oni tabor nista več imela moči za odločilno zmago. Nič smiselnega ni zapustila. Samo strte ljudi, opustošeno zemljo ... V tem ozračju se odvijajo pustolovščine Simpleksa Simplicissimusa, glavnega junaka Grimmels-hausenovega romana PUSTOLOVSKI SIMPLICISSIMUS, potepuha, ki s plemenito naivnostjo pa tudi z vražjo srečo premaga številne /.gode in nezgode. Nadaljevanka je posneta v sedmih delih. Sreda 19,75. leta so na Nizozemskem posneli film s štirimi zgodbami MELANHOLIČNE ZGODBE. Štiri zgodbe, štirje režiserji, pa vendar en film. Zgodbe so vzete iz zbirke »Melanholične zgodbe za branje ob centralni kurjavi« enega najpopularnejših holandskih piscev Heera Heeresmana. Zgodbe, ki pripovedujejo o vsakdanjih ljudeh (nadzornik pisarne, osamljeni starec, mornar, trgovec) so posamezne celote, vendar pa se lepo skladajo, čeprav so režiserji ubrali popolnoma svojstvene stile. Film je bil deležen nedeljenih pohval na berlinskem festivalu 1975. leta. J 22 8.10 TV v šoli (Zgl 9.00 TV v šoli (Bg) 14.55 Bukarešta: nogomet Romunija : CSSR — prenos (I VI 17.10 Beli delfin - serijski film, H 17.25 Rembrandt — dokumentarni film, B 17.55 Obzornik 18.10 Od zore do mraka: Vojaki /. zvezdico 18.45 19.15 18.30 2(>.(M) 21.30 21.35 21.50 Glasbeni amaterji (Bg) Risanka TV dnevnik Film tedna: Melanholične zgodbe — nizozemski, B Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Miniature: Ko slišim uro, B TV dnevnik ansamble: Slovenski oktet Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Težave pri otelitvah Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Med šolo, družino in delom Glasbeni intermezzo Vrtiljak Naš gost Studio ob 17.00 Popoldanski simfonični koncert Minute z ansamblom Atija Sossa Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer: Sodobna indijska poezija Lepe melodije Slovenska instrumentalna glasba Literarni nokturno — M. Kapor: Bruci Paleta popevk in plesnih ritmov Oddajniki II. TV. mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 16.00 16.15 16.40 17.40 18.00 18.40 Četrtek :m valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Zvoki iz studia 14 Samoupravljanje s temelji marksizma Otroci med seboj in med nami Z vami in za vas Tam ob ognju našem Glasbeni drobiž od tu in tam Top albumov S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Čustveni svet računalnika Rupreta Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 19.10 20.00 20.35 20.45 21.53 22.00 23.00 23.55 Vprašanja telesne kulture Večerni concertino Zborovska tradicija predklasičnih dob Mednarodna radijska univerza Ohridsko poletje 1975 John Dovvland: Glasba za odhodnjo Velike partiture Jesenski ognji — iz domače in tuje glasbene literature Iz slovenske poezije 17.45 Mali svet 18.15 Znanost 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino Oko 23 ČETRTEK 8.00 9.00 14.00 17.20 17.30 18.05 18.25 19.15 19.30 20.05 TV v šoli (Zg) TVvšoli(Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Romunska risanka, B Trapollo HH 33 Obzornik Izumirajoči svet — serijski film, B Risanka TV dnevnik V živo, vmes Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Na črko, na črko 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Dramska oddaja 21.(K) 24 ur 21.20 Krog 22.05 Poezija 22.20 Kronika Bitefa 8.10 10.00 14.10 16.00 17.15 17.25 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 19.50 20.00 21.05 22.2.' 24 1.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 17.(H) 18.00 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo: Pionirska himna Slovenska umetna pesem Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti: Organizacije prašičereje s križanjem Igrajo vam pihalne godbe Priporočajo vam Glasbena pravljica Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z ansamblom Slavka Znidaršiča Studio ob 17.00 Pri skladatelju Primožu Ramovšu Minute z ansamblom Fantje treh dolin Lahko noč, otroci Stop-pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Melodije na našem valu 2.03 Koncert po polnoči 3.03 Majhni ansambli na tekočem traku 4.03 Paleta akordov Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pionirska himna 14.25 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora" 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Od premier do premiere — B. Trekman: Igralski odsevi Cankarjevih likov 20.24 Luciano Sgrizzi s klavirjem na kladivca 20.35 I/.jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.55 Iz slovenske poezije TRZNI PREGLED TRŽIČ Solata 20 din, špinača 6 din mer., cvetača I« din, korenček 10 din, česen 20 do 25 din, čebula 10 din. stročji fižol 18 din. pesa 10 din, kumare 6 do 7 din, paradižnik 6 do 8 din, paprika H din. slive 12 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 12 din. grozdje 12 din, lubenice 5 din, limone 20 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 12 din, kaša 20 din I, surovo maslo 64 din, spietana H din mer.; sladko zelje 5 din, jajčka 2 din, krompir 6 din POROČILI SO SE V KRANJU Davidović Stojan in Petković Ljiljana. Rastresen Jože in Prašnikar Nevenka. Robnik Klemen in Lovšin Ana, Kozina Andrej in Ze-rovnik Mihaela, Martinjak Anton in Holka Irena, Galun Andrej in Rehberger Helena UMRLI SO V KRANJU Debeljak Adolf, roj. 1906, Smole Avgust, roj. 1893, Grenader Franc, roj. 1907, Krišelj Ljudmila, roj. 1908, Accetto Ferdinand, roj. 1904, Tavčar Angela, roj. 1920, Mitrovic1 Stojnn, roj. 1919, Tičar Franc, roj. 1913, Novak Vida, roj. 1950, Snedec Marija, roj. 1897, Rozman Ivanka, roj. 1944, Zupin Marija, roj. 1903, Savs Marjana, roj. 1912 V TRŽIČU Kogoj Pavla, roj. 1904, Kopač Jožefa, roj 1907, Valjavec Ivana, roj. 1892 TVvšoli(Zg) TVvšoli(Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) TV v šoli -ponovitev (Bg) Križem kražem Morda vas zanima: Dober dan, šola Obzornik Čez tri gore, čez tri vode: Študentski oktet, B Krajevna skupnost Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar Slavnostna akademija ob 35-letnici Užiške republike — prenos (Bg) Slikarske tehnike: Oljno slikarstvo. B S.O.S. -■■ serijski film, B TV ilnev nik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Bistrooki 18 15 Telesport 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Studio lil 21.00 24 ur 21.15 Koncert Češke filharmonije — SE JE PRIJETNO POŠTENO OKOPATI, ALI NE, PIPI? — AH, TUKAJ STE! VSEPOVSOD SEM VAS £E IS-XAL... '<>dani KRAVO, ki bo konec nie- pRodno prodani dve ,UN NAZARJE 180 x 140 tretjič telila. Hraše 28, Lesce AVT()TAXI PRKVOZI s citroen l)-.super Cono: dnevni kilometer 3 din noćni kilometer 4,5 din tel. 21-10« Kranj Se priporočam I). Pogačnik (...^lodani trajno žarečo PEČ in vik k 11 TELEVIZOR. Jesih, Lud- |j Naklo 200 5845 MiVr. uK°dni ceni prodani enofazni JJr0K, 3 K S. Visoko 92 5846 tJlV^ni prodani SPALNICO, HLA- '/'NlK HIMO. mizo in 2 kuhinj-aein Marija, Valjavčeva 'V'dx\\ 5847 jn7(>dani trajno žarečo PEC EMO 5 &mn°",)e,i TELEVIZOR. Jerman, pl|J*va 33, Kranj 5848 OMa uKodni ceni prodani 3-delno KavA ' (>maric<> ''A televizor, hjj-v O, 4 ni dolgo omaro za gojitev (Loncev. Petric Peter, Zupanova 0, SCl»rpri Kranju 5849 Pružni 10 vreč PERLITA in dva ly ,HOJA za vrata 81 - 197 - J*«, Šuceva 15, K ran j 5850 ^aradi seiitve p,„dam POLKAVC, 0fr(>}e'ja in mizico v mahagoniju, j r<*ko POSTELJICO s predalom JLn!»v pletilni stroj STANDARD. "u. Maistrov trg 12/IL Kranj Piv 5851 (;BK,am globok OTROŠKI VOZI *W Milenkovič, Kranj, Valja v Pr, ">852 it, r()dam KRAVO simentalko s te-(,ri1- Kozjek Alojz, Zg. Besnita 22 p 5853 for/V^am nemško kuppersbuscli l,." '• Savanovič Ilija, Zlato polje rpK«anj 5854 Si,.>!'0<> kb]UuHlu li tw'»°v sta,e i'RAšic- •*ušavec Anton. Hudo 3, Tržič I \ . 5857 obranjena OMAKA za |V knjižna omara, pograda — miza, ugodno naprodaj 1>Ht'1JiUJto v soboto od 8. do Vi. ure ijbtefon 75-971 Radovljica 5858 .V^dtio prodam mlado KILAVO. l,s< Koprivnik 11, Bob. Bistrica KOČNA -Drevesnica, Kamnik ^20. septembra ?a'je vam nudimo Ja.bolka za ozimnico: ta oranžna reneta, jona-§en'. ž'ati delišes, rdeči deli-s 'n druge sorte po zmernih enah °d 18 do 17 razen ure. nedelj e. p |ifoam 15 ni CEVI premera [ 'z pločevine 0.6 mm in več t>*'h'N. Bled, telefon 77-863 5860 Ife. ni Prodam otroško POSTE-mfrifi vl«žkoin, otroški športni VO-S, ' ŠTEDILNIK na trda go-^ desni, 2 enaka KAVČA - le- fii ia Cl> (;,a«< Kranj, Ulica Moše tisk $a Stav,k: (;,> <;«»renJNki L/1. Kranj, tisk: Združenu podjetje t^.^ka pravica, Ljubljana, Kopi-lj|J|}ev«* 2. — Naslov uredništva in 1, *v« lista: Kranj, Moše 1'ijadcja r»ju*~ Tekoči račun pri SDK v Kra-|eJMtevilka 51500-601-I25M4 - Te-Uf glavni urednik, odgovorni *ty , k in uprava 2:t-.'tll. uredni-0jjju 21-835, novinarji 2I-K60, malo- 2?-ttHni naročniški oddelek Naročnina: letna I 10 din, Kh "."""J"' - Oproščeno prometne-"Bvka po pristojnem mneniu 121-1 72 žišča, raztegljiv KAVČ s predalom in žimnato blazino. otomano ter lončeno CEV i (ki cm /. objem k oni in premerom 25 cm. Ogled vsak dan. Ovsenek, Kranj, Jenkova 2 5802 Prodam dobro obranjen pralni STROJ ZOPASS. KONTAKT 1'EC na olje. skoraj novo in novo 50-litr-ski BOJLER' ti Kl. Zelo ugodno. Naslov: Kopač Franc, St. Žagarja 18, Radovljica 5863 Prodani 7 mesecev brejo KRAVO. Škofjeloška 28, Kranj 5864 Prodani KRAVO v osmem mesecu brejosti in 70 kg težkega PRAŠIČA. Sp. Duplje 71 5865 Poceni prodani zelo dobro ohranjeno diatonično HARMONIKO. Pivk, Bistrica pri Tržiču 182 5866 Prodam SLAMOREZNICO IN MLATILNICO. Pševo 10, Kranj 5867 INVALIDSKI VOZIČEK - terenski, sobni in toaletni, prodam. Inf. tel. 004-26-738 5868 Prodani PEC za centralno kurjavo z garancijo. Naslov v oglasnem oddelku. 5809 Prodani PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Strahinj 69, Naklo 5870 Prodani OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, avtosedež in prenosno ležišče za dojenčka, uvoženo. Kranj, C.JLA 20 5871 Prodani BARVO za salonit, čokoladno rjava. Skunlavc, Valjavčeva 20, Kranj, telefon 22-090 5913 Prodam 400 kg težko KOBILO za vožnjo. Binkelj 8, Škofja Loka 5914 Vinske SODE, 150-litrske, prodani. Demšar Pavle, gostilničar, Škofja Loka, Titov trg 10 5915 Prodani nov TELEVIZOR NIŠ po ugodni ceni. Rupar, Mestni trg 39, Škofja Loka 5916 Prodani rabljeni gradbeni material: DESKE, PUNTE in BANKI-NE. Bogataj, Zakobiljek 4, Poljane nad Škof jo Loko 5917 Prodani termoakuniulacijsko PEČ AEG, 2 KW, plinsko peč, 2 zimski GUMI 13x145 in 162 SALO-NITK 5, valjane. Bernard Albin, Gorenja vas 6, Reteče, Škofja Loka 5918 Prodam lahek, nov GUMI VOZ, 13-colski. Virmaše 4, Škofja Loka 5919 Prodani KRAVO, težko simentalko, ki bo kmalu telila. Kolnian Pavel, Zgoša 42, Begunje 5920 Prodani šest tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 9. Cerklje 5921 Prodani KRAVO frizijko, tik pred telitvijo. Luže 16, Šenčur 5922 Prodani plemenskega BIKA. Vas-ca 8, Cerklje 5923 Prodam 15-colski GUMI VOZ. zelo dobro obranjen. Kešner. Veleso-vo 43. Cerklje 5924 Prodam dva PRAŠIČA po 70 kg težka. Sp. Brnik 60, Cerklje 5925 Prodam 500 k^ PŠENICE - ba-rinke, dobra za setev. Sp. Brnik 23, Cerklje , 5920 Prodam nov KIMPEZ na gumijastih kolesih. Poizve se v trafiki Cerklje 5927 Prodam eno leto starega bikca za rejo. Šmartno 27, Cerklje 5928 Ugodno prodam emajlirano koPALNO BANJO. Kranj. Cankarjeva 10 592!» Prodam manjšo količino subib MACESNOV! II PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku. 5930 Prodani večjo količino ptic pevk (kanarčkov) po ugodni ceni. C. na Klanec 45 a, Kranj 5931 Prodam SODOV K /a namakanje in BALONE za žganje. Zore Ignac. Posavec 9, Podnar! 5932 P rodit m t ermoakumulat i jsko PEC i KVV in PEC na olje EMO 8. C. na Brdo 62. k oklica. Kranj ~>!i.i:{ Zelo ugodno prodam kombinirano OMARO za kabinet iinabagonii Interesente prosim, naj kličejo na telefon 20-702. Naslov \ oglasnem oddelku 5931 Ji ti 111. \ soboto m nedeljo. 18 m 19. septembra, bo RAZPRODAJA eno leto starih kokoši - MESnic Pavlin. Pivka 15. Naklo 59•!.". Prodani opeko porolii 12 cm. Ljubečim Celje. Naslov: Naklo 30, telefon 47-0<>l 5!U». Prodam električni ŠTEDILNIK na 4 plošče, štedilnik itn trdo gorivo enakih dimenzij ter dvojno pomi VALNO korito emo Celje, Cvetko, Sp I hlpljc 95 5937 Prodam diatonično 11aIlm o m KO. Mlaka 59, Kruni 5« [8 Prodam brejo tei.k '(). čisiti li i zijko, lahko po izbiri Pntproina |>o lica 19, Cerklje 5939 Prodam 20-W> vozila Prodam BMVV 1000. Pai t i/anskii 27. K ran j 584 1 Nujno protlam PORI) CAPRI 1300 XL. labko na ček ali /amen jam kupim za manjši avto. Zapoge 2< MI ( 1 1. Vodice 5872 . Subatlole 5873 ODBIJAČ 50 mm za 5874 Prodam PRINZ 41, Komenda Protlam nov ZADNJI in VLEČNO KLJUKO R 4. Kranj. C. J L A 20 Prodam SPAČKA, letnik 1973. registriran do maja 1977. Kidričeva 16, Škofja Loka, tel. 00-400 5875 Prodam sprednja LEVA VRATA za fiat 124. Telefon 25-087 5870 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 19(57, registrirano do 31. 12. 1970. Prodani tudi po delili. Zabret Albin. Topole 5, Mengeš 5877 Prodani dobro obranjen MOPED T 12. Štirnova 8, Kranj, Primskovo 5878 Prodani ZASTAVO 101 staro leto in pol ali zamenjam za novejšega fička ali volksvvagen. Prodani ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. 5879 Prodam ŠKODO, letnik 1967, dobro ohranjeno, registriram) do 30. avgusta 1977. Cater Maks, Kropa št. 6 5880 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, registriran do avgusta .1977, dobit) ohranjen. Valjavec Jože, Brezje pri Tržiču 26, Tržič 5881 Prodani AVTO RADIO - kasetni Schaub Lorenz TS 720. Štefan Ivan, Kidričeva 3, Kranj 5882 Prodani NSU 1200 C, letnik 1970, registriran do junija 1977. Prebačevo šf. 25 5883 Prodam komplet GUME z obroči - 5 kosov za BMVV 1600 - 2002. 165 RS 13 in 4 kose zimske z žeblji, vse rabljene, ter zadnji BRANIK za R 10. Maček Viktor, Preddvor 54 5884 Prodani avto PRIKOLICO. Jezerska 82, Kranj 5885 Poceni protlam FORD TAUNUS KARAVAN, registriran do 4.0. 1977 ali zamenjam za manjše vozilo. Kast rat. Savska loka 9, Kranj 5880 Poceni prodani avto VVART-BURG, letnik 1907. Informacije na telefon 20-285 5887 Protlam R 12 TL. letnik 1970/71. Udov ič Frani. C. na Klanec 57, Kranj 5888 Prodam ŠKODO 1000 MB po delili. Zasavska 14. Kranj 58S9 ZASTAVO 7")0 protlam pti delih. Konjar I )oran. Smlednik 8 5890 ZASTAVO 7")0 dobro ohranjeno v voznem stanju, neregistrirano, ptičem protlam. Vasiljevič Dušan. Smletlniška 1, Kranj 5891 Prodam ŠKOI H) 1000 MB. letnik 1967. za 2500 din, nioloi brezhiben, lahko tudi po delih Sušleršič. 'I t rji 18, K ran j Kupim ZASTAVO na 1 nlormai i je PRINC linn pti ZASTAVO 750 ohranjeno št. 22-808 Prodam Naklo 02 Protlam cesta 27. Kranj Protlam FIAT 850. letnik v dobrem stanju. Knatelj K rn n a 70. Zg. (ioi je Prodam ŠKODO lih ( 'esta mi Belo 2: Itnv 58! »2 dobro flefon 58! Ki delili. 5894 Stara 5895 1969, Jože. 5896 1(10(1 MB po de K i a n i I VRV 11(1. pred r.\ MENJALNIK. STR K m zadnje STEK I .<) za SIMCl) 13012 Milan. /. \ me :M. prt >t I l'i / n' Al Kupim Z.\ST.\\'0 750 1200 Naslov A/man. Nakl Ion 17(1!» I Protlam avto 1'OR 1 > M. letnik I(i(i7 Velesov i • 11 r Protlam /..\S'I.\\() 7.>o. |U0."), regisl rirauo th> mana Pm. Stara Loka Sil, Škofja tel 004-01 2lo Protlam /AS I ,\\ () 1!I70. MisanoM«. C K ran i Protlam FORD CAPRI uienjaiii /a /AS I'A \ ( ) 11»I \ Selil U i Prodam STROJ otl /asla\e 7.»0 n Ugodni ceni \'.\\ lin lo/e 3, K ran i Prodam ZASTAVO 1.0 vzamem ZASTAVO 750 rek K h m«int-i Ble/|e 27 Motorni koli-m Gl M/ I < lv( >SS obe leseni 1 *»T / |Hwfl.nn m 18 111 o G rt a i I. ati • ili. NI 30. \ \V tele 5040 S 12 Sen 5947 el 111 K 1077. Loka. 5918 125 P/. I« -1111 k I dl\ l/l |e Ki. 59J9 /a un ii |,i lui: razne dele, p«i I V ,er \ i ai del Kidričev a Plod avlo \ MI jn. .Ii lih Ki di h 'i UM ali Ul i M.l Kupim ELEKTROMOTOR .1 K \\. I KS. 1100/2800 obratov Naslov \ oglasnem oddelku 5897 Kupim dobro ohranjen KAVČ in MIZICO Ponudbe na lil 21 007 zvečer. Zupan, Jezerska 95 5m!im Kupim malo rabljene SMl CAR ske Čevlje - poipancane st. n m večje palice. Na naslov: Pantai Franc Lancovo 30 a, Ratlovl ji« a ~>H'.t'.t Kupim klavirsko HARMONIKO 00 — 80 basno. Ponutlbe s ceno pošlji-le na naslov: Petek Anica, V asi 11 7. 01207 Cei kije 5954 stanovanja Neopremljeno STANOVANJE iščeta zakonca v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Nujno« 5750 Zakonca brez otrok iščeta GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici za dobo 2 let. Možno delno predplačili). Ponudljepod »Garancija« 5900 Študentu oddani SOBO v Kranju. Drulovka 1 1 b. Ogled popoldan, sobota in nedelja ves dan >''()1 Miren in pošten fant išče SOBO v Kranju ali okolici. Zaposlen na avtobusni postaji Kranj, tel. 21-084, torek popoldne ali sreda dopoldne. 5902 Resen lani dobro plača ogrevano ŠOBO. Ponutlbe pod »Kranj - Bled - Škofja Loka« 5903 Sprejmem na STANOVANJE zakonski par, pO možnosti takoj, s centralno kurjavo, lahko upokojenca. Naslov v oglasnem oddelku. 5904 posesti Kupim ZEMLJO na področju Gorenjske. Ponutlbe pod »Plačani takoj« 5836 V najem vzamem LOKAL, lahko tudi kletni, nekje v Radovljici. Korošec Jože, Sp. Lipnica 35, Kamna gorica 5905 Prodani enonadstropno HI SO /. vrtom v bližini splošne bolnice Jesenice. Jeklič, Cesta revolucije 13. Jesenice 5955 Kupim manjše STANOVANJE, lahko podstrešno. Ponudbe pod »Kranj« 5956 zaposlitve v/apt)slim KV ali PK PLESKARJA. PLESKARSTVO Vakaričič Miro. Medetova 14, Kranj 5839 Takoj zaposlim V'AJENKO za poklic ŠIVILJE. Modni salon KAVČIČ1, T onišičeva 15. Kranj 5906 INSTRUIRAM kemijo in angleščino za osnovne in srednje šole. Ponudbe pod »Poceni« 5907 Znani narodno-zabavni ansambel vabi k sodelovanju PEVCA ali PEVKO. Ponudbe, pod Šifro »150430« 5908 Dobrosrčno žensko iščemo za občasno VARSTVO dveh otrok. Plačamo dobro. Avtobusna postaja blizu. Telefon 20-547 5909 Takoj ali po dogovoru zaposlim PREŠIVALKO gornjih delov obutve. Markič Katarina, izdelava copat, Bečanova I. Tržič. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 1">. ure. ob sredah do 18. ure. pismeno ali osebno Telefon 50-500 5910 ADMINISTRATOR KO - STROJEPISKO za nekaj ur dnevno zaposli Marinka Kržišnik. odvetnica, Škofja Loka 5957 prireditve Vsako nedeljo ob 10.30 bo PLES v dvorani na Primskov em. Igra ansambel TRGOVCI. Prvič / ansamblom poje TINA. 591 I SKUPINA MODRINA OBVEŠČA. V nedel m. |9. 9.. se začne MLADINSKI PLES na KOKKUL Ples bo vsako nedeljo ob 17. uri. Vabijo organizatorji lei SKUPINA MODRINA 5912 V nedeljo, 19. 9. 1976 oh K), uri /.bor vseh preživelih borcev Prešernovo brigade na Turjaku! \ domu PARTIZAN \ LJUBNO bo vsako soboto MLADINSKI PLES. Piv n ho 18, 9. 1976 ob 20. uri. Igral bo ansambel MAM Al, \ ab- lelll 595> Ansanibei MAM Al. obvešča prijatelje sNvi^e ija-hi da prične / MLADINSKIMI PLESI \ SOLI v nedel io. 10 '' 19,0 ■ •!> 1:7 Min V ajj Iteiu' 590.' obvestila RIMKK GLAVNIK -I ri/en |e vas i • i • '-m i k ■ t ,i ..i inmi v o .-.<■ 111« ?\i i. u k Profesionalni 11 um It i m . 11,11 k . i --1 .lile U 1 11111 ~i\ 111 M I - pošt iUK' 11 i. u .i I i ob IMeV . i mu I i' I i : • -i lili , ; TR1MKR struga i nik na britvice /a i'iščeii|e oken naj pošljejo svoj naslov primer Zagreb, |> p (i02 Žene, dekleta! Kozmetični salon CVETA v Kranju, Na skali 6 vam nudi • nego obraza in dekolteja • epilacijo in depilacijo • mazanje in kozmetične nasvete vsak dan, razen sobote od 9. do 19. ure EKSPRES STROJNO pridem na tlom čistit vse vrste talnih OBLOG (itison. lapisom, preproge). Pišite: Gogala Marko. Kidričeva 58, Kranj ali telefonirajte v popoldanskem času na Sen jak. tel. 22-059 5755 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRANJ, OBJAVLJA VPIS V VEČERNO ŠOLO ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE POKLICNIH ŠOFERJEV. POGOJ ZA VPIS JE: ZDRAVSTVENA SPOSOBNOST. NAJMANJ 6 RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE. VOZNIŠKO DOVOLJENJE »B« KATEGORIJE IN VPLAČILO ŠOLNINE. INFORMACIJE IN VPIS DO 20. SEPTEMBRA PRI MRAVLJE V. KRANJ. STANETA ROZMANA 5. TELEFON 23-623 5758 Popravljani vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon Ste-vilka 064-60-801 5842 Cenjene goste obveščamo, tla bo lokal od 16. 9. 1970 dalje ZAPRT v PONEDELJKIH in ne ob sredah kot doslej. Priporoča se GOSTILNA LOVEC. GORICE pri Golniku. Zdravko Debeljak. 5843 KRANJČANI! EKSPRES specializirana ČISTILNICA ZA PREPROGE in TAPISOME. Kličite po telefonu in obiščem vas doma. Čistim tudi družbenim ustanovam. Telefon 26-912 5844 PLESNE VAJE se bodo začele v začetku oktobra. Do tedaj vpisujemo v začet niške in nadaljevalne plesne tečaje vsak dan od 17. do 19 ure v Delavskem domu Kranj, vhod 0 (izhod i/, kina Storžič). Tečaji se bodo začeli, ko bo vpisanih najmanj 30 kandidatov. 5959 BALETNA ŠOLA KRANJ vpisuje učenke in učence vsak dan od 17. do 19. ure v delavskem domu. vhod 0 (izhod iz kina Storžič). Začetek pouka bo po l. oktobru. 5900 najdeno Na Valjavčevi cesti v Kranju sem našla PAKET. Dobi se na Valjavčevi 20. 5901 izgubljeno Od Globusa do K.okrice sem izgubil tlel IZPUŠNE CEVI. Poštenega najditelja naprošam, da sporoči ali pa odda na naslov: Kozjek Stane. Zg. Bitnje 20. Kranj ")9(i2 Izgubila se je mlada PSICA. no-vofuhdlandske pasme - nenapadal-na. črna z dolgo dlako in povešenimi ušesi. Najditelja prosimo, da jo proti nagradi vrne na naslov: Benedičič Jože, Globoko 7. Radovljica 5903 loterija 'Ni.fln I H..'>n 15*1 I" .s.'1'.'e 11 M u..; u • i; n UMI I :>,"».; 11 i M m.l..' 1 •Jo C I II.' "t s .'m lil NI m k> si l( i si m l 11 k m kI .".I M k H i 11 MIH 11M N HI 11 m h H l i ks , , ■ • iTs.t'.'."' 7-JtNt> IMMMti IlitiOti I NiMtiij UtvJSd SSiia, (K K17 T iKU 17 ;ist>; S7ii.IT os s 11 nJs I41M.">S |i(>!H>.>. i.l.liji 1. I.»M I I UVI I i, t, "S -M "i ± s X s j 5 -o JU ,!t» 411 iiii ;>oo h(Hl HHKU> HHHHi lilHI soti 1 i H *t * UHKHl UKHH> Id Si »i i si H i r.iHHi •J M l.ll ,V k >i i 11 h h M i 11 U K il i I tM K i 11 H« i| i 11H H H l nesreče ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta Avgusta Smoleta se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja in poklonjeno cvetje. Posebno zahvalo izrekam Lovski družini Udin boršt, Lovski zvezi Slovenije, Zvezi borcev za severno mejo ter pevcem za častno spremstvo, poklonjeno cvetje in poslovilne besede. Vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Sin z družino. Kranj, 15. septembra 1976 ČPGLASKRANJ Poslovni odbor ČP Glas Kranj objavlja razpis štipendije za šolsko leto 1976/77: 1 stipendija na visoki Soli za politične vede in novinarstvo \ Kandidati naj v 15 dneh od dneva objave vložijo na zgornji naslov pismene prošnje na obrazcu DZS 1,65 »prošnja za štipendije«. K prošnji morajo priložiti potrdilo o premoženjskem stanju družir.e, izjavo kandidata, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju in overjen prepis zadnjega šolskega spričevala, študentje pa potrdilo o opravljenih izpitih. Interesenti lahko dobe vse potrebne informacije o podjetju vsako sredo med 14. in 17. uro. ČP GLAS s.o. Kranj ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, sestra in teta Ljudmila Krišelj roj. Naglic K večnemu počitku smo jo pospremili v torek, 14. 9. 1976, na pokopališče v Preddvoru. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, ji podarili cvetje in jo v velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Žgajnarju za lajšanje bolezni, g. župniku za opravljeni obred, sosedom iz Francarije za pomoč in vsem ostalim za izraženo sožalje. Vsi njeni Zg. Bela, Preddvor, Gorice, 16. septembra 1976 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Franc Tičar Vsem se iskreno zahvaljujemo za pomoč v težkih dneh. Posebna hvala dr. Hriberniku, sosedom, GD Prebačevo, Hrastje, družbenopolitični organizaciji ZRVS Prebačevo, Hrastje, tovarišem iz Dachaua, ZB, Gostinsko trgovskemu podjetju Central Kranj, upokojencem, KŽK TOZD Klavnica, sindikalni organizaciji Merkur, godbi na pihala iz Vodic, GD Voklo, Voglje, Trboje, Šenčur, g. župniku iz Hrastja, g. kaplanu iz Šenčurja, vsem prijateljem in znancem. Hvala tudi predsedniku GD Prebačevo Hrastje tov. Novaku Francu, tov. Petru iz podjetja Central in tov. Slaparju za poslovilne govore ob odprtem grobu. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti, ter zasuli njegov grob s cvetjem. Žalujoči: žena Ivanka, sin Tone, hčerka Milena s sinom, hčerka Marta in sin Franci z družinama Prebačevo, Kranj, Novo mesto, 10. septembra 1976 Ob nenadni smrti nas je za vedno zapustil oče, stari oče, brat in stric Jože Jekovec Prahov ata s Srednje Bele Pogreb pokojnika bo v petek, 17. 9. 1976, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Preddvor Žalujoči: sinova Miro in Jože ter hčerki Štefka in Cilka z družinami, hčerki Angelca in Polonca, brata Francelj in Janko ter sestra Manca in ostalo sorodstvo. Srednja Bela, 16. septembra 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ata in starega ata Martina Dolenca Skoblovega ata iz Bukovega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, poklonjene vence in cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti! Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Golnik ter zdravnikom in strežnemu osebju zdravstvenega doma v Škofji Loki. Posebno pa se tudi zahvaljujemo dr. Subicu za nesebično pomoč in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Prav lepa hvala lovski družini za spremstvo in pomoč ter za poslovilni govor govorniku ob odprtem grobu. Iskreno se zahvaljujemo za vse tudi gospodu župniku iz Poljan. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke z družinami. Bukov vrh, 16. septembra 1976 HOKEJSKI KLUB JESENICE prireja v nedeljo, 19. septembra v športni hali pod Mežaklo veliko javno tombolo Dobitki: avto zastava 101 in 2 avtomobila zastava 750 ter več kot 20 drugih vrednih dobitkov Začetek tombole bo ob 14.30 EMAJLIRANJE RADIATORJEV V PEČI 20-letne izkušnje garancija do dotrajanosti radiatorjev cena reklamna Stranke, katerim sem v preteklih letih radiatorje že emajliral, naj se zglase z morebitnimi reklamacijami Prevoz po potrebi na voljo. Ličanje kovinskih izdelkov v peči, Peter Zupan, Tekstilna 14, Kranj tel. št. 23-168 Zaneslo avtomobil V ponedeljek, 13. septembra, °b 8.30 se je na regionalni cesti Menge« — Kranj pri odcepu za Zg. Brnj pripetila prometna nezgoda. Vozni osebnega avtomobila Peter Škerjan (roj. 1957) s Kokrice je vozil pr?" •Kranju. V blagem dvojnem ovinku pri odcepu ceste za Zg. Brnik ga J zaradi neprimerne hitrosti na inp* krem in spolzkem cestišču pričel zanašati po vozišču, tako da je trt1 v prednji del osebnega avtomobil8? ki ga je iz nasprotne smeri pripe|Ja Stane Kalčič (roj. 1917) iz Ljubljane. V nesreči sta bila lažje ranjen8 voznik Kalčič in njegova Žen^ Na vozilih pa je škode za 20.000 din- Trčenje treh avtomobilov V torek, 14. septembra, ob l4-45f^j je na regionalni cesti med Škot) Loko in Kranjem pripetila promet" nezgoda. Voznik osebnega avtorno bila Jože Romšek (roj. 1937) iz L°*f pri Tržiču je vozil proti Škofji Lo*_ Ko je hotel zaviti v levo na odceP ceste za vas Sv. Duh, je ustavil 0 sredinski črti in čakal, da bo cest prosta, ker je iz nasprotne srne^ vozil avtomobil. Za njim pa Je , osebnem avtomobilu pripeljal Ka Hribar (roj. 1932) iz Škofje Loke, je sklepal, da bo voznik Rorn^ zavil že prej, zato je z nezmanjšaI^ hitrostjo - okoli 70 km na uro ^. peljal naprej in zato trčil v stoje Romškov avtomobil. Le-tega J potisnilo pred avtomobil Draguti11. Crniča (roj. 1928) iz Škofje Loke, * je pripeljal iz nasprotne sn^Lj Čeprav se je voznik Crnič un11^] skrajno desno, trčenja ni preprečiti. V nesreči je bil la£ ranjen sopotnik Ivan Uršič od ^ ' Duha, škode na avtomobilih pa je 1 30.000 din. S ponvjem v traktot V ponedeljek, 13. septembra, °v 18.30 se je v križišču lokalnih ces1 vasi Voglje pripetila huda J nezgoda. Alojz Rogelj (roj. l94*^. Voklega se je peljal na pony eksp su, spredaj na stopalkah za noge ^ je peljal še nečaka 6-letnega Met°*j je izz zavija-obračalnik^; Roglja. Pri hiši št. 63 je izza vo^, pripelja na cčsto in zavijal voznik traktorja z Janez Štempihar (roj. 1963) \ Vogelj. Voznik Rogelj ni upoštev da ima traktor po desnem P^-jv prednost in je kljub zaviranju trci^ v priključek traktorja. Oba a1oj?jj Metod Rogelj sta padla in oble*8, hudo ranjena; šestletni Metod ^ kasneje umrl, Alojz Rogelj Pa huje ranjen, ima dvakrat zlornfr čeljust, zdravi še v bolnišnici. ^ PTT delavcem Gorenjske sporočamo, da je umrl Lovro Logonder upokojeni pismonoša Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 17. 9. 1976^ ob 15.30 izpred hiše žalosti Crni grob 2 na pokopališče v Žabnico. Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD ZA PTT PROMET KRANJ Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nas je po dolgi in hudi bolezni za vedno zapustila hčerka, sestra, stara mama, teta in sestrična Milka Gašperlin Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 18. 9. 1976, ob 16. uri v Šenčurju. Žalujoči vsi njeni. Šenčur, 16. septembra 1976 Teniška sezona se počasi poslavlja Bogata bera uspehov Kranj — Z nestanovitnim vremenom in vse bolj pogostimi deževnimi dnevi se Poslavlja tudi teniska sezona na slovenskih peščenih teniskih igriščih. Odprtih turnirjev je še nekaj, pred durmi pa je še veliko tekmovanje, člansko državno Prvenstvo v Zagrebu, v Kranju pa potekajo borbe na letošnjem občinskem sindikalnem prvenstvu. Ker turnirjev ni več veliko, prav lahko že danes ocenimo delo belih mušketirjev kranjskega Triglava. V vseh dosedanjih teniških sezonah je bila bera uspehov ena od najplodnejših doslej. Njihovi igralci v pionirski, mladinski ln članski konkurenci so na vseh turnirjih naše dežele in v zamejstvu skoraj Povsod želi izredne rezultate. Vsekakor lepe uvrstitve za ta delavni kranjski •Portni kolektiv. In če pogledamo samo njihove uspešne uvrstitve, nam bo takoj jasno, da naša Uvodna trditev ni zvita iz trte. Na slovenskem prvenstvu je Janezu Muleju uspelo, da se je prebil v polfinale, Žnidar je bil peti do šesti, Jezeršek in Sodnik pa sta bila •»ed šestnajstimi najboljšimi. Na odprtem turnirju Celja, Kamnika ter na otvoritvi teniških igrišč noVega hotelskega naselja Bernardin pri Portorožu sta bila trigla-v«na Znidar in Mulej med najboljšimi. Na vseh treh pa je bil boljši Žnidar, saj je v*elej obračunal s klubskim kolegom Mulejem. Toda vseeno so ta prva in druga "jesta lepa nagrada za trdo delo na treningih. Na odprtem prvenstvu Kranja pa sta oba osvojila drugo oz. tretje mesto. Tudi drugo mesto v slovenski ligi za triglavane n> od muh. V konkurenci članic je največ dosegla Brencetova, saj se je na prvenstvu SKS 'n Tedvjevem memorialu prebila do polfinala. Med mladinci pa je največ pokazal ''»rman. Trenerji Kuster, Znidar in Polenec imajo okrog sebe lepo število mladih ?»raščajnikov. I mena Arh, Pisk, Pivk, Filipčič, Aleš in drugi ter Tratnikova in Seinerlova veliko obetajo. Največ pa je pri teh pokazal republiški prvak in četrto-Uyrščeni na prvenstvu SFRJ Tomaž Arh. / Pri vsem tem pa je tudi rekreacija na višini njihovega ugleda. To sodokazali *Udi veterani, ki so prav na odprtem prvenstvu Kranja pokazali dopadljivo in °orbeno igro. Presenetljivo dobro pa je prav tu zaigral Kocjančič. So organizatorji teniške šole za pionirje in odrasle. Prav zdaj trikrat tedensko potekajo tečaji za °Urasle. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj se prvih udarcev tenisa uči kar £0 tečajnikov, ki pa še vsi tri dni v tednu nabirajo prve izkušnje. Tudi organizacija I *njskih odprtih prvenstev za pionirje, člane, veterane ter Tedvjevega memoriala Je bila vedno na izredni višini. Tudi tu so vsi udeleženci vedno odlični organizaciji Oajali vedno same pohvale. I . Torej teniška sezona se počasi poslavlja, edina problema kranjskih teniških 'Kralcev pa Se vedno ostajata. Za njihovo še boljšo dejavnost pa bo potrebno še več eniSkih igrišč. Petero peščenih ter eno asfaltirano je vse premalo. Radi bi že ?n*rat dobili lokacijsko dovoljenje — ugoden prostor zanje je prav pri letnem azenu — da bi jih usposobili še nadaljnjih pet. Vsako zimsko mrtvo sezono pa se še edno borijo za ugodne ure v kranjskih osnovnošolskih telovadnicah. Vedo, da je zanje res težko, radi bi dobili za vadbo le ugodnejše ure in ne kot do sedaj v poznih ečernih in nedeljskih popoldanskih urah. Vsi ti uspehi in borba za večji prostor pa Triglavu nalaga še večje naloge, da se e bolj zagrizejo v svoje delo. Res uspehi so bogati, toda ali ni ta športni klub le P'emalo zahteven pri svojih problemih? Morda, ali pa tudi ne! D. Humer Na X. letnih športnih igrah ObSS Kranj 33 nogometnih ekip Tekmovanje v malem nogometu v okviru X. letnih Športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj je v polnem teku. I.etos je prijavljenih 33 ekip, ki so razvrščene v 8 tekmovalnih skupin. Dve prvouvrščeni ekipi i/, vsake skupine pa se bosta uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Rezultati: I. SKUPINA Sava A : Vodovod 2:1, Sava A : ZTP 1:1, Sava A : Elektro 0:3, Vodovod : ŽTP 1:4, Vodovod : Elektro 1:0, Elektro : ZTP 2:1 II. SKUPINA Merkur A : Iskra A 1:1, Ikos : Iskra A 7:0, IKOS : TKS 4:0, TKS : Merkur A 2:1, TKS : Iskra A 2:1, IKOS : Merkur A 7:1 V prvi in drugi skupini je tekmovanje končano. V prvi je zmagala ekipa Klektro, ki je osvojila 4 točke. Drugouvrsčena ekipa je ZTP in ima enako Število točk kot SAVA A, vendar holj.šo razliko v golih. Zato se je uvrstila v nadaljnje tekmovanje. V drugi skupini je prvo mesto brez izgubljene točke osvojil IKOS, v nadaljnje tekmovanje pa se je uvrstila tudi ekipa TKS III. SKUPINA Iskra C : Serv. podj. 3:3, Sava B : Iskra C 5:2, Sava M : Serv. pod. 5:2, PTT : Iskra C 3:0, PTT : Serv. pod. 4:2, Sava B : PTT 4:1 Iskra B : Aerodrom 3:0, IBI 3:0, IBI: Sava C 1:0, Aerodrom Aerodrom Sava C 0:0 IV. SKUPINA IskraB : IBI 2:1. Iskra B : Sava C 2:0, Zmagovalca skupine sta Sava B in Iskra B. ki sta osvojila maksimalno Število točk. Drugo* uvrščeni ekipi l'TT in IBI sta s solidno igro dokazali, da lahko v osmini finala prekrižata račune marsikateremu favoritu V. SKUPINA Tekstilindus A : Kov. pod. 6:1, Tekstil-indus A : UJV 2:0, Bolnica Gol. : Kov. pod. 3:0, UJV : Bol. Golnik 3:0 VI. SKUPINA Sava D : Planika B 2:0, Projekt : Sava D 2:1, Projekt : DPO 6:0, Planika B : DPO 2:2 Ne glede na rezultate zadnjih kol sta se v nadaljnje tekmovanje že uvrstili ekipi Tekstilindus A in Projekt, za drugi dve mesti pa bo v obeh skupinah ogorčen boj VII. SKUPINA Sava E : Tekstilindus B 2:2, Sava E : ETP 3:0, Tekstilindus B : KOGP 5:0, KOGP : ETP 2:0 VIII. SKUPINA Planika A : Merkur B 5:0, Planika A : ŠTC 7:0, Exoterm : Merkur B 1:1, Exoterm : Zdr. dom 4:0, Exoterm : ŠTC 10:1, Zdr. dom : ŠTC 6:1, Merkur B : Zdr. dom :i:0. Planika A : Exoterm 5:0 M. Sa jovic Gorenjska nogometna liga Preddvor zmagal v derbiju Alpinistične novice Kila V RILI je gorska skupina, ki leži v Rodopih j\ »t riolgarije. S svojim najvišjim vrhom zanf'° Se (lv'Ra 2925 m visoko- T° Je Ple" ft~? enw najzanimivejših predelov v D°'gariji. ., et08.so na povabilo Bolgarske federacije alpinizem tja odpotovali Štirje naSi alpi-z» . ^'ovenske alpiniste je na alpiniadi »stopal Slavko Frantar (AO Tržič). h » »poznanja in navezovanja stikov v *uJ'mi alpinisti so opravili naslednje Pone. vsi Štirje so preplezali Direktno ZurT V' Orlovcu (ocena 3B) in smer v Zli iii U Frantar pa je v navezi z Bare- ,cem preplezal Se smer Veždite. (VI.A). IZKORISTILI LEPO NEDELJO Neje Zaplotnik je v nedeljo, 12 pPternbra, sam preplezal Hudičev steber v stn8°jniku. Ocena IV, z mesti V-, visina On?6 450 m, plezal pa je 3 ure. Bele Igor, an Pavel in Šegregur Drago so istega § e Preplezali Brojanovo smer v Kukovi gP-t' (ocena III-IV). Plezali so 4 ure. Filip Kence (AO Tržič) in Andrej Štremfelj (AO Stn n-" sta prav tako v nedeljo ponovila vrk J5'lar-I'evstek v Velikem DraSkem £hu- Ocena V ZanJa 6 ur. neja.nRerholc Franc in Jankovec Tone sta v Plez I pon"v''a Kumeno zajedo v Koglu. "aort Sta bobrih 5 ur. Sprva sta imela v le... u Zajedo v J steni Skute, pa je bila Preveč zasnežena, sam ° Frantar in,znia Prenle- i -*e skupaj s Seppom Spieglom natika J- "°VO smer v >S stehru rTeisch-srrieri' u *e danes velja za eno najtežjih dve v V Ke'serjih. Istega leta je preplezal Se ki pr£ikn V '-anderer-Spitze v Karvendlu, 'J'rek» pravo mojstrovino v skali: delu st sm,er v 'S steni in Zajeda v levem katere k' ('anes velja vsak, ki prepleza Ka tiiJ i (*veh smeri, za izvrstnega proste-^"ezalca. tr'desKa skupaj je Rebitsch opravil okrog Heka, Prvenstvenih vzponov, od katerih je tudtr' Se l*<) ^anes n'so bili ponovljeni. Bil rurou v"* Norv?skem, v Andih in Karako-Vsp '. Vsepovsotl so mu uspeli prvenstveni ponav'|j ° katerih spoštljivo govorijo tudi ?> Z . 'I- da "»Jkoli preplezal. 0f|ta| i '• Njegova najljubša smer je trdil d Jeda v Lal'derer, za katero je Buhl kdajl,, ,a Je najtežja prosta smer, ki jo je A. Štremfelj Divja liga V ArVp|?lv".tokrat poteka v dveh ligah: A in B. *1ske rnu'e (*eset prvouvrSčenih iz sponi la-lj)"rnla{a f)rvenstva, v B pa zadnje uvrščeni iz ||ataf0* anskega prvenstva: Hinavci (11) in L^Oni i!'2' ter trije novi klubi: Divizija, ne L,n."azenarji. Za naslov jesenskega prva-*Uncni r očitno borili Ali .Starš, Kamikaze in 'eni n nys' za 'zPatl v ^ "8° Pa Sedmina, o "^ez'i.u K'anc in morda tudi Union. Srni« ati P° (,veh kolih: A vi\ ^.°a liga 0, 0|',a : Arestantje 2:5, ALL Starš «ni i'. K'a 10:3, 1. kolo: : Union Kamikaze 1:3, Hostaform : Je-Kanch Boys : Kokrica H:3; 2. kolo: l3y« 9.S* : K"krica 2:7, Hostaform : Ranch K,«ric-',eleni : Kamikaze 3:.r), Union : O Id bB ligaJ- sedmina : AH Starš 2:7. hnaVci 'vi/iia ' Uazenarji 0:.'l, Batafogo : Brioni 7 B. Ančik Pokal za Kav ar j a Tržič - Pred dnevi je Šahovski klub Tržič organiziral prvi redni mesečni brzoturnir v novi sezoni. V nekoliko okrnjeni konkurenci je zmagal Kavar s 17,5 točke pred Berčičem in Pavlom Loc 14,5, 4. je bil Ravnik 14, 5. Skrjanc 13 itd. Tržiški šahovski klub bo v prih X X O > •m •d cd V Kranju samo najboljši Kranj — Letne športne igre gradbenih delavcev Slovenije so tik pred dokončno odločitvijo. V gorenjski metropoli se bodo za najboljšega v namiznem tenisu, balinanju, streljanju, nogometu, kegljanju, odbojki, šahu pomerile jutri za končnega zmagovalca po štiri prvouvrščene ekipe s področnega tekmovanja. Le-ta so bila letos na programu prvič. V Mariboru (namizni tenis). Novi Gorici (balinanje), Novem mestu (streljanje), Ljubljani (nogomet in odbojka), Celju (šah) in v Trbovljah (kegljanje) se je letos za finaliste potegovalo 73 kolektivov z 2724 športnikov od 72.000 zaposlenih v slovenskem gradbeništvu. V organizaciji kranjskega Projekta, ki praznuje svojo 30. obletnico, bo v sedmih športnih disciplinah nastopilo 340 predstavnikov delovnih kolektivov Ingrada, Gradisa, Konstruktorja, Stavbarja, Cevovoda, Cementarne, SKP Ajdovščine, SGP Grosupja, ZRHK Ljubljane, SGP Gorice, Betona, IMP, Izolirke, Salonita ter Pionirja. Največ možnosti za vseekipnega zmagovalca imajo športniki ljubljanskega Gradisa, ki so v dosedanjih petindvajsetih nastopih zmagali kar trinajstkrat. Poleg srečanj na športnih področjih pa bodo potekale tudi borbe na proizvodnem tekmovanju. Svečana otvoritev bo jutri ob 10. uri pred delavskim domom v Kranju, od koder bo nato povorka krenila na proslavo 40-letnice stavke slovenskih tekstilcev in gradbenikov v Savski log. Ob 13. uri pa se bodo v telovadnici OS dr. Franceta Prešerna, avli OŠ Simona Jenka, na balinišču ŠD Borec, v delavskem domu ter na stadionu Stanka Mlakarja pričeli finalni boji. -dh Žnidar prvak Kranja Kranj — Pred dobrim tednom dni se je na teniških igriščih končalo tekmovanje za najboljšega teniškega moža v Kranju. Za ta naslov se je v članski konkurenci borilo nad 50 domačih tekmovalcev. Letošnji prvak Kranja je postal Davor Znidar, ki je v finalu premagal presenečenje turnirja Uraniča s 6:3, 6:1. Znidar pa je skupaj z Jezerskom tudi najboljši v parih.Ta dvojica je dobila finalni dvoboj Mu-lej-Dovjak s 7:6, 6:2. Vrstni red: 1. Znidar, 2. Uranič, 3. Jezeršek, 4. Nadižar itd. -dh ^ Športna sobota in nedelja SOBOTA NOGOMET - GNL - člani: Kranj -Triglav B : Alpina ob 10.30 in ob 16.15 Korotan : Bohinj, Stražišče — Sava : Lesce, Naklo — Naklo : LTH, Šenčur — Šenčur : Triglav, Tržič - Tržič : Bled, Podbrezje — Podbrezje : Preddvor, Britof — Britof : Lesce, Kropa — Plamen : Kokrica, Olševek — Grintavec : Primskovo, Trboje — Trboje : Filmarji (vse ob 16.15); pionirji: Kranj - Triglav B : Naklo, Stražišče — Sava B : Kokrica, Godešič — Kondor : Šenčur, Jesenice — Jesenice i Bled, Boh. Bistrica — Bohinj : Tržič (vse ob 10. uri), Železniki — Alples : LTH, Stražišče — Sava A : Alpina, Kranj - Triglav A : Korotan (vse ob 15. uri). V ROKOMET - SRL - članice: Stražišče — Sava : Velenje ob 18. uri; MRL: Stražišče — Sava : Kranjska gora drevi ob 19.30, Duplje - Duplje : Storžič, Zabnica — Zabnica : Radovljica, obe ob 19. uri; ORL: Cerklje - Krvavec : Zabnica (vet.) « ob 19. uri; GRL - ženske: Tržič - Tržič : Jelovica ob 17. uri; GRL — mladinci: Duplje — Duplje : Sava ob 17.30. HOKEJ NA LEDU: Jesenice - Jesenice : Olimpija, tekma za »Pokal Karavank« ob 18.30. KRANJ — Delavske športne igre gradbincev ŠIG '76 ob 13. uri. NEDELJA NOGOMET - GNL - mladinci: Kranj- Korotan : Bohinj, Primskovo — Primskovo : Lesce, Orehek — Filmarji : Preddvor, Naklo — Naklo : LTH, Železniki — Alpljs : Jesenice, Godešič - Reteče : Primskovo B, Šenčur — Šenčur : Triglav, Tržič - Tržič : Bled, Trboje — Trboje : Alpina (vse ob 10. uri). ROKOMET - ZRL - ženske: Železniki — Alples : Umag ob 10. uri; MRL: Selca — Alples : Jesenice ob 10. uri, Preddvor — Preddvor : Križe ob 10.30; ORL: Kranj — Veterani : Gorenjski sejem, igrišče OŠ F. Prešeren — Huje : Križe (vet), Besnica — Besnica : Tržič (vet.), Besnica — Besnica : Tržič (vet), vse ob 10. uri; GRL - ženske: Stražišče - Sava B : Preddvor B ob 10. uri; GRL — mladinci: Preddvor - Preddvor : Jelovica ob 9.15, Selca - Alples : Križe ob 8.45. -dh O trgovska hiša emona ° maximarket LJUBLJANA, TRG REVOLUCIJE 1 da vam omogočimo najhitrejši dostop do parkirišča, smo izdelali shemo najenostavnejšega dohoda do trgovske hiše. Parkirni prostor je v treh kletnih etažah, nakupljeno blago pa lahko pripeljete do avtomobila. v štirih prodajnih etažah je kupcem na voljo velika izbira prehrambenega in neprebrani benega blaga, ki bo zadovoljila še tako razvajenega kupca. 3 po nakupu se lahko okrepčate v naših gostinskih lokalih: klasični restavraciji Maxim, samopostrežni restavraciji, restavraciji Grill, v pivnici Zvezda, ali slaščičarni park. trgovska hiša Emona je odprta vsak dan razen sobote in nedelje od 7.30 do 20. ure, gostinski lokali od 8. do 23 ure Od 1. oktobra do 31. decembra pa bo odprta tudi vsako soboto popoldne te dni po svetu UGRABITELJEM BODO SODILI Vse skupaj se je začelo v petek zvečer, ko je skupina šestih ustašev ugrabila letalo na progi New York — Chicago in prisilila pilota, da je preusmeril polet proti Montrealu in nato prek Islandije in Anglije v Pariz. Francoske oblasti so ugrabitev vzele zelo resno in so storile vse, da bi se ugrabitelji predali. Notranji minister Michel Poniatowski je .ugrabiteljem ultimativno sporočil, naj se predajo, ali pa jih bodo usmrtili, če se bo potnikom karkoli zgodilo. Hkrati z dramo v zraku pa je potekala v petek tudi drama v New Yorku. Ustaški teroristi so namreč zahtevali, naj pet velikih ameriških časopisov objavi proglas njihove skupine, ki se je oklicala za borce za svobodno Hrvatsko. V proglasu na najhujši način blatijo Jugoslavijo. Zaradi zahtev francoske vlade in policije so morali teroristi izpustiti potnike, položiti orožje in se predati. Po nekajurnem zaslišanju so jih odpeljali v Washington, kjer je javni tožilec že vložil tožbo proti njim. Francoska policija je sporočila, da so letalo ugrabili Zvonko Busič, rojen 1946 v Gorici, njegova žena Julijam«, rojena leta 1948, Marko Vlasič iz Mo-starja, rojen leta 1947, Peter Matanič, rojen leta 1945, in France Pešut, rojen okrobra 1950 v Benkovcu. Vsi so živeli v ZDA. DRUGA OBLETNICA REVOLUCIJE V etiopskem glavnem mestu so pred nekaj dnevi slovesno proslavili drugo obletnico socialistične revolucije. Polnih pet ur se je pomikala mimo tribune na Trgu republike sredi glavnega mesta nepretrgana kolona več kot pol milijona ljudi iz vseh krajev Etiopije. To je bila največja ljudska manifestacija v etiopsM zgodovini. Ostra obsodba manjšinske politike Radovljica — Dogodke in razmere na avstrijskem Koroškem ter Gradiščanskem in manjšinsko politiko v Avstriji so ostro obsodili v sredo popoldne na konferenci delegatov vseh družbenopolitičnih organizacij radovljiške občine. Izrazili so podporo občanov radovljiške občine in matičnega naroda pri prizadevanjih naših manjšin za obstoj in pravice v Avstriji in odločno zavrnili različne izjave v uradni Avstriji kot na primer, da Jugoslavija s sedanj i- f mi protesti skuša prikriti svoje lastne težave, da so ti protesti le izraz nekaterih krogov in podobno. Takšne izjave so gola laž in grdo natolcevanje, kar ni v prid nadaljnjim dobrim odnosom med državama. Protestno pismo so naslovili na avstrijsko ambasado in konzulat, zvezni izvršni svet in republiške ter i zvezne organe družbenopolitičnih organizacij. . A. 2. MNOŽIČNA STAVKA V sredo zjutraj se je v 22 ameriških državah začela ena največjih stavk v ZDA v zadnjih letih. Delavci 22 fordovih tovarn stavkajo, ker niso uspela pogajanja o novih delovnih pogodbah za več kot 170.000 zaposlenih. »NIKOLI NE BODO VSI VOLILI« Vodja južnorodezijskega rasističnega režima lan Smith je izjavil, da morajo marsikaj zamenjati v rodezijskem načinu življenja. Toda nikoli ne bodo dovolili volitev po načelu: en človek — en glas. To je tako, je menil Smith, kot bi šteli ovce. Ob tem pa ni povedal, da je v Južni Rodeziji samo 278 tisoč belcev in ti imajo oblast, črnih ljudi pa je 22-krat več. A, črni ljudje so v zadnjem času začeli dvigati glave in šteti dneve lanu Smithu in belcem. POMOČ ANGOLI Visoki komisar Združenih narodov za begunce Sadrugin Aga Kan je objavil, da bi bilo treba za najnujnejše življenjske potrebe približno milijon beguncev v Angoli in za njihovo vrnitev na domove zagotoviti 48.000 ton hrane in 32,5 milijona dolarjev v gotovini. TAJFUN JE ONEMOGEL Strahoviti tajfun Fran, ki je pretekli teden divjal na Japonskem, je onemogel. Za sabo pa je pustil strahovito razdejanje. Okoli 320.000 ljudi je moralo v osrednji in zahodni Japonski zapustiti domove pred naraslimi rekami in zemeljskimi plazovi. Umrlo je 114 ljudi, izginilo 49, 331 pa je bilo ranjenih. Japonsko kmetijsko ministrstvo je sporočilo, da je Fran, najmočnejši tajfun, ki je Japonsko prizadel v zadnjih desetih letih, prizadejal samo v kmetijstvu škode za okoli 3,6 milijarde dinarjev. RESEN ENERGETSKI POLOŽAJ Plenum CK KP Češkoslovaške je razpravljal o razvoju strojne industrije in rudarstva, ob tem pa tudi o energetiki. Z energijo varčujejo že več mesecev, zdaj pa napovedujejo zmanjšanje potrošnje še za 2,5 odstotka, kar bi utegnilo močno prizadeti proizvodnjo. NEURJE NAD KALIFORNIJO V zadnjih dneh slišimo od vseh strani sveta o težkih naravnih nesrečah. Južno Kalifornijo je zajela huda nevihta, v kateri je umrlo 14 oseb, usoda 40 pa je še negotova. Celotno škodo, ki jo je povzročil močan naliv, pa ocenjujejo na 100 milijonov dolarjev. Modni salon — Kavčič Marija, Tomšičeva 15, Kranj Hitro — najkasneje v enem tednu izdelujemo po meri ženske hlače in krila Izdelujemo tudi ženske plašče, kostime in obleke po meri. Cene solidne. Odprto vsak dan od 14. 18. ure, sobota zaprto. do Nadaljevanje s 1. strani Posočje delovni ljudje in organizacije pošiljali šotore, ochje, stanovanjske prikolice, zdravila in denarno pomoč, prispela v prizadete kraje že dan ali dva po potresu, sedanje zbiranje denarja poteka zelo počasi. Predvidena vsota iz tega vira znaša 109,602.000 dinarjev. Do 13. septembra pa so delovne organizacije vplačale 55,242.000 dinarjev, kar je komaj 50,40 odstotka. Predvideno vsoto so presegle občine Tolmin, ki je zbrala 8 odstotkov več kot je imela v planu, Vrhnika je zbrala 100 odstotkov, Grosuplje 102 odstotka, Slovenske Konjice 100 odstotkov. Iz Metlike še niso poslali niti dinarja, iz Velenja 8,46 odstotka, Šentjurja pri Celju 10,47 odstotka itd. Tudi gorenjske občine se niso najbolje odrezale. Delavci v Kranju so zbrali 78 odstotkov predvidene vsote, v Tržiču pa 62 odstotkov. Veliko slabše pa je v ostalih treh Ruševine v breginjskem kotu> Benečiji, Karniji... občinah. V Škofji Loki so od plani- Več škode je v bohinjskem koW- Zelo so poškodovane stavbe ViktofJ Korošca in Rozalije Stare v CeSnjij* neuporabna pa je postala stav Gozdarsko kmetijske zadruge Srednji vasi. Zaradi poškodb n* zidovih in stropu so morali do n daljnjega prepovedati opravljal obredov v cerkvi v Srednji vasi. Pr* tako je močno poškodovana ni» Ivanke Medja na Nemškem RovM ki je bila močno prizadeta že majskem potresu. Na več hišah ^ porušeni dimniki in poškodovan strehe. Poškodovana je tudi cerkev Bohinjski Bistrici. Potres je rnočn^ načel tudi hišo Antona Grobina Ćešnjici pri Podnartu. Iz drugih krajev Gorenjske poročajo o poškodbah in škodi, W rane vsote za Posočje vplačali 16,96 odstotka, v Radovljici 23,56 odstotka in na Jesenicah 15,84 odstotka. V navedenih podatkih pa niso všteta sredstva, ki so jih delovne organizacije in posamezniki nakazali na zbirna računa v Tolminu in v Novi Gorici še pred odprtjem zbirnega računa pri republiškem odboru RK Slovenije. Prav tako tudi niso všteta materialna sredstva in stanovanjske prikolice. ŠKODATUDI NA GORENJSKEM Potres v sredo je povzročil precej škode tudi na Gorenjskem. Po sunku ob 10.21 je jeseniška Železarna tri ure ostala brez toka. Na upravnem poslopju Železarne in na metalurški šoli na Jesenicah je nastalo nekaj manjših poškodb. jo prizadel potres. Podrl se je dimnik na stavbi Mladinske knjige , Kranju. L. Boga^ J. Ambrožič iz Gorij: »V enem svojih prispevkov sem pisal o Gorjancih, vi v uredništvu pa ste nas zdaj in že večkrat spremenili v Gorjane. Prebivalci Gorij smo Gorjanci in ne Gorja-ni. Vsaj to bi lahko vedeli, če nas že drugače bolj malo poznate. Jasno?« Jasno. Pardon za napako, nenamerno. Opla, poznam pa vas jest kr dobr, ste kar en fejst Gorjanci, z zaubr deklici. Rad pridem v Gorje, ta najraj če u zadrugo. Včas jo mahnem tud na Pušico pa na Vaze, čer so Tigri, Medvedi, Čudni pa Voki doma. Še pomnm, da sem tm še zamlada enmu mulcu ene dve čez betico prmazov, kje dražu mojga prjatla tkole: u čeudr pr četn pa ščira leži. Sem vaš, a? Občan iz Sorice: »Kaj je, za vse na svetu, modernizacija makadama? Je to asfalt, proti-prašna prevleka ali kaj?« Ker je dotično vprašanje gornjemu naslovu (meni) pred- stavljalo v danem trenutku določene težave, je odgovor prizadetemu v določenem časovnem zaostanku vsled že omenjenih objektivnih težav. Vsled odprave bodočih dilem glede predmetne zadeve je skrajno neodgovorna, celo žaljivo osebno tolmačenje gornjega naslova, da predmetna zadeva pomeni »stopeto flikanje lukenj«. Uradno pojasnilo zadeve: modernizacija po vseh elementih (širina, zavoji, nagibi, nosilnost) kot jih zahteva zakon in je kvalitetna priprava za polaganje asfalta. Gornji naslov kategorično odklanja vsa pojasnila na morebitna naslednja natolcujoča se vprašanja: zakaj mi je modernizirano kamenje na modenizira-nem makadamu trmasto letelo v šipo? Ali: ali sem vozil po moderniziranih ali navadnih luknjah? Gornji naslov (jaz) ima s tem predmetno zadevo za zaključeno. Ž. V. iz Begunj: »Pelji se, Jež, po cesti iz Zapuž proti Radovljici v slabem, deževnem vremenu, ko je v cestnem nadvozu na križišču toliko vode, da boš z avtom tvegal. Boš upal?« Ha, če preživim vsakokratni bazen na jeseniški obvoznici, na Straži, sem si rekel, bom tudi vašega. In sem v torek, 14. kimavca šel v »Radolco po kastrol-co« po tej cesti in zaplaval v bazen. J a, tisto pa že ni več nobena lužica, saj se, kljub svoji že večkrat priznani korajži, nisem upal vrniti po isti poti. Ko bi vsaj postavili ustrezni znak, tako kot so ga na jeseniški obvoznici. Saj je vseeno, če smo se taistega kimavca skorajda že po hribu vozili, tudi pri vas bi se lahko. Kakor veš in znaš, glavno je, da vsaj znak stoji in da si predhodno ustrezno opozorjen, da boš čofnil in obstal.. . A. Vovk z Bleda: »Ker je v resni nevarnosti gorenjsko zdravstvo, predlagam, da zato, da branimo vse, kar je dobrega, nastopimo proti »bolnikom«-V zdravstvenih domovih bi lahko skuhali zdravilne čaje in prodajali na »šalčke« bolnikom v prvem tednu bolezni. Če pacient ne bi prišel več blizu, bi pomenilo, da mu je čaj pomagal. . .« S simulanti so res križi in težave, a je zanimivo, da v izgubi niti niso tako visoka postavka, kakor mi je znano. Se pa seveda krasno bohotijo, posebno poleti, ko je doma obilo drugih opravkov. Najčešče jih nekaj boli v trebuhu ali zbada v hrbtu in je tako pot do diagnoze znatno daljša. Spoznaš jih večinoma po tem, da so mladi, krepki, da bi gore premikali, da pa so v zdravstvenem domu takšnega videza kot da bo zdaj zdaj tu njih poslednji vzdih-Ijaj. Zdravstvena knjižica jim j^_ popisana kot potni list, zaposleni pa bi bili ob izdatni družbeni materialni pomoči najraje kar pri Sončni upravi. Jaz jim ne morem dati vetra, dohtarji tudi ne, zdravstvo nasploh še manj, upi in nade so le v pošteni sredini, kjer delajo. Le-ta bi jih prej ali slej morala postaviti na hladno .. . nflniHo Dimenzije mm višina širina debelina miza klop polica klop prosta dekorativni element 820 737 55 820 487 55 820 487 55 820 487 55 820 387. 487,587 55 Navedene mere veljajo za elemente v zloženem stanju Miko garniture lahko kupite v naslednjih poslovalnicah: LIP Bled na Rečici • LIP Bled na zagrebškem ve lesejmu • SLOVENIJALES — Kranj • GLOBUS — Kranj • MERCATOR - Vrhnika • NAPREDEK — Domžale • ZARJA — Jesenice • LES-NINA — Ljubljana • LESNINA — Maribor • LESNINA — Murska Sobota • METALKA -Ljubljana • SLOVENIJALES — Maribor MIKO SISTEM GARNITURE MONTIRAMO HITRO IN ENOSTAVNO lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c.32 telefon 064 77384 . trgovina 77944 telegram lip bled telex:34 525 yu lipex Te dni slavimo pomemben jubilej — 40 letnico, ko so stav tali gradbinski delavci v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru, Mur-*ki Soboti, na progi Šent Janž — Sevnica, na Jesenicah in drugod ter 40-letnico velike tekstilne stavke v Kranju, Škofji Loki, Ljub Tržiču, Mariboru, Preboldu in drugod. Ob tem se sporni nJamo tudi drugih bojev slovenskega ljudstva pod vodstvom KP. sPominja nas na naše žrtve, zmage in tudi poraze, ki smo jih doživljali v tistih težkih časih. V stari predaprilski Jugoslaviji sta bila delavec in kmet brez °bzirno izkoriščana in zatirana. Posebno močno so bili izkoriščani delavci. Kapitalisti — lastniki tovarn in podjetij so jih do skrajšati izkoriščali in kratili njihove najosnovnejše pravice. Politične Svoboščine delavca so bile do kraja omejene in teptane. To težko stanje pa je čestokrat slabila še lastna nezadostna organiziranost, s,r«dikalna razcepljenost po političnih naziranjih in tudi to, da so Marsikje vodili sindikalne organizacije ljudje, ki so zavirali dosled n' boj za odpravo krivic, za humane človeške odnose in za pošteno delo tudi pošteno plačilo. Oblast je bila v rokah kapitalistov in izkoriščevalcev, zato je le-ta ščitila le njihove koristi, če je bilo tako stanje v splošnem, je bilo še posebej težko elavcem v tekstilni industriji in v gradbeništvu, kajti ti so bili ^ajbolj izkoriščani in po življenjskem standardu na dnu družbene vice. V takih razmerah je bil boj delavcev zelo težak. Politična ki je stalno in dosledno stala na braniku delavskih pravic ter lest sila j'n nenehno spodbujala k razredni zavesti in enotnosti ljudskih ^nožic ter jim vplivala borbenega duha, je bila KPJ. Sklepi - Partijske konference, ki je bila decembra 1934, so imeli za slo jonskega delavca izreden pomen. Sprožili so širok stavkovni val ta 1935 in je trajal vse do konca 1936. V letu 1935 je posebno šmembna stavka jeseniških kovinarjev, ki je bila zaradi neka nh svojih značilnosti pozneje primer tudi drugim delavcem, *'asti pa tekstilcem iz Kranja. V letu 1936 je stavkalo v Sloveniji okrog 5000 gradbenih Qelavc bin 'cev, samo v Ljubljani okoli 2200*Splošni stavkovni val grad cev se začne s stavko v Ljubljani 2. junija in se konča z zlomom j^avke na Jesenicah 17. septembra 1936. Stavka v Ljubljani je a zaključena s podpisom sporazuma, po katerem so bile zago-v,jene najelementarnejše pravice delavcev. Nekateri podjetniki n'so hoteli priznati sporazuma. Zato se je tam stavkovni boj nada val in dobil z zlomom stavke gradbincev na Jesenicah izrazito ra*redno zaostritev. Ta spopad se dejansko razširi med kranjsko !ndustrijsko družbo, za katero so delala gradbena podjetja, in med vinarji železarne, ki so vsestransko podpirali boj gradbenih klavcev. p v* veliki tekstilni stavki je sodelovalo okoli 8500 delavcev. 0 predhodnem dogovoru na sestanku v Ljubljani, za katerega je pobudo Franc Leskošek, in po splošno sprejetem sklepu delav-v na javnem shodu 19. avgusta, so začeli stavkati tekstilci iz rania- Pod vplivom partije in močne agitacije kranjskih tovarišev ^0pijo v stav|xo tudj delavci iz drugih tekstilnih tovarn. Kot stav lr>ska je bila tudi tekstilna stavka pod popolno kontrolo in popolni vodstvom članov partije. Organizacija je bila odlična, borbeno *položenje na višini, duh enotnosti se krepi. Manifestira se terialna in moralna pomoč delavcev drugih strok in široke jav-sti. Toda po 15 dneh stavke izda ban naredbo, s katero do skraj-eti orneji pravico do stavke. Po predhodni aretaciji 20 komuni-k v >n študentov vdrejo močne ekipe policije in žandarjev v Jugo runo, kjer se je stavka začela in z brutalnim terorjem razženejo avce. Tako je bila ta stavka končana. V stavkovnem gibanju gradbincev in tekstilcev so se manife-rale nekatere posebne značilnosti, in sicer: v .. ~~ Stavka se pripravlja, začne in poteka pod neposrednim j ,v.orn partije in pod vodstvom komunistov. Pri gradbincih so I 1 Pomembno vlogo komunisti Tone Tomšič, Franc Leskošek, p ac ^ratar, Tomo Brejc in drugi; pri stavki tekstilcev v Kranju pa e9 Leskoška Stane Žagar, Ivan Tominc, Rudi Papež in drugi. pr Stavkovno gibanje preseže okvire ekonomskega boja in njrr|aste v ostre demonstracije proti obstoječim družbenopolitičen ra2merarn ter dobi s podporo in simpatijami delavcev iz dru-s*rok, kmetov in drugih širše razsežnosti. v jrj~~ Med stavko zbledijo pregrade, ki so dotlej delile delavce 9o" ')0''t'cno si nasprotne sindikalne organizacije in ustvari po rr,e^ 2a delavsko akcijsko enotnost in ljudsko frontovsko gibanje delavci, kmeti in drugimi. stVa Kot je imela mogočna manifestacija slovenskega delavka na zletu Svobod 7. 7. 1935 v Celju izreden impulz na bor-v razpoloženje jeseniških kovinarjev, ki so šli pet dni za tem r,jCe tak impulz je imela na tekstilne delavce proslava 30-let-16 Sirtdikalne organizacije kovinarjev na Jesenicah 15. in nju aV^Usta' to Je Pet dni Pred začetkom stavke tekstilcev v Kra-tud" ^a Dros'av' Je D*'° Pr©ko deset tisoč udeležencev, med njimi ^nogo gradbincev iz Ljubljane in tekstilcev iz Kranja. v a ~~ Kot kovinarji na Jesenicah, tako tudi tekstilci v Kranju 35Uj . u stavke ne zapustijo delovnega mesta, organizirajo in vzdr-i° izreden red in disciplino ter čuvajo naprave v tovarni. ^alne~~ ^0t or9amzator m pobudnik stavke ne nastopajo sindi-'avsk* °r^am2ac'ie' temveč to vlogo prevzamejo komunisti — de-1 2aupniki in drugi, tako kot leto prej jeseniški kovinarji. so bile končane, kolektivne pogodbe podpisane, za gjj)ae.t'e'avcev so bile le delno priznane. Uspeh tega stavkovnega bit k ^a n' t0''!*0 pomemben po doseženih ekonomskih pridoda ^ot po izrednem političnem pomenu. Dobljene izkušnje so Se 9vce utrdile v prepričanju, da le enotni lahko zmagujejo in da pQ|^a nJihove pravice dosledno in vztrajno bojuje le komunistična r,je IJa Ta boj je jasno pokazal, kdo je zaveznik delavcev in kdo *au V .sovra*n'l<- To spoznanje in prepričanje delavcev in rastoče pQ{^anje množic v komunistično partijo pa že gradita temelje za §t;v fisi odločilen spopad v narodnoosvobodilni vojni in sociali-ha n' revoluciji. Zato nam boj izpred štiridesetih let ni le spomin rrirt'Jrete'<'ost m na oorce' so takrat sodelovali v tem boju in ™ °d njih pozneje žrtvovali tudi svoji svoje življenje. tavkovno gibanje v letih 1935 in 1936 je samo ena od etap jl,tr.9a boja in ga danes nadaljujemo v novih pogojih za še lepši nl' dan, za samoupravne medsebojne delovne odnose, za socialistično družbo. Ta boj, čeprav danes ^°upravno n9r^ °en' ni nič lažji in manj pomemben kot je bil takrat. Zato ših >Tlarsikatere izkušnje iz preteklosti lahko samo koristijo v na Sedanjih prizadevanjih za naš nadaljnji razvoj. Vencelj Perko 1936 1976 40 letnica stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije 40 letnica stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije Stavka — velika šola ljudskih množic »Prav je, da se obletnic, kot je bila velika stavka tekstilnih delavcev v Kranju in Sloveniji pred 40 leti, posebej spominjamo tudi danes. Mlade generacije prihajajo, stvari se menjajo in take stvari se rade pozabijo; posebno še, ker delavskemu razredu danes takšnih borb ni treba več voditi, ko je delavec svoboden in gospodar proizvodnih sredstev ...« (Iz govora Franca Leskoška-Luke na proslavi ob 20-letnici tekstilne stavke v Kranju in pogovora z njim pred bližnjo proslavo ob 40-letnici velike stavke v Kranju.) »Tovariš Leskošek, vi ste bili od 1934. do 1936. leta predsednik Splošne delavsko strokovne zveze — rdečih sindikatov. Kako danes ocenjujete razmere pred začetkom stavkovnih gibanj v Sloveniji in takratni Jugoslaviji?« »Tekstilna industrija v stari Jugoslaviji je bila med najbolj favoriziranimi, vendar jo je upravljal tuji kapital. V Sloveniji, kjer se je tekstilna industrija najbolj razvila, je bilo 1926. leta zaposlenih v njej 5000 delavcev, leta 1930 že okrog 9000 in 1935. leta okrog 15.000 delavcev in delavk. Tuji kapital je v cenene in slabe objekte postavil stare stroje. Delovni pogoji niso urejeni in glede tega je bila takrat v Sloveniji prava anarhija. Mezde so bile nizke in so znašale na primer 1,5 do 4 dinarje na uro, ponekod pa celo samo dinar. Osein-urni delovni čas ni držal in delavci so bili nenehno izpostavljeni šikanam, odpustom, kaznim, nesoeialnim postopkom in grobemu kršenju zakonodaje. Takratni proletariat, ki je izšel iz kmečke zemlje, je bilo težko organizirati. Ni bilo razredne zavesti. Šele, ko je velika gospodarska kriza prizadela delavstvo in široke ljudske množice v Jugoslaviji, so bile vse glasnejše zahteve za kruh in pravico. Tako so se v svetu kakor v Jugoslaviji intudi v Sloveniji začela stavkovna gibanja. Evropske in domače reakcije se je začel že takrat lotevati paničen strah. V Sloveniji se je začel stavkovni val 1933. oziroma 1934. leta. Z razvojem stavk rudarjev, kovinarjev, lesnih delavcev, tramvajskih uslužbencev in drugih je rasel borbeni polet delavcev. Tekstilno delavstvo v Sloveniji se je že jeseni 1935 začelo pripravljati na mezdno borbo. 15.000 delavcev je zahtevalo izboljšanje svojega ekonomskega položaja, povišanje plač, 8-urni delovni čas in ureditev delovnih odnosov. Taktično zavlačevanje podpisa kolektivne pogodbe pa je iz dneva v dan bolj razburjalo in večalo nezadovoljstvo. Zborovanje v Kranju 10. avgusta 1936 je potekalo v velikem razburjenju in delavci so zastopali stališče, da ne bodo izbirali sredstev za obrambo svojih interesov. Sklep o stavki takrat sicer ni bil sprejet. Zaradi dolge priprave in oportunističnega stališča v mezdni borbi so delavci zgubili zaupanje v centralni tarifni odbor. Hkrati pa so iz izkušenj drugih vedeli, da je stavka učinkovita le, če je nenadna, celovita in ostra. Takrat je delavstvo in gibanje že vodila komunistična partija.« »Do stavke je potem prišlo 20. avgusta ob 13.50 v kranjski Jugočeški, Jugobruni in Inteksu. Hitro pa se je razširila tudi po Gorenjski in Sloveniji. Kako ocenjujete takratno borbo delavcev?« »Simpatije velikega dela javnosti so bile takrat na strani delavcev. Materialno so stavkajoče podpirali kmetje, obrtniki in tudi nekateri mali trgovci. Ta podpora je manifestirala enotnost delovnih ljudi — delavca, kmeta in poštenih plasti srednjih slojev. In prav ta enotnost je imela tudi kasneje v NOV odločilen pomen. Stavka je bila sicer s silo zdrobljena, vendar so delavci izšli iz nje kot moralni zmagovalci. Dobili so bogato izkušnjo, da se mora boj za ekonomske zahteve povezovati z bojem za ljudsko oblast — za revolucijo. Stavka je namreč imela strogo razredno-politični značaj. To je bil oster boj med delavci in kapitalisti ter reakcionarnimi oblastniki. Bil je to pravi boj za ekonomske in politične pravice in zato so se tako podjetniki kot oblast takrat, morali pokazati v pravi luči. Bila je to velika šola ljudskih množic. Vplivala ni !e na delavce, ampak na vse sloje. Skovala je enotnost in prijateljstvo med kmeti in srednjimi sloji. Na čelu tej fronti pa je potem vse bolj stopal delavski razred pod vodstvom komunistične partije. Mnoge voditelje stavke smo potem srečali na vodilnih mestih v NOV in revoluciji. Ob tem velja še posebej poudariti borbenost in zavednost delavk, ki so se v boju z ramo ob rami s tovariši borile za pravice delavcev in za zmago. Mnogi so darovali svoja življenja v NOV. Toda naša revolucija je potem pometla izko-riščevalske kapitaliste, priganjače, zloglasna sodišča, krvava žandarstva in mučitelje.« Rdeča beseda, zrno ob zrnu, v duši trpeči ti je vzkalila in rdečo pšenico, v rovih pod zemljo, ob plavžih in strojih, ozarah železnih, je obrodila Tole skupinsko fotografijo, kije bila posneta pred 40 leti, nam je prinesla Marija Žontar iz Tavčarjeve ulice 4 v Kranju, ki je takrat delala v Jugobruni. Pravi, da. jih kar precej pozna, vendar se ne spominja imen. Tako je povedala, da je harmonikar na sliki Benedik iz Stražišča, četrti od leve proti desni (sedi) je menda nekdo iz Šenčurja, možakar na konju pa je bil takrat tovarniški hlapec Matevž. Velika tekstilna stavka 1 Položaj delavcev in kmetov je bil iz leta v leto težji Svetovna gospodarska kriza, ki je trajala od leta 1929 do leta 1933, je močno prizadela tudi Jugoslavijo. Položaj delavcev in kmetov se je v tem času še močno poslabšal. Prvi povojni gospodarski vzpon je upadel in posledice so kapitalisti in buržoazna oblast v celoti prevalili na delovnega človeka. Položaj pa je še slabšalo dejstvo, da so imeli v Jugoslaviji vodilni vpliv tuji kapitalisti. Od skupne vrednosti proizvajalnih sredstev, ki je leta 1936 znašala 13 milijard in 351 milijonov dinarjev, je bilo v tujih rokah več kot polovico tovarn, strojev in surovin. Da bi pri nas vloženi kapital prinašal čimveč dobička, so lastniki tovarn najemali tuje »nepogrešljive« strokovnjake, ki so bili največkrat le brezobzirni priga-njači. Za svoje delo so prejemali nekajkrat višje plače kot naši ljudje na enakih ali podobnih delovnih mestih. V letih pred drugo svetovno vojno je bilo v Jugoslaviji zaposlenih več kot 140.000 tujcev, med njimi največ Čehov, Italijanov, Rusov in Avstrijcev. Nič boljši kot položaj delavcev v tem času, ni bil poloeaj kmetov. 3 milijone 381.000 kmetij je imelo letno manj kot 1000 dinarjev dohodka. Majhna kmečka gospodarstva niso imela sredstev za izboljšanje obdelovalne zemlje, za davke in največkrat še za primerno življenje ne. Kmetje so se morali zadolževati in preza-dolženost kmetov je postala državni problem. V Sloveniji je bilo v tem času poprečno 28 kmetij mesečno prodanih na javnih dražbah. Vse to pa je večalo brezposelnost. Leta 1936 je bilo na Jugoslovanski borzi dela registriranih 491.000 nezaposlenih, približno toliko državljanov brez dela pa se na imrzo sploh ni javilo. V tekstilni industriji je bilo sorazmerno manj brezposelnih kot v drugih panogah. Kriza je sicer zavrla njen razvoj, ki se je začel v drugi polovici 1920. leta. Ko pa je leta 1933 kriza popustila, se je tekstilna industrija začela pospešeno razvijati, vendar kapitalisti niso izboljšali mezd in s tem položaja delav-c ev. Nasprotno! Realna mezda je začela leta 1930 } adati in je nepretrgoma padala več let. V tem času so jugoslovanski tekstilni delavci zaslužili poprečno po 3,95 dinarja na uro, delavke pa 2,75 dinarja. V Sloveniji je bila poprečna mezda tekstilnega delavca nekoliko višja. Moški so zaslužili 4.06 dinarja na uro in ženske 3,06 dinarja. Od tega je- 580 delavcev zaslužilo manj kot 1,50 dinarja in 630 delavcev manj kot 1,80 dinarja na uro. Ponekod in posamezniki pa še veliko manj. Za primer povejmo, da je pri Sircu zaslužilo 1936. leta 7 delavcev in delavk manj kot dinar na uro. Zgodilo se je, da je delavka v Jugobruni zaslužila v 9 dneh 60 dinarjev, pri Eifflerju v 7 dneh 35 dinarjev. Podobnih primerov je bilo vedno več. Delavce so pogosto tudi kaznovali in jim manjšali plače, češ da so pokvarili blago ali da ne pazijo dovolj na kvaliteto in za podobne »prekrške!« Omenjene mezde in urne postavke so veljale do 11. junija 1936. leta. Po tem datumu so jih nekateri lastniki še znatno znižali. Vendar pa navedeni pregled ne bi bil popoln, če ne dodamo, da so za ta denar morali delavci delati namesto 8 po 9 ali 10 ur na dan, ne da bi i.neli plačane nadure. Od denarja, ki so ga dobivali, pa so morali plačevati še socialno zavarovanje — delodajalci so jih zavarovali le za bolezen in nezgodo pri delu neprekinjeno le za 26 tednov —, plačevati so morali prispevke za bednostni fond, samski davek itd. Leta 1936 se je le še 52 odstotkov delavcev obdržalo nad eksistenčnim minimumom. Posebno pereče je bilo stanovanjsko vprašanje, saj so le redki tovarnarji preskrbeli delavcem stanovanja. Delavci so bili zato prisiljeni pešačiti na delo iz okoliških krajev ali pa stanovati v bednih, a ne cenenih podnajemniških stanovanjih. Delavci se organizirajo Delavci so svoje pravice skušali uveljaviti prek delavskih zaupnikov in različnih strokovnih organizacij. Tekstilni delavci so bili organizirani v Splošni delavsko strokovni zvezi — rdečih sindikatih, Jugoslovanski strokovni zvezi — belih sindikatih in Narodno strokovni zvezi — plavih sindikatih. Splošna delavsko strokovna zveza Jugoslavije je bila včlanjena v Strokovni komisiji, ki jo je v letih 1934 —1936 vodil komunist Franc Leskošek-Luka. Pomembno prelomnico v delavskem gibanju je pomenila 4. pokrajinska konferenca Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo, ki je bila leta 1934 v Goričanah. Na tej konferenci je Boris Kidrič v svojem referatu razčistil stališče o vlogi partije v sindikatih. S tem je bila odprta pot partijskemu delovanju med delavskimi množicami v vseh sindikalnih organizacijah. Komunisti so začeli boj za enotnost delavskega razreda in za učinkovito reševanje problemov in potreb delavstva. Ta nova partijska usmeritev je kmalu pokazala rezultate in vpliv med delavci. V velikih delavskih manifestacijah, kot je bil zlet Svobod leta 1935 v Celju in proslava Zveze metalurških delavcev leta 1936 na Jesenicah, pa tudi prvomajskih proslavah, izletih in drugih zborovanjih v letih 1935 in 1936, se je utrjevala enotnost delavskega razreda. Drugo področje, na katerem se je utrjevala delavska zavest, pa je bila kulturno prosvetna dejavnost, kjer je zelo pomembno vlogo odigral proletarski pisatelj Tone Cufar. Začetek mezdnih in stavkovnih gibanj Slabe mezde, čedalje dražja hrana in slabi delovni pogoji so delavce v tekstilni industriji že pred veliko tekstilno stavko leta 1936 silili v boje z delodajalci. Tako je bilo v tekstilnih podjetjih že v letih 1934 in 1935 več stavk in mezdnih gibanj. Pomemben uspeh so dosegli delavci v tekstilni tovarni Mautner v Litiji, ko so z mezdnim gibanjem dosegli podpis kolektivne pogodbe. To je bila tudi prva kolektivna pogodba v tekstilni industriji. Tudi leta 1936 so se mezdna gibanja nadaljevala; v prvi polovici leta 1936 je prišlo do stavk v več tekstilnih tovarnah in delavci v Tržiču so uspeli podpisati kolektivno pogobo. Januarja 1936 so začeli tudi v Kranju sestavljati osnutek kolektivne pogodbe za tekstilno stroko v Sloveniji. Aprila 1936 so ustanovili centralni tarifni odbor, v katerem so bili tajniki vseh strokovnih organizacij. 11. junija je bil osnutek pripravljen in poslali so ga vsem podjetjem, banski upravi in podružnicam v razpravo. Na banski upravi so osnutek obravnavali že tri dni kasneje. Podjetniki pa so zahtevali, da se najprej sprejme zakon o minimalnih mezdah in tako so zavlačevali s podpisom kolektivne pogodbe. Priprave na stavko Ker so delavci spoznali, da podjetniki odlašajo s podpisom zanje tako važnega dokumenta, so se delavci začeli pripravljati na stavko. 16. avgusta je bila na Jesenicah proslava 30-letnice Zveze kovinarjev Jugoslavije. Po proslavi so se sestali predstavniki delavcev iz Kranja in jeseniških delavcev in vodilni jeseniški komunisti so jim posredovali izkušnje iz jeseniške stavke leta 1935. Sledil je še sestanek delavcev — komunistov s Francem Leskoškom na Blejski Dobravi in 18. avgusta v Ljubljani. 19. avgusta je bilo v Kranju na Pošti veliko delavsko zborovanje, ki se ga je udeležilo več kot 3000 delavcev in zahtevalo, da se pogodba takoj podpiše, ker bodo sicer začeli s stavko. Po zborovanju pa so se zbrali komunisti in levo usmerjeni zaupniki in sklenili, da se stavka začne 20. avgusta. Ob 13.50 se je začelo Naslednji dan, 20. avgusta, je bila tako kot je bilo predvideno, proglašena stavka v Jugočeški, Jugobruni in Inteksu. Se isti dan so začeli stavkati tudi pri Sircu. Delavci so v skladu z navodili zasedli tovarne in postavili straže, v vsaki tovarni pa so ustanovili stavkovni odbor. Ustanovljen je bil tudi medstavkovni odbor, ki ga je vodil komunist Ivan Tominc. Ta odbor je bil v stalnih stikih s Francom Leskoškom in je takoj poslal delavce tudi v druga delavska središča, da organizirajo stavko. Ze drugi dan so se stavki pridružili delavci pri Hellerju, Božiču in Prahu v Kranju, delavci v Skofje- Zavarovalnica Sava, Kranj zavaruje vseh vrst osebnih in premoženjskih zavarovanj. Informacije pri zavarovalnih zastopnikih na terenu in na sedežu poslovne enote v Kranju, Oldhamska 2. tel. 22-853. VokrUL KRANJ gi Največja veleblagovnica na Gorenjskem O bllS Kranj ima na oddelkih veletrgov" skega podjetja Kokra vedno na zalogi velik0 izbiro vseh vrst tekstilnih izdelkov, galafl' terije, plastike, pohištva in športnih rekV' zitov. TEKSTILNA TOVARNA MOTVOZ IN PLATNO 61 290 GROSUPLJE, h.c.061 771311 SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA Tekstilna tovarna motvoz in platno Grosuplje PP VEZIVO Tekstilna tovarna motvoz in platno v Grosupljem je bila ustanovljena leta 1919. Prvi lastnik Anton Šinkovec iz Kranja je najprej zgradil vrvarno, pozneje — leta 1921 — pa še tehtnico lanu in večje skladišče za surovine in izdelke. Leta 1923 je Šinkovec svoje podjetje spremenil v delniško družbo in ji dal novo ime: »Mehanična vrvarna, terilnica in predilnica lanu in konoplje «. Sprva je delalo v tovarni le 100 delavcev, že leta 1925 je to število poraslo, v začetku druge svetovne vojne, leta 1 941, pa je bilo zaposlenih že kar 486 delavcev in delavk. V času osvobodilnega boja je grosupeljska tovarna Motvoz in platno pomagala materialno, še bolj pa s prekaljenimi kadri, ki jih je bilo med delavstvom izjemno veliko. Iz njihovih vrst je padlo kar 29 tovarišev, talcev je bilo ustreljenih 8, 6 jih je umrlo v internaciji, dva pa sta postala žrtvi letalskega napada na tovarno. Iz delavskih vrst je izšel tudi narodni heroj Jože Kadunc-lvan. Glede na nove razmere na tržišču surovin in glede ne nove potrebe se je tovarna v zadnjih letih preusmerila v izdelavo polipropilenskih tkanin za embaliranje izdelkov tekstilne, kemične in prehrambene industrije. Nadalje izdeluje tovarna Polipropilensko sukljanko za krompir, čebulo in povrtnine ter 9osto tkano vrečevino za moko, sladkor in semena Poleg motvozov in vrvi iz konoplje izdeluje tudi motvoz in vrvi iz polipropilena. loški predilnici in tovarni Brumen in Thaler v Škofji Loki, v Tržiču pa ne. Tam se je stavka začela šele 26. avgusta. V tekstilnih tovarnah Eiffler v Ljubljani, v Stori v Gameljnah in pri Beer — Hribernik v Vižmarjih so začeli delavci stavkati 24. avgusta. Čeprav si je vodstvo Splošne delavsko strokovne zveze prizadevalo lokalizirati stavko le na Gorenjsko in je prirejalo manifestacije, ki naj bi delavce drugod odvračale od štrajka, je pokrajinski komite KPJ za Slovenijo poslal partijski organizaciji v Maribor navodilo, naj takoj organizirajo stavko in tako pomagajo kranjskim delavcem. Vodstvo organizacije je prevzel Maks Gašparič in 1. septembra so ustavili delo v Thomi, Doctorju, tovarnah Mautner, Radvanje, Jugosvili, Zelenko in Bren. 3. septembra so se jim pridružili delavci Jugoekta in tovaine Zora. 1. septembra so začeli stavkati tudi delavci v Cosmosu v Preboldu. Z vključitvijo štajerskih delavcev je tekstilna stavka zajela 8500 delavcev. Kljub tako veliki množici ljudi po tovarnah, je življenje potekalo disciplinirano. Pripravljali so razna predavanja in organizirano je bilo kulturno prosvetno življenje. Delavce so gmotno zelo podpirali kmetje, delavci v drugih tovarnah pa so solidarnostno delali za stavkujoče. Industrialci skušajo zlomiti štrajk Tako močnega stavkovnega vala pa oblast ni mogla mirno gledati. Že 21. avgusta so se v Kranju začela pogajanja z zastopniki delavstva, centralnega tarifnega odbora, inšpekcijo dela in Zveze industrialcev. Centralni tarifni odbor je tega dne nameraval sklicati v Kranju skupno z delavsko zbornico zborovanje delavcev. Komunistična partija je pozvala delavce, da zborovanje bojkotirajo, ker je bilo upravičeno pričakovati, da bodo zborovanje industrialci izrabili v svojo korist in bodo v odsotnosti delavcev zasedli tovarne. Od takrat naprej je stavko vodila partija. Delodajalci so na sestanku 23. in 24. avgusta na Bledu zahtevali izpraznitev tovarn in potrdili, da je stavka politična akcija, ki jo vodijo komunisti in katere cilj je vreči obstoječi sistem. Med tem časom so bila tudi vsa pogajanja za sklenitev k« lektivne pogodbe neuspešna. V Celju in Maribor pa so delavci zborovali in zahtevali podpis p« godbe 22. avgusta in 3. septembra. Ker vsi pozivi in grožnje niso zalegli, je ba Natlačen izdal 5. septembra odlok o čuvanju ja1 nega reda in miru ob stavkah in mezdnih gibanji! S tem odlokom je zasedbo tovarn označil za nezt konito. Tudi centralni tarifni odbor se je pridruž temu odloku in je pozval delavce naj tovarne zi puste. Ban Natlačen pa je hkrati z odlokom izdt tudi odločbo naj industrialci pospešijo pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe. Pozivu naj delavci izpraznijo tovarne, se je pr družila tudi JSZ — beli sindikati in 11. septembr so delavci v Tržiču nehali stavkati. V Preboldu s delavci odšli domov 12. septembra, prav tako Mariboru. Del revolucionarnega delavstva v Mi riboru je razgnala žandarmerija. V tovarna Store in Beer in Hribernik so prenehali štrajka med 12. do 14. septembrom, le v tovarni Eiffle kjer so imeli močno partijsko organizacijo, so t držali do 16. septembra, potem pa so še 14 di vztrajali zunaj. Prav tako so se delavci v Škof Loki iz solidarnosti s kranjskimi delavci držali tovarni do 16. septembra. V Kranju pa so delavc na ta dan nasilno pregnali iz tovarn Jugobruna i Jugočeška. Stavka je dosegla svoj ci Čeprav so veliki štrajk tekstilnih delavcev naših zadušili, so delavci vendar dosegli svoj cilj. 23. septen bra je bila-podpisana kolektivna pogodba za tekstih delavce v Sloveniji in je veljala za 42 podjetij. Večji kot materialni pa je bil moralni uspeh stavk Delavci so spoznali, da lahko le združeni in enotni br; nijo in zahtevajo svoje pravice. Stavka je bila tu« velika politična šola delavskega razreda in v njej so s kalili kadri ljudskofrontnega gibanja, ki je potem let 1941 preraslo v OF in narodnoosvobodilno borbo. * Po Zborniku dokumentarnega gradiva c 20. letnici tekstilne stavke in zapisu Franc Benedika v Snovanjih 16.4. 1976 pripravi L. Bogataj Splošni stavki gradbinskih delavcev so se pridružili tudi kamnosektpri po jetju Toman v Ljubljani. Stavka stavbinskih delavce dekorativna TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN Ljubljana, Celovška 28U ?el p Vižmarje P p Lj 44 61001 Dekorativna — Ljubljana industrijska prodajalna Celovška cesta 280 — telefon 54-241 nudi po tovarniških cenah pohištvene tkanine, dekorativne tkanine, ročno tkane volnene tapiserije, okrasne blazine, posteljna pregrinjala strokovni nasveti Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8.-13. ure. Avtobusi št. 1 in 8. Parkirni prostor. Vencelj Perko, znani jeseniški komunist in revolucionar, se v prilogi tednika Zelezar, v Listih, spominja stavke stavbincev in po pripovedovanju tudi drugih opisuje in ocenjuje stavkovno gibanje stavbinskih delavcev v Sloveniji leta 1936, s posebnim poudarkom in opisom stavke stavbincev na Jesenicah. Med drugim takole pravi: »Zaradi izredno nizkih mezd, težkih razmer in skrajne socialne zanemarjenosti, so stavbinski delavci Ljubljane in okolice pod vplivom partije in vodstva komunistov 3. junija 1936 stopili v stavko. Ljubljanska stavka je dala pogum stavbin-skim delavcem tudi v drugih krajih. V drugi polovici junija je šlo v stavko okrog 750 delavcev, ki so gradili železniško progo Sevnica — Šent Janž. V juniju so šli v stavko tudi gradbeni delavci iz Kranja in 200 delavcev pri tvrdki inž. Kiffman v Mariboru. V začetku julija so šli v stavko delavci onih gradbenih tvrdk iz Maribora, ki niso hoteli podpisati ljubljanskega sporazuma. 8. julija se je končala stavka delavcev na regulaciji Savinje v Celju. 20. julija so začeli stavkati delavci v opekarni Posek v Ločah pri Poljčanah in delavci pri regulaciji hudournika Belca pri Bohinjski Bistrici. V juliju so stavkali tudi delavci na železniški progi Kranj—Tržič. 10. avgusta so začeli stavkati gradbeni delavci na Jesenicah in v okolici. 11. avgusta so nastopili stavko delavci v Celju, ker so podjetniki odklonili pogajanja za dosego položaja ljubljanskih stavbincev. 17. avgusta so delavci na cesti Slačnik — Zagorje stavkali iz protesta zoper odpust desetih delavcev. V avgustu so stavkali stavbinski delavci v Murski Soboti in delavci pri gradnji jezu usnjarne ob kokrškem mostu v Kranju. Od 2. do 3. septembra pa so stavkali apne-ničarji v Zagorju. Računa se, da je stavkalo okoli 5.000 stavbinskih in gradbenih delavcev. Velika večina teh stavk se je uspešno končala. Pri tem moramo posebno poudariti uspeh ljubljanskih delavcev, katerih stavka je sprožila splošen stavkovni val stavbinskih delavcev širom po Sloveniji v tem letu.« Vencelj Perko nato opisuje potek stavke stavbinskih in gradbenih delavcev na samih Jesenicah, kjer so delavci, kljub temu, da so jim grozili z odpustitvij vztrajali. Zaključuje z značilnostmi stavke in pravi: »Stavbinski delavec je bil tedaj najbolj izk> riščan, bil je v težkem socialnem položaju, nj gova eksistenca je bila v stalnem položaju biti a ne biti, danes zaposlen, jutri brezposelen. Ti d« lavci so bili najbolj sproletarizirani, brez praveg in stalnega doma. Tak položaj je v njih kopic mržnjo in odpor do izkoriščevalcev in zatirance Potreben je bil samo nekdo, ki je organiziral i združil te sile in jih popeljal v boj. Ta nekdo je bil KPJ s svojim doslednim bojem in njeni preizkt šeni aktivisti, ki so znali to nalogo dobro in hitr opraviti in voditi v boju. Zato tak strah, ki ga je ustvarjala ta stavk med reakcijo vseh barv in zato tolikšen bes pro vsem, ki so jih imeli za komuniste in njihove pr vržence. Zato izgon Toma Brejca in dragih, zat zlom stavke stavbincev na Jesenicah in brezot ziren napad na jeseniške borce, zato priznanj delavskih zahtev po stavki in prekinitev pogajat zaradi letaka podzveze stavbincev (beri komunist o novi kolektivni pogodbi — vse, da se prepreči i zmanjša vpliv partije. Toda prav ta ostri spopad j dal našemu revolucionarnemu gibanju nov prekaljene borce. Te vidimo kmalu med agitator; in organizatorji raznih političnih akcij, ki jih j organizirala KP med borci mednarodnih briga v Španiji, zlasti pa med partizanskimi borci i. aktivisti naše revolucije. Po še nepopolnih podatkih je do sedaj evidem tiranih izmed takratnih stavbinskih delavcev Slo venije 88 nosilcev partizanske spomenice 1941 Najmanj 40 prvoborcev z območja Ljubljane j. padlo, računa pa se, da je še okrog 20 odstotko na to število nerazjašnjenih primerov, kar daj, udeležbi stavbincev v NOB se večji pomen. Od stavbincev sta dva narodna heroja (Franc Avbel! in Ivan Kavčič). Večje število stavbincev se je od zvalo pozivu KP za Španijo, kamor jim pa ne uspelo odpotovati. Tako se je lahko udeležil«' španske vojne le šest tovarišev, od toga štirje z Jesenic. Ti so bili Ivan Trpin, Stanko Finžgar Stanko Fende (padel) in Jože Bajt ter Fran. Potočnik, ki je delal pri gradnji proge Šentjanž -Sevnica.« Gospod ban ni hotel podpisati Iz spominov Cirila Zupana iz Tržiča, rojenega leta 1899 v Podbrezjah, upokojenca Bombažne predilnice in tkalnice od leta 1954 dalje, tedanjega delavskega zaupnika v Glanzmann-Gassner-jevi tkalnici. »V letu štrajka sem delal v tkalnici Glanzmann-Gass-nerjeve tovarne v Tržiču, kjer srno bili -bolje plačani kot v drugih tekstilnih tovarnah in imeli tudi ugodnosti pri stanovanju, elektriki, vodi itd. Naše razmere so bile celo boljše od obljub, zapisanih v kolektivni pogodbi,« se spominja Ciril Zupan, tedanji delavski zaupnik v tkalnici v Tržiču in tajnik Jugoslovanske strokovne sindikalne zveze. »Kranjski tekstilci so nas prišli na kolesih in z vlakom spodbujat za štrajk. S Stankom Sovo, ki je bil predsednik socialistično usmerjene splošne delavske strokovne zveze in glavni delavski zaupnik, sva začela z njimi pogajanja. Povedala sva jim, da so razmere v naši iovarni boljše in da se nam obeta kolektivna pogodba, začeli so naju zmerjati, da sva oportunista in da naju je • reba vreči-iz tovarne. Na večer začetka stavke tržiških tekstilcev smo se v ,rdečem konzumu', na sedežu socialistične splošne delavske strokovne zveze, zbrali predstavniki vseh treh sindikatov oziroma strokovnih zvez: rdeče, bele in plave. Odločili smo se za solidarnostno 48-urno stavko, ki pa je 26. avgusta ob dveh popoldne prerasla v splošno stavko. S Sovo so naju vodilni gospodje firme poklicali kot delavska zaupnika na razgovor in želeli zvedeti, zakaj s'tavkamo, hkrati pa opozorili, da nam je v tovarni dobro in da bo kolektivna pogodba za nas slabša. Kljub temu smo vztrajali, napisali svoje zahteve in terjali predvsem spremenjen obrtni zakon, ugodnejši zakon o bolniškah in preprečitev šikan, ki so jih nad delavkami in delavci izvajali vodilni. Kot se je kasneje izkazalo, naših zahtev gospodje iz firme zaradi neodločnosti predsednika stavkovnega odbora niso pravočasno dobili. Da so voditelji firme naše zahteve dobili, sem bil prepričan tudi v župnišču, kamor so me klicali na zagovor in terjali, naj stavko preprečim. Vse mogoče so mi očitali. Jaz pa sem jim odgovarjal, da tega ne bom poskušal toliko časa, dokler v tovarni naših zahtev ne bodo podpisali!« Ciril Zupan je bil nato med 53 delavskimi zaupniki, ki jih je sprejel in skušal omehčati sam ban. Povedal jim je, da morajo stavkajoči iz tovarn zlepa ali zgrda. Dodal je, da v primeru mirnega odhoda delavcev iz tovarn zagotavlja takšno kolektivno pogodbo, kakršno delavci žele. Ko so terjali zaupniki pismeno zagotovilo, ^ra gospod ban ni hotel izdati . . . Tržiški tekstilci in tkalci so K), septembra mirno zapustili tovarno. Pred tem so jo vzorno uredili iri očistili, da so se celo gospodje, kot so pravili v Tržiču lasi nikom tovarn, čudili. Cirila Zupana so lastniki trikrat klicali na zagovor. Delavcev ni izdal. Pokazali so mu vrata in ga pustili na cesti, doma pa ga je čakalo šest otrok, starih od enega do deset let. Dobil je delo v Jugočeški. Prvi dan ob osmih dopoldne, po dveh urah dela, so ga poklicali v pisarno, ga vprašali, če je iz Tržiča in če je bil v štrajku. Ciril je odgovoril pritrdilno. Plačali so mu dve uri dela in mu zabrisali knjižico pod nos. Ciril Zupan pa je predan delavstvu in njegovi stvari, poiskal delo na Jesenicah. 8 let je hodil tja s kolesom ali peš. Leta 1945 pa se je vrnil v tržiško predilnico in tkalnico. Delal je več kot je bilo treba. Zavedal se je udarništva in poštenega odnosa do dela. Da pa je sodeloval v stavki, mu niti v najtežjih časih niti danes ni žal ... »Nikdar nisem bil in nikdar ne bom izdajalec del a v cev!« Te besede je po končani stavki tržiških tekstilcev in tkalcev na zagovoru pred »gospodi« Glanzmann-Gas-merjeve tovarne izrekel Ciril Zupan. Pred tem so ga že dvakrat klicali na zagovor v pre-oričanju, da je Zupan eden od organizatorjev stavke in celo komunist. Vendar dvakrat ni ničesar priznal. Na upravo je moral tretjič. Pred vrati pisarne ga je čakala Fetihova in mu rekla, da mu bodo gospodje zastavili troje vprašanj, naj nanje odgovori in obžaluje za stavko ter obljubi, da te kaj takega v Tržiču ne bo več pripetilo. Ciril Zupan je bil miren in se je za nasvet zahvalil z besedami: tHvala, gospa, za opozorilo. Dobro da vem, kaj me laka.« V pisarni so ga čakali vodja »spraševanja* dr. El-bert, Glanzmann, Gassner, oba Suka, obratovodje in Fetihova. Prvo vprašanje se je glasilo: »Povej, kdo je zahteval ključ od tovarne in zaklenil vrata?« »Gospodje, ne vem. Pa to sicer tudi ni pomembno,« je bil odgovor Cirila Zupana. »Kdo je odločil, da se začne stavka,« je bilo drugo vprašanje. »Ne vem, kdo je bilo to,« se je glasil Zupanov odgovor. »Povejte imena treh komunistov v tovarni! Mi sicer vemo zanje, pa jih vi vseeno ponovite,« se je glasilo tretje vprašanje. »Vem, pa ne povem,« je odločno zadonel Zupanov glas. »Nikdar nisem bil delavski izdajalec in nikdar ne bom!« Gassner je besno udaril po mizi in v nemščini izustil: »Ti prekleti fant!« »Gospod,« je dejal Ciril Zupan. »Znam nemško in sem vas razumel, kaj ste mi rekli.« (Zupan seje namreč v Celovcu učil za kolarja — op. p.) Potem pa je, vedoč, da bo odpuščen, dejal: »Poglejte moje roke. Dokler jih bom imel in bodo zdrave, nihče od mojih šestih otrok od lakote ne bo umrl...!« Ciril Zupan je ponosno odšel. Osem let je hodil na Jesenice, služil za ženo in otroke in najmanj zase. Leta 1945 je bil "spet v Bombažni predilnici in tkalnici, na enakem delovnem mestu, s katerega je bil odpuščen . .. Sedaj je pa tovarna naša! Johan Šiler je doma z Orehka pri Kranju. V času velike tekstilne stavke je bil zaposlen v Hellerjevi tovarni na Gašteju. Dobro se še spominja dogodkov izpred 40 let in takole pripoveduje: »Ko so prišli v tovarno delavci iz Jugobrune in Jugo-češke, smo tudi pri nas ustavili stroje. Mene so delavci izvolili za glavnega zaupnika. Ko sva se tisti dan srečala s Hellerjem, lastnikom tovarne, mi je dejal: ,Ta tovarna je moja, zapomnite si to!' Odgovoril sem mu hitro in brez obotavljanja: ,Že, že, ne veste pa, če bo vedno vaša!' r Naslednje jutro sem šel v imenu delavcev, ki sem jih zastopal, na pogajanja v Kranj. Tam sem skupaj z drugimi delavskimi zaupniki podpisal, da bomo v ponedeljek začeli delati, če bodo delodajalci ugodili našim zahtevam in če ne bodo nikogar odpustili. O naših zahtevah pa naj bi se pogajali pred Staro pošto. Iz vsake tovarne naj bi na zborovanje prišlo po 40 delavcev. Odšel sem k Hellerju in k Sircu in tam sem zbral okrog 40 ljudi za zborovanje. Ko smo prispeli na gaštej-ski klanec, so nas ustavili svarilni klici delavcev iz Jugo-češke naj se vrnemo, sicer nam bodo žandarji zasedli tovarne. V trenutku smo se obrnili in tekli nazaj. Drug drugega smo prehitevali in preden sem se dobro znašel, sem bil že med zadnjimi. Prišli smo še pred policijo. Kasneje sem hodil tudi na pogajanja k banu v Ljubljano. Toda vse obljube bana in drugih velikašev, da po stavki ne bodo odpuščali delavcev, so bile lažne. V Hellerjevi tovarni smo dobili knjižice vsi zaupniki in voditelji. 12 nas je bilo. Ob tej priložnosti mi je Heller dejal: ,Vidite, tovarna je Še vedno moja, vi pa ste na cesti, ker niste gledali naprej.' Povedati moram, da smo delavci pri Hellerju stavkali iz solidarnosti z drugimi delavci. V tej tovarni so bile namreč plače že pred stavko precej višje, kot so bile zapisane v kolektivni pogodbi, ki je bila podpisana po stavki. Kmalu po osvoboditvi — 1946. leta — sva se s Hellerjem spet srečala. Ob dveh, ko je bilo konec ,šihta' je prišel pred tovarno. Pozdravil sem ga, on pa je dejal: ,No, Šiler, sedaj je pa tovarna vaša!' ,Naša', sem rekel, .sedaj je pa zares naša!'« Delavci smo se zavedali svoje moči Marija Batič je bila zaposlena pri Zelenki v Mariboru. Udeležila se je stavke, razlagala delavcem pomen njihovega boja in bila na straži, ko so delavci gospodarili v tovarni. »Revolucionarnega duha sem se navzela že v Zagorju ob Savi, kjer sem se rodila v rudarski družini. Seveda pa dvodnevna stavka pri Zelenki leta 19.% ni imela takšnega obsega kot stavke prihodnje leto, ko smo bili vsi tekstilni delavci na cestah ali v tovarnah in smo stražili, da ne hi med nas vdrli stavkokazi. Stavkali smo vsi mariborski tekstilci, razen pri Hutterju. ,Rezultat našega boja za pravice in stavke pri Zelenki je bilo zvišanje mezd za 1 dinar, prav tako pa smo se takrat zavedali svoje moči. Na žalost je le malo virov iz tega obdobja, pa tudi spomini so že zbledeli, zato najbrž ne bomo nikdar mogli v celoto zapisati zgodovine tistega obdobja. Leta 1935, ko so stavkali grafičarji, kovinarji in tekstilci pri Zelenki ter Rosnerju, v Rušah in Radvanju so že pognali temelji delavske enotnosti, ki je doživela in preživela težko preizkušnjo leta 1936.« Ustavil sem špularijo Jože Kosmač iz Gos-posvetske uliee v Kranju je delal v času stavke v Jugobruni. Bil je delavski zaupnik, o štrajku pa je povedal: »Dan pred začetkom štrajka smo imeli pri K umru, gostilno so imeli takrat, sestanek. Spominjam se, da so se ga med drugimi udeležili Ivan Tominc. llu-di Papež, Tine Teran, Si-frer in tudi Luka Leskošek. Takrat je bilo že vse dogovorjeno za začetek štrajka in smo si samo še razdelili naloge. Vsak je dobil določeno nalogo. Papež Rudi je imel nalogo, da vključi sireno v Jugobruni. Teran Tine je moral ustaviti tkalnico, jaz špularijo itd. Organizacija je bila dobra in drugi dan je šlo vse po načrt u. Po štrajku sem bil meni tistimi, ki so bili ob delo. Pridružil sem se Ivanu Tomincu in drugim delavcem, ki so v Tominčevi drvarnici začeli z delavsko zadrugo. Vsak je vplačal delež, dobili smo nekaj starih strojev in v začetku smo delali zastonj, potem pa smo še kar dobro zaslužili. .Delavska' tovarna pa je seveda motila oblasti in ko nam niso mogli očitati drugega, se je vtaknila inšpekcija, češ da delavnica ni primerna. Zato smo malo pred drugo svetovno vojdo z-gradili v O točah novo delavnico. Začelo nas je 9, v 0točah pa je zadruga imela že več kot 40 članov.« induplati Spomini na bedo Induplati Jarše —- 40 let pozneje Sredi mengeško-kamniškega polja se ob cesti Domžale — Homec — Kamnik nizajo Jarše. Spodnje, Srednje in Zgornje V Zgornjih Jaršah in deloma v Preserjah je tovarna INDUPLATI.' Njen polni naslov je INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV. Platneni izdelki iz trdih vlaken so šli v pozabo, ostalo je ime. In dober glas, katerega je tovarna dobila prav s proizvodnjo čislanih tkanin iz surovega in beljenega lanu. Na pogorišču mlina, ki je pogorel na pomlad leta 1 922, je leto dni za tem začela z delom Induplati. Stari in novi lastniki so izkoristili revni kmečki živelj in ga vključili v industrijsko delo. Na slavoloke so napisali spodbudna gesla, se pod njimi slikali in pognali stroje. Zemljepisno je bilo za začetek industrijskega dela vse nared. Neposredno ob tovarni je tekla in je še cesta, ki povezuje občinsko središče Domžale na jugu s kraji Homec, Duplica in Kamnik na severu. Le nekaj metrov od ceste je železnica. Le-ta bi morala po načrtih steči skozi Mengeš, ker pa so se temu Mengšani uprli, so Mengeš v loku obšli in jo speljali mimo Jarš. Dandanes se na tej železniški progi odvija samo tovorni promet, kar za transport blaga ni dovolj, a vseeno veliko, če pomislimo, da so vsi večji kraji sveta medsebojno povezani tudi z železnico. Jarše so majhen kraj. V takšnih okoliščinah, ki so bile zelo ugodne za lastnike tovarne, so se domačini vdinjali za vsakdanji kruh. Včeraj še kmetje, danes delavci, so bili preveč osamljeni, da bi lahko kljubovali nenasitnim željam kapitalistov — pretežno tujcev. Delavke so zaslužile od 3 do 3,25 din in moški od 4 do 4,25 din na uro. Delavnik je trajal pretežno 10 ur, kar pove, da so delavke zaslužile na dan nekaj več kot 30 dinarjev in moški nekaj prek 40 dinarjev. To je bilo komaj za vsakdanje življenje. Draginja pa je naraščala Vse je postajalo dražje. Zagotovilo za delo je bilo dano le za dan ali največ dva V letih recesije so si tudi jarški lastniki nemalokrat privoščili preveč. S podkupninami so prepuščali licitacije Delo ni bilo potrebno. Odvečni so bili tudi delavci. Mnogo jih je moralo nepričakovano ostati doma. Ponovno zaposlitev so jim obljubili takrat, ko se bo gospodarstvo, ki je zašlo v resne težave, zopet opomoglo Kdaj bo to Bodo minili dnevi, tedni ali celo leta. V takšni negotovosti so ostajali delavci iz Induplatov doma — brez dela in brez zaslužka. Burni dnevi leta 1935, ko so se sindikati in strokovne organizacije borile za kolektivne pogodbe, ki bi naj zajamčile bednim tekstilcem osemurni delavnik, pravico do plačanega dopusta ter socialno zaščito v primeru potrebe in, kar je najbolj pomembno, za minimalno mezdo, Jarš skoraj niso dosegli. Leto dni kasneje, sredi vročega poletja je bilo sindikatom, ki so tesno sodelovali s KPJ, dovolj Zagrozili so s stavko in jo zadnje dni avgusta pred štiridesetimi leti tudi začeli. Vretena, statve in jiggri so se za nekaj tednov ustavili Premeteni lastniki tovarne Induplati v Jaršah so pravilno ocenili situacijo in verjetnost, da bo glas o stavki dosegel tudi Jarše in zato na hitro, privolili v nekatere izboljšave in popravke mezd. Labilni delavci so bili s tem zadovoljni in stavka, ki se je 10. septembra 1936 začela v Induplatih okrog 14. ure, se je ob 17. uri istega dne končala. 7 dogovori so bili zadovoljni delavci in lastniki Slednji bolj saj so z drobtinicami nasitili nevedne in bedne delavce. Velika tekstilna stavka v poznem poletju 1 936 torej Jaršane ni zajela v enaki meri kot druge tekstilce. Neorganiziranost in nevednost ter razcepljenost so bili poleg velike bede razlog za takšno stanje. Danes vemo, da so bili pogoji za delavca v Induplatih enako krivični in slabi kakor za delavce v Jugobruni, pri Hutterju ali pri Glanzmann Gas-snerju v Tržiču. Kaže, da so v Induplati zaslužili celo še manj kot v navedenih podjetjih. šele z rojstvom nove Jugoslavije je dobil delavec tiste pravice, ki mu gredo. Postal je lastnik sredstev za delo. Kmetje so postali lastniki svoje zemlje. S kapitalisti in veleposestniki smo z enim mahom opravili. Stavke so bile kažipot narodu, kam mora; odkrit boj za biti ali ne biti pa je končal čas izkoriščanja in zatiranja. Delavci, ki so podoživljali tiste čase, so odšli brez izjeme v zasluženi pokoj. Nam so zapustili delo in tovarne in izročilo, da nikdar več ne dopustimo vrnitev takšnih časov. Vretena so se tiste jesenske dni zopet začela vrteti. Statve nabijajo svojo oglušujočo pesem in jiggri so vroči in hladni. V Induplatih se je v tem času veliko spremenilo. Prašna trda vlakna konoplje in lanu so bila izločena. Kvalitetnejše in bolj uporabne so tkanine iz kemičnih vlaken. Mokre predilniške prostore, polne sopare, so zamenjali svetli in čisti; glasne statve ne ropotajo več, ampak le še bolj hitre in manj glasne. Nizko in temačno barvarno niti za skladišče ne marajo več. Oplemenitilnico pa so preselili v dve novi, sodobni stavbi-Tudi starih strojev niso selili, ne v oplemenitilnici in ne v drugih obratih. Danes, tako pravijo, ni noben stroj starejši kot 10 let Na takih strojih je delati prijetnejše, večja pa sta tudi proizvodnja in proizvodnost. Kilometri kanafasa, ki so nekoč zapuščali tovarno, so že dolgo tega šli v pozabo. Danes slovijo Induplati po svojih izdelkih za notranjo opremo stanovanj in po zavesah, ki jih drugod še ne izdelujejo. V živilski in v petrokemični industriji pa uporabljajo filtre, ki jih dobijo samo v Induplatih. Skoraj vsaka tovarna ima svoje zahteve —- v Induplatih dobi vsak tisto, kar naroči. Med izdelki so še pisani gradlji in druge tkanine ter šotori vseh vrst. Takšni za taborjenje ter industrijski in za pokrivanje športnih objektov. Velika konfekcija, kateri postajajo prostori v Jaršah vedno bolj tesni, izdeluje končne izdelke iz doma izdelanih tkanin. Znak Induplati ste že videli. Kdo ne. Štirje med seboj povezani kvadrati. To je znak kvalitete, znak ki jamči za izdelek in za izdelovalca. Ta znak zahtevajo kupci v skandinavskih deželah, v zahodni Evropi ter v zadnjem času tudi že v manj razvitih deželah Azije in Afrike. Politično je delovna organizacija trdno povezana, organizacijsko pa raste, skladno s srednjeročnim načrtom v vedno več temeljnih organizacij. Kolektiv, ki je v triinpetde-setih letih svojega obstoja narastel od 50 delavcev na delovno organizacijo s 1200 delavci, izdeluje vrednostno 7000-krat več vredno proizvodnjo. Kljub'temu se je količinski obseg proizvodnje povečal le za 300 %, kar pove, da je danes en meter gotovega, pretežno konfek-cioniranega izdelka trikrat več vreden kot je bil takrat, ko je Induplati začela z delom. Danes skrbi za vodstvo podjetja team mladih visokokvalificiranih strokovnjakov, ki jih je več, kot jih je bilo prve dni dela skupaj zaposlenih. Skrb sega seveda še dalj Zelo dobro imajo Induplati urejeno vprašanje preskrbe, prehrane in rekreacije Negovana igrišča so kraj, kjer mnogi preživljajo svoj prosti čas Zaključimo simbol štirih kvadratov s podatkom o zdravstvenem in stanovanjskem skrbstvu, potem zapi-šimo, da je v Induplatih bilo tem vprašanjem posvečeno vedno veliko skrbi. Od delovne organizacije ali z njeno pomočjo je dobilo stanovanje okrog 520 članov kolektiva. To je skoraj polovica vseh zaposlenih O vsem tem pa so obveščeni prek internega glasila, ki sodi me najstarejše liste v delovnih organizacijah v Sloveniji in v Jugoslaviji. Takšne so danes Induplati. Živi i0 dela svobodno in zavestno, da je za njegov čas trpelo veliko delavcev, da so za to darovali tisoči in milijoni svoja življenja. Jaršani vedo, da je njim lepo in vedo, da vsem še ni tako. Zato ne opuščajo nobene prilike, da ne bi dokazali z delom svoje solidarnosti. Nova tkalnica v obratu II z brezčolničnimi sestavami. TEKSTILINDUS KRANJ — njegov nastanek in razvoj Današnji TEKSTILINDUS s svojima dvema obratoma na desnem in levem bregu Save je bil osnovan iz treh večjih predvojnih kranjskih tekstilnih podjetij: lntexa, Jugobrune in Tekstilindusa, kranjske tekstilne družbe. Tekstilstvo na Kranjskem je bila sicer stara domača obrt, cenjena in spoštovana, toda kot industrija se je veliko prej razvila v drugih krajih Slovenije Tako so jo imeli v Ajdovščini že leta 1826, v Preboldu že leta 1842, •eta 1886 v Litiji in leta 1885 že v sosednjem Tržiču. Kranj pa jo je dobil šele leta 1923. Nedvomno Je bila za to kriva zaprtost in malomeščanska mentaliteta starejših kranjskih mestnih velmož Mlajši /podjetnejši' so kmalu spoznali, da bi bila naložba večjega kapitala v kraj velika Pridobitev. Tako je leta 1919 odvetnik dr. Beno Sabothv kot pooblaščenec mesta Kranja zainteresiral poseben konzorcij tujih in hrvaških pridobitnikov, da bi v Kranju osnovali tekstilno podjetje. Žal se je prvi poizkus izja-'°vil, ker je komisija, ki si je prišla ogledat teren za gradnjo tovarne, menila, da le-ta ne ustreza. Šlo je 2a gaštejski pašnik, ki ga je vsaka večja voda poplavila ... No, leta 1922 je dr. Sabothvju le uspelo zainteresirati češkega industrijalca Emilia Storža, da bi v Kranju Postavil tekstilno tovarno. Res je dr|e 25. julija 1922 kupil od mesta Kranja gaštejski pašnik in takoj Začel z gradnjo. V novo grajena poslopja je namestil stare stroje in svoje strokovnjake. £irma ČEŠKA stilna JUGOČEŠKA se je imenovala JUGO-i jugoslovansko-češka tek-ndustrija, d. d. Kranj je imela svojo tiskarno za po- 40 % pa domačega se je hitro razvijala in veliko tkal nico tiskavanje blaga, belilnico in bar varno. Pripomniti moramo, da so D|!i domači kapitalisti tudi del-ničarji nove tovarne,Tako je bilo Prav v Jugočeški 60 % češkega kapitala Tovarna kmalu zaposlovala kar 1 500 de-lavcev, ki so delali na 4200 vre-tenih in 650 statvah Izdelovali so v glavnem žensko blago — Potiskano viskozno polsvilo, raz-ne krepe, potiskano bombaže-vino, fianele in barhent. Med drugo svetovno vojno je okupator preuredil Jugočeško v tovarno letalskih delov in nikoli več tu niso tekle statve. Danes je bivša Jugočeška eden od obratov kranjske ISKRE. Druga po vrsti je bila v Kranju ustanovljena tekstilna tovarna lr,tex, tekstilno industrijalna d. z 0 z Njeni lastniki so prišli s Poljake, kjer so kapitalisti prav tako kot na .Češkem iskali primernih naložb zunaj svoje dežele. Tovarna je pričela z gradnjo in orga-nizacijo proizvodnje na osnovi ^užbene pogodbe z dne 21. mala 1926. Intex se je odločil za gradnjo na levem bregu Save. s°lastnika tovarne sta bila poljski lndustrijalec Pavel Markgraf in kranjski trgovec Franjo Sire. Vendar so se kasneje lastniki te delniške družbe pogosto menjavali. Ob koncu leta 1939 je bilo v lntexu zaposlenih le 633 delavcev, statev je bilo 350, vreten so pa imeli 8000 Izdelovali so pestro bombažno blago kot oksford, zefir, popelin, kord žamet, velveton, rips, panama, klot, rokavino, flanele, barhent in drugo. JUGOBRUNA, kranjska tekstilna tovarna d. z o. z. Kranj je bila kot tretje tekstilno podjetje v Kranju ustanovljena 12 junija 1928 Bila je last češkega tekstilnega fabrikanta Františka Brune (od tu tudi ime Jugobruna) in njegove družine, sodeloval je pa delno tudi domač kapital. Po številu zaposlenih — ob koncu leta 1939 jih je imela kar 1364 — je Jugobruna veljala za največje tekstilno podjetje v Kranju. Tik pred vojno je tu teklo 1400 statev, predilnica pa je štela kar 18.000 vreten. Tudi Jugobruna je izdelovala predvsem ceneno tiskano blago, umetno svilo, žamete, blago za podloge, oksforde, frenče, cefirje in drugo. Kot četrta tekstilna tovarna kranjskega bazena pa je bila dne 26. marca leta 1928 na vrhu gaštejskega klanca ustanovljeno podjetje Tekstilindus, kranjska tekstilna družba z o z Kranj — Stražišče. Lastnika sta bila domačin Franjo Sire in Artur Heller, bivši ravnatelj Jugočeške. 440 statev je bilo takrat v Tek-stilindusu, vendar je poslovala zelo uspešno Odnosi med delavci in lastniki so bili tu očitno boljši kot v drugih kranjskih tovarnah, posebno v Jugobruni. Tekstilindus je izdeloval kana-fase, oksforde, cefirje, žepne robce, rute, blago za perilo in razne podloge Niso imeli tiskarne in predilnice, imeli so pa dobro barvarno in belilnico. PRVA POVOJNA LETA TISKANINA Že tako slab predvojni strojni park je delno uničila še vojna vihra in bivša Jugobruna je osvoboditev dočakala v zelo slabem stanju. Leta 1945 je tu delalo le 620 ljudi, proizvodnja pa je bila 1,7 milijonov kv. m. S trdim delom si je podjetje postopoma opomoglo in se kmalu uveljavilo kot eno največjih tekstilnih tovarn v državi. V svojem sklopu je imelo tudi obrat Tekstilindus na Gašteju, ki pa je bil pozneje priključen Inteksu. Leta 1953 je bila montirana nova čistilnica, zgrajeno skladišče bombaža z garažami, postavljena je bila kompletna fotogravura, nabavljen je bil nov sušilno-razpenjalni stroj: Ob vseh teh pridobitvah se je hitro dvignila produktivnost dela, izboljšal asortiment in kvaliteta izdelkov. Izvedena je bila delna rekonstrukcija pre- dilnice in povečana njena kapaciteta. V Tkalnici so se kapacitete povečale z novimi avtomatskimi statvami picanol, oplemenitilnica je dobila nove kosmatilne stroje, filmsko ti skarski stroj in široki tiskarski stroj. Leta 1960 je proizvodnja dosegla že 21 milijonov kv. m in v tovarni je bilo že 2083 zaposlenih. INTEKS Nič boljši povojni začetki niso bili v Inteksu. Prejšnje nenačrtno gospodarjenje je pustilo svoje posledice. Vendar delavci so zastavili vse svoje sile za ponoven »razcvet podjetja. Želi so uspeh za uspehom V letih 1946 do 1949 je bila zgrajena nova" predilnica. Leta 1949 so montirali parni kotel in turbino. 1954. leta je bila adaptirana in razširjena tkalnica, hkrati pa je bil v Inteks preseljen tudi gaštejski tekstilni obrat Leta 1959 je doživela rekonstrukcijo predilnica, kar je povečalo njene kapacitete V letu 1959 pa je tovarna dobila nove stroje za barvarno, česalnico in čistilnico. Kako se je dvigala proizvodnja v teh povojnih letih, zgovorno pove podatek, da je bila proizvodnja leta 1946' tu 4 milijone kv. m, leta 1960 pa že 10,5 milijona kv m. Zaposlenih pa je bilo pred združitvijo s Tiska-nino 1 347 delavcev. Obe tovarni, tako Tiskanina kot Inteks, sta v teh težkih povojnih letih uspešno poslovali in se močno uveljavili predvsem na domačem pa tudi tujem tržišču. NOVI TEKSTILINDUS Z združitvijo obeh podjetij dne 1. julija 1961 se v Kranju začne novo obdobje za kranjsko tekstilno industrijo. Vse skupne naložbe so bile v glavnem usmerjene v modernizacijo tehnološkega procesa obeh obratov. Ob združitvi leta 1961 je bilo v obeh podjetjih od skupnih 2166 statev le 288 avtomatskih, ob koncu leta 1974 pa je bilo vseh 1631 statev z enako zmogljivostjo izključno avtomatskih. Eden največjih uspehov kolektiva pomeni v letih 1973—74 izvedena centralizacija dislociranih predilniških obratov, kasnejša ureditev tkalnice v obratu II in pa seveda nov, najmodernejši strojni park tako v predilnici kot tkalnici. To pa so bile naložbe, ki so terjale ogromna sredstva in pri ljudeh tudi veliko samoodpo-ved. Prav združitev predilnic pomeni v Kranju dosedanji največji poseg na področju predil-stva. Že leta 1971 so se v Tekstil-indusu lotili izdelave dolgoročnega programa razvoja, ki so ga izdelali skupaj s strokovnjaki mariborskega Tekstilnega inštituta Ta program je bil sicer v celoti realiziran, ni pa še povsem končan. Plan razvoja 1975— 1976 predstavlja namreč nadaljevanje programa 1972— 1974 Osnova tega programa je zadržati ali pa celo povečati kapacitete z zamenjavo iztrošenih strojev s sodobnejšimi ob povečanju produktivnosti dela in zmanjšanju števila zaposlenih, odpraviti ozka grla in izboljšati asortiment in kakovost proizvodov. Tako je v njihovem programu kljub vsem vlaganjem v predilnico v zadnjih letih še vedno zamenjava starih strojev. V prvem polletju letos so zamenjali že 25 predilnih strojev in odpravili direktno predenje, ki sicer povzroča v fazi tkanja vrsto nevšečnosti. Kot ena največjih prihodnjih investicij v Tekstilindusu pa je obnova TOZD plemenitilmca Na njen račun bodo tudi vlaganja v energetiko prestavljena na kasnejši čas Postopoma pa bodo še naprej delali na programu poenotenja tansporta in embalaže Plemenitilnica pomeni danes najbolj ozko grlo Tekstilindusa, ki ga bo treba vsekakor pospešeno reševati: sušilno-razpenjalni in termofiksirni stroji danes onemogočajo kakršnokoli povečevanje proizvodnje ali večjo uporabo sintetike. Potem je pa tu še resna misel, s katero se že dolgo ukvarjajo: združitev obeh plemenitilnic. Taka združitev bi prinesla vrsto prednosti v sami organizaciji proizvodnje in seveda tudi večji ekonomski efekt. To rešitev sicer postavljajo v daljši program razvoja, tam v leta od 1980 do 1985, toda s tem premikom je treba računati že danes. Takoj ob plemenitilnici se postavi vprašanje belilnice v obratu I, ki je s svojo tehnologijo neprimerna in že novzroča določene težave Toda vse kaže tako, da ta problem še ne bo takoj rešen. Poleg teh velikih načrtov pa bo tu potrebna nabava raznih manjših strojev in aparatur, ki bodo omogočali fleksibilnejše delo in razširitev asortimenta: gre namreč za barvno kuhinjo, gravuro, brusilne stroje in podobno. Predvidevajo, da bo barvna kuhinja urejena že v prihodnjem letu. Ze zdaj pa kaže, da bo treba preiti s trdih goriv na tekoča ali celo plinska, če bodo za zadnja že pogoji Obnovo teh naprav pa ne narekuje samo velika dotrajanost in povečane zahteve po tehnološki pari in energiji, pač pa tudi skrb za čistejše ozračje Seveda pa pri vseh teh investicijskih vlaganjih ne bodo pozabili na človeka, na njegov družbeni in osebni standard, posebno pa še na njegovo znanje, da bo sposoben upravljati moderna proizvodna sredstva. Le tako bodo te zahtevne naložbe dale pričakovane rezultate. ZLATI ZNAK SINDIKATA Da se je odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije pri Zvezi sindikatov SR Sloveniuje letos poleg drugih devetih delovnih organizacij odločil, da to odličje dobi tudi kranjski Tekstilindus, je vzrok za to ne le njihova odlična sindikalna organiziranost, pač pa še vrsta drugih dejstev Sindikalna organizacija je bila v kolektivu tisto aktivno telo, prek katerega so delavci neposredno vplivali na vsebino svojih samoupravnih norm in način njihovega uresničevanja. Veliko pozornost je posvetila urejanju življenjskih in delovnih pogojev delavcev, zlasti žensk. Uspela je, da se je nočno delo žensk zmanjšalo za 90 % in sedaj dela v nočni izmeni le še 1 00 delavk. Tudi stanovanjska vprašanja sodijo v njeno področje Doslej je dobilo najemna stanovanja več kot 450 delavcev, 94 delavcev pa je dobilo kredite za nakup stanovanj -Prav tako je 450 delavcev prejelo kredite za individualno gradnjo Imajo svoj samski dom hotelskega tipa, v katerem je 271 postelj Delavci iz Tekstilindusa si lahko privoščijo oddih v treh lastnih počitniških domovih v Novigradu, Bohinju in na Krvavcu s skupno 725 posteljami Zelo dobro imajo urejeno družbeno prehrano; v treh njihovih restavracijah prejema topli obrok vseh 2400 delavcev * Na področju samoupravljanja se je kranjski Tekstilindus že v sredini leta 1973 lotil uresničevanja ustavnih določil nove ustave in že novembra istega leta je bil podpisan samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo V akcijah, ki imajo namen združevanja v tekstilni industriji, tudi Tekstilindus aktivno sodeluje in je dal že vrsto pobud Pred vsem pa so njihova prizadevanja usmerjena v to, da se zagotovi dejansko združevanje dela in sredstev V Kranju ima TEKSTILINDUS proizvodi iz njihovega celotnega proizvodnega progra ma težjih dekorativnih tkanin. v hotelu CREINA svoj informativno prodajni center, kjer so na voljo — od najtanjšega finega bombažnega batista do stran - 40 let 17. september 1976 r Melje • Tabor • Merinka • Sukančarna • Teksta MTT — mariborski velikan Mariborska tekstilna tovarna, bolj poznana v svetu na kratko kot MTT, sodi danes nedvomno med največja in najstarejša proizvodna podjetja v mariborskem industrijskem bazenu, pa tudi med največje proizvajalce tekstila v Jugoslaviji. Bogat asortiment blag, ki prihaja iz njenih petih delovnih organizacij Melje, Tabor, Merinka Sukančarna in Teksta, pozna vsa Jugoslavija, prav tako pa so fee z njim srečale že mnoge dežele Azije, Afrike, Amerike, predvsem pa Evropa. Kot kranjske tekstilne tovarne, so tudi mariborske nastale iz predvojnih podjetij, ustanovljenih s tujim kapitalom. Maribor s svojo lego, bogato okolico in ceneno delovno silo je bil zelo privlačen za tuje kapitaliste, ki so tu iskali vir svojih dobičkov. Današnja MTT, kjer danes združuje delo 4590 delavcev, je tako nastala kar iz osmih bivših podjetij: to so bili podjetje Ma-Va, Hutter in drug, Jugosvila, Jugotekstil, Rosner, Predilnica in tkalnica, Merinka in Teksta. In nastanek vsakega teh majhnih podjetij med obema vojnama je bil po svoje zanimiv. PREDILNICA IN TKALNICA Ustanovitelj Predilnice in tkalnice je bil češki Žid Edvard Doc-tor Leta 1921 je na desni strani Drave pri koroškem kolodvoru _ kupil parcelo, imenovano Križni dvor, ter pričel z zidavo tovarne. Leta 1922 je bila tako ustanovljena tovarna Doctor in drug; v Mariboru je steklo prvih 20 statev. Podjetje se je opremljalo, širile in bilo dograjeno šele leta 1938 Leta 1943 je bila zaradi vojne proizvodnja tu ustavljena, strojni park so pa deloma odpeljali okupatorji. Leta 1945 je tovarna doživela hud bombni napad in bila močno poškodovana. Mnogo strojev je bilo povsem uničenih. Po osvoboditvi se je kmalu pričelo z obnovo tovarne in leta 1947 je bila tovarni priključena še sosednja bivša tovarna pletenin Zora. TOVARNA MA-VA Dne 14 8 1 924 je bila v Mariboru ustanovljena firma Schon-sky et Lobl, ki je imela ob ustanovitvi belilnico, apreturo in malo kotlarno Leta 1925 se je firma preimenovala v Mariborsko tekstilno tvornico. Leta 1932 je podjetje prešlo v lastnino Deutscha in Mautnerja Podjetje se je širilo, vendar opremljalo s staro opremo, ki so jo izločale tekstilne tovarne po Češki, Nemčiji, Angliji in drugod. Od leta 1940 je podjetje večkrat menjavalo lastnike in končno je bilo tega leta tudi preimenovano v Ma-Va. HUTTER IN DRUG To podjetje je bilo v Mariboru ustanovljeno kot tretje tekstilno podjetje po vrsti. Leta 1926 je bila najprej zgrajena tkalnica hla-čevine Leta 1929 je bila zgrajena tkalnica klota, leta 1933 so dobili predilnico, leta 1936 su-kančarno in leta 1939 je bila zgrajena še tkalnica svile. Posebnost te firme je bila, da so bili vsi oddelki opremljeni z novimi stroji. V času druge svetovne vojne je podjetje ostalo nepoškodovano. JUGOSVILA, JUGOTEKSTIL, ROSNER Podjetje Jugosvila, ki sta ga ustanovila Marko Rosner in Avstrijec VVerner Bader, je začelo z obratovanjem leta 1933. Namenjeno je bilo predvsem izdelavi tkanin iz naravne in umetne svile. Ko se je leta 1934 Rosner-ju pridružil še Lobl, bivši lastnik Mariborske tekstilne tvornice, so zgradili še dodatne objekte, ki so bili registrirani kot Jugosvila objekt.II in Jugosvila objekt III. Prvo Jugosvilo so poimenovali obrat I. Pozneje se je objekt II preimenoval v Jugotekstil, objekt III pa v Tekstilno tovarno Marko Rosner. MERINKA Sudetski Nemec August Erlich je leta 1 926 odkupil iz konkursne mase banke Slavija zemljišče in stare avstrijske dragonske vojašnice v Mariboru, Jezdarska ulica in začel še istega leta s proizvodnjo nogavic. Leta 1929 je pletilne stroje prodal in začel izdelovati volnene tkanine, predvsem hlačevino. Leta 1937 je dogradil še predilnico. Podjetje je bilo eno prvih, ki je kot surovino uporabljalo na veliko odpadke ter tako proizvajalo cenejše tkanine in vato, s čimer je pri nizkih proizvodnih stroških dosegalo relativno visoke dobičke. Takoj po osvoboditvi je podjetje začelo obratovati z materialom iz starih zalog, toda strojni park je bil zelo slab in je terjal stalna popravila. Z odločbo vlade LRS z dne 23. 10. 1946 se je iz firme A. Erlich ustanovilo podjetje Tovarna volnenih in vigogne izdelkov Maribor, dne 1.1.1 962 pa se je preimenovalo v Merinko, industrijo volnenih tkanin Maribor. TEKSTA Današnja Teksta, ki je najnovejša delovna organizacija MTT, saj se je priključila šele letošnjega junija, je v glavnem naslednica Tekste Maribor in firme Anton Pinter, tekstilna tovarna Maribor — Tezno. V Teksti so izdelovali predvsem najrazličnejše trakove, Pinter se je pa ukvarjal z nabavo in preprodajo strojev, surovin in utenzilij. S proizvodnjo pozamen-terijskih izdelkov pa je začel Pinter šele leta 1939, ko si je iz Nemčije nabavil stroje za izdelavo trakov. Med vojno se je v glavnem širilo Pinterjevo podjetje, ostala podjetja so bila ukinjena, Pinter je pa pokupil stroje teh likvidiranih podjetij. Proti koncu vojne je Pinter postavil tudi tkalnico za trakove in pletil-nico. Po osvoboditvi je nekaj statev za tkanje trakov in strojev za pletenje trakov odkupil od likvidiranega podjetja Teksta Ludvik Ci-lenšek, ki je postavil samostojno tovarno na Studencih. Tako sta se po vojni pojavili kar dve samostojni podjetji za izdelovanje trakov in vrvic. In kako je potekalo to združevanje podjetij, ki smo jih nanizali kot predhodnike današnjega tekstilnega velikana ob Dravi? 1.7. 1946 so se združili Ro-teks, Jugotekstil in Jugosvila v skupno podjetje Mariborske bombažne tkalnice 1 1. 1947 s,ta bili fuzionirani podjetji Hutter in drug in Mariborska tekstilna tovarna Ma-Va v skupno podjetje Mariborska tekstilna tovarna. 1 1. 1949 sta bili združeni podjetji Mariborska tekstilna to varna in Mariborske bombažne tkalnice v skupno podjetje Mariborska tekstilna tovarna. . 1.7.1 962 sta se spojili Predilnica in tkalnica Maribor in Merinka, industrija volnenih izdelkov Maribor v skupno podjetje PTM — Merinka, industrija modnih tkanin Maribor. Temu podjetju se je 1 . 10. 1 962 priključila tudi Ruška tekstilna industrija Ruše. 1.1.1 963 se Merinka priključi Mariborski tekstilni tovarni Maribor. In še zadnja združitev: delavci DO Teksta so 9. junija letos na zboru delavcev soglasno sklenili, da pristopajo v SO MTT kot njena peta delovna organizacija in tako od 21. junija 1 976, ko je bila podpisana svečana izjava o pristopu DO Teksta v SO MTT, posluje DO Teksta pod svojim imenom in firmo Mariborska tekstilna tovarna. Vse pa kaže, da se bo Mariborski tekstilni tovarni še do konca leta priključila tudi Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, ki bo postala 3. TOZD Merinke. ZAČETEK JE BIL TEŽAK Razmere delavcev v tekstilni industriji so bile v letih pred II. svetovno vojno po vsej Sloveniji v glavnem enake: izkoriščanje ni poznalo meje. Tudi tekstilni Maribor se je uprl. S posameznimi stavkami so začeli že v letu 1935, generalna stavka leta 1936 pa jih je povsem zajela. Večji od materialnega učinka stavke je bil moralni učinek, saj so v tej borbi delavci spoznali, da je le delavski razred s svojo visoko razredno zavestjo vodilna sila demokratičnega gibanja. Po vojni se je tudi mariborska tekstilna industrija znašla v hudem položaju: stroji so bili stari, surovin pa malo. Le volja je bila tu, ta čudovita, močna človeška volja, ki ustvarja iz nič. Zaradi obnove porušene domovine in pospešene industrializacije dežele marsikdaj ni ostalo dovolj niti za enostavno reprodukcijo. Prvi večji vzpon je podjetje Zabeležilo po preteku prvega desetletja po osvoboditvi. S kasnejšo uveljavitvijo tržnih« odnosov v ekonom- ski politiki Jugoslavije so tudi delavci v mariborski tekstilni industriji spoznali, da bo treba ubrati novo gospodarsko pot, ki bo dala moderne, kvalitetne proizvode in večji družbeni proizvod. Napeli so vse sile. Modernizirali so proizvodnjo, iz leta v leto zviševali produktivnost, spreminjali asortiment in ga prilagajali zahtevam trga. Ta preusmeritev se je hitro obrestovala. Danes beleži Mariborska tekstilpa tovarna solidno rast celotnega dohodka, povečuje vlaganja v razširitev in modernizacijo proizvodnje. Danes izdelujejo v Mariborski tekstilni tovarni izredno pester asortiment blaga od modnih srajčevih, popelinov, lahkih bombažnih in volnenih blag do težkih volnenih blag. Z gotovostjo lahko trdimo, da je prav v m od n osti in bogastvu asorti-menta danes MTT med vodilnimi tekstilnimi industrijami v državi. 1976 — PRELOMNICA V MTT se še kako dobro zavedajo, da letošnje leto pomeni odločilno prelomnico v gospodarjenju. Dohodek se ugotavlja na osnovi plačane realizacije. Terjatve in obveznosti morajo biti pokrite z instrumenti zagotovitve plačil. Težave so, kot povsod. Odpovedati se bodo morali marsikateri investiciji, kajti dobršen del sredstev, ki so bila sicer namenjena investicijam, bo treba letos, pa tudi v prihodnjih letih preusmeriti v obratna sredstva. Prizadevanja za znižanje zalog in poslovnih stroškov, za povečanje produktivnosti dela in izvoza, za izboljšanje asortimenta in kvalitete dela, za maksimalno izrabo strojev bodo morala biti vedno in povsod prisotna. Le tako bodo ustvarjeni pogoji za uspešen razvoj podjetja in pa seveda za zviševanje osebnih dohodkov, ki so danes v tekstilni industriji nasploh prenizki. ZLATI ZNAK SINDIKATA 31. maja letos je bilo podeljenih v Sloveniji 59 zlastih znakov sindikata: devetinštirideset znakov so dobili sindikalni delavci, deset pa je bilo podeljenih osnovnim organizacijam sindikata. Med njimi je bila tudi MTT. V utemeljitvi je bilo zapisano, da se jim zlati znak sindikata podeljuje za predvojno aktivnost, ko so delavsko zavest v mariborski tekstilni industriji budili revolucionarji in tudi njo potegnili v val stavk, za številne udarniške ure, ki so jih opravili za obnovo tovarne in domovine, za vsa prizadevanja za razvoj samoupravnih odnosov v kolektivu, za hitro povojno reševanje stanovanjskih vprašanj (od leta 1950 do danes so delavci dobili 1317 novih stanovanj, 400 je bilo pa obnovljenih), za odpravo nočnega dela delavk, za skrb za rekreacijo in oddih, za izobraževanje, za kvalitetno in sprotno informiranje delavcev, za zboljšanje zdravstvenih pogojev, za ureditev delavske prehrane ... In še bi lahko naštevali. INDUSTRIJA NAJ SE POVEZUJE V letu 1 976 stoji pred Mariborsko tekstilno tovarno še ena velika naloga: samoupravno organiziranje v SOZD. Gre za ustanovitev petih delovnih organizacij v okviru nekdanje delovne organizacije MTT, in sicer za delovno organizacijo Melje s 4 TOZD in skupnimi službami, ki je največja proizvajalka srajčevin in posteljnega perila, enovito delovno organizacijo Tabor, ki izdeluje mešanice poliester-bombaž, poli-ester-volna in pletenine, delovno organizacijo Merinka z 2 TOZD, ki izdeluje težje volnene tkanine in mešanice volna-sintetika ter hlačne nogavice, enovito delovno organizacijo Sukančarno, ki izdeluje sintetične in bombažne sukance ter Tekste, ki s svojo proizvodnjo trakov zalaga pretežno čevljarsko industrijo. Nova ustava in tudi stabilizacijska gibanja v gospodarstvu zahtevajo, da se industrija povezuje, da je plan skupnega razvoja usklajen. Glede na sedanji položaj, ki ga zavzema tekstilna industrija v Sloveniji in glede na njeno perspektivo, je nadvse nujno, da tekstilci prebrodijo drobnjakar-stvo in se povežejo v gospodarsko močne in perspektivno čvrsto usmerjene OZD. Ih prav v MTT so danes na najboljši poti, da to tudi uresničijo. ji tekstilna tovarna Maribor Tovarna je bila ustanovljena leta 1928 kot tovarna svile THOMA Co. Po osvoboditvi se ji je pridružil strojni park še dveh drugih manjših svilarskih tovarn v Mariboru, tako da je štela od takrat 400 statev. Kljub temu pa je še leta 1 950 — zaradi težav pri preskrbi s surovinami — proizvedla le 1,3 milijone kv. m blaga. Ta količina se je sicer kasneje povečala na 4 milijone metrov, vendar je pri tem tudi ostalo, dokler se ni leta 1964 pričelo načrtno zamenjevati zelo zastareli strojni park vseh obratov. To pa je omogočilo, da proizvaja tovarna od leta 1975 že 10 milijonov metrov. Tovarna ima izdelan tudi plan razvoja za obdobje do leta 1 980, kateri predvideva povečanje še za nadaljnjih 3 milijone metrov, vendar se bo moralo njegovo popolno izvedbo nekoliko preložiti zaradi nastalih ekonomskih težav, s katerimi se ta čas srečuje vsa tekstilna industrija. Tovarna proizvaja raznovrstne svilene, umetno svilene, pol-svilene in sintetične tkanine ter tkanine iz mešanic raznih tekstilnih materialov v gladki in vzorčasti izvedbi. Delovni kolektiv šteje 740 delavcev, od tega pa je kar 401 ženska. Glede na stalno prizadevanje za čim boljšo usposobljenost delavcev za delo, ima ta čas v delovni organizaciji 1 50 delavcev ali 20 % srednjo, višjo ali visoko izobrazbo (srednjo 1 6,23, višjo 2,97 in visoko 1,08 %). Stalno se tudi še naprej šola na stroške delovne organizacije večje število mladine (štipendisti) ter delavci ob svojem delu. Vpeljan pa je tudi učinkovit sistem stalnega poučevanja za neposredno delo za večino delovnih mest v proizvodnji »METKA« Tekstilna tovarna in konfekcija, Celje, Ipavčeva 22 'elefon: 260-20 Brzojav: METKA CELJE, Telex: 33557 izdeluje in konfekcionira tkanine za posteljno perilo, flanel rjuhe, moške in ženske robce v najsodobnejših vzorcih in priznani kvaliteti. Zaščitni znak METKA je jamstvo za kvaliteto. Čuvaj ključe za vsako ceno! Poldi Bozovičar s Trate pri Škofji Loki je bila delavka v Inteksu v Kranju. Dobro se spominja poteka štrajka, o pripravah nanj pa pripoveduje: »Leto 1936 je bilo za nas tekstilne delavce zelo razburljivo. Ze vse leto pred* štrajkom smo imeli shode. Zadnjega pred štrajkom smo imeli pri Semenu. Tam so nam voditelji že povedali, da je štrajk pripravljen in kdaj se bo začel. Ko je prišla napovedana ura, je zatulila sirena in začeli smo ustavljati stroje. Stumfarjev Tone, ki je vodil štrajk v naši tovarni, mi je izročil ključe našega oddelka in mi naročil, naj jih čuvam za vsako ceno. Potem, ko smo se zbrali pri vratarju in si razporedili stražarska mesta, je prišel k meni ravnatelj VVenskv in me lepo ogovoril. Vprašal me je tudi, če imam ključe.-Naj mu jih lepo mirno izročim, je še rekel in, če bom ravnala tako, se mi ne bo nič zgodilo. V meni pa so še vedno gorele besede »Čuvaj jih za vsako ceno!«. Hitro sem so obrnila in stekla okoli tovarne. Pri drugi straži sem jih dala v roke drugi delavki in se pomešala med sodelavce. Direktor je prihajal za mano, zato sem tekla proti izhodu in tam sem straži povedala, kje so ključi. Ko se je štrajk končal, sem bila ob službo v Inteksu. Poskusila sem v Škofji Loki pri Thalerju in sem bila takoj sprejeta. Brummen se je dobro zapomnil, da sem med štrajkom prišla v tovarno dajat delavcem navodila. Ko sem prišla delat, mi je dejal, da bo sedaj videl, če znam tudi tako dobro delati kot znam govoriti. Zaradi nagovarjanja delavcev k štrajku in ker sem bila organizirana, sem imela opravka tudi na sodišču, vendar se je vse dobro končalo. Ko pa je poročilo s sodišča izšlo v časopisu, ne spominjam se več, v katerem, je bil med drugimi tudi prispevek: Agitatorka Leopol-dina. Brummen mi je prinesel pokazat časopis in ko sem prebrala, kaj piše, se je le posmejal in šel.« Nismo se borili za teh 50 par! Karolina Držaj iz Kidričeve ceste v Kranju se še dobro spominja stavke. Zaposlena je bila v Jugobruni v špulariji in je bila med stavko ves čas ob strojih. »Po končanem štrajku so sestro vzeli nazaj na delo, mene pa ne. Ker pa je bilo doma težko in brez zaslužka nisem mogla biti, je sestra prosila, naj me vendar vzamejo nazaj. Precej časa je trajalo, da so se me .usmilili'. Tedaj sem videla, da delodajalci še slahše ravnajo z delavci kot pred štrajkom. Nagajali so nam, ko so se kvarili stroji. Da bi delavka manj zaslužila, mojster ni hotel takoj popraviti okvare. Zmanjševali so hitrost strojev, da nismo mogli dosegati norme in podobno. Za toliko dni trpljenja med stavko in za težko delo po njej, smo imeli le 50 par več plače na uro. Pa sem se nekega dne zjezila in očitala mojstru, da se za teh borih 50 par nismo borili. Takoj sem bila spet na cesti. Potem pa sem dobila delo pri Crobathu. Šivala sem gumbnice. Delo je bilo lažje pa še več sem zaslužila.« V takšnih razmerah se je krepila delavska zavest Maksa Gašpariča iz Maribora pozna veliko ljudi, saj je bil eden od stebrov predvojnega revolucionarnega gibanja v tem koncu Štajerske. Že kot 19-leten fant je maja 1935. leta postal član KPJ. »Stavke leta 1935, mirovni shodi in protidragin jske manifestacije, ki smo jih doživljali leta 1935 v Mariboru, so imele korenine v takratnih razmerah in so bile predhodnica leta 1936. Čeprav ta gibanja niso dobila takšnega političnega obeležja kot stavke naslednje leto, so vendarle opozorile na težak položaj mariborskega delavstva, njegove nemogoče socialne razmere in so bile politična šola delavstva. Te stavke so nosile^ bolj ekonomski pečat, vendar se je skoznje osveščalo mnogo delavcev, zlasti podeželskega polproletariata. V stavkah leta 1935 je odmeval tudi močan odmev svetovne gospodarske krize, v tem obdobju se je razbohotil fašizem v Italiji in nacizem v Nemčiji. Pod vplivom komunistične partije Jugoslavije in njenega organiziranega delovanja so se tudi delavske množice začele prebujati. Tako si je partija krepila položaj in se borila za enotnost vseh delavskih množic. Manj enotnosti je bilo v vrhovih posameznih strokovnih zvez, saj so obstajali rdeči, beli in plavi zaupniki delavcev oziroma sindikatov s tremi strokovnimi organizacijami. V Mariboru so na srečo prevladovali levi socialisti in simpatizerji KPJ. Tedanje oblasti so priznavale velike olajšave tujim kapitalistom, ki so v razvitejših državah kupovali že odpisane stroje, jih montirali pri nas in na njih izkoriščali naše delavce. Poleg izredno nizkih mezd od 1,5 dinarja do 3 dinarjev na uro so delavce pri'Zelenki, Er-lichu in Doctorju in tudi v drugih tovarnah kaznovali z odtegljaji od plač zaradi kvalitete, discipline in drugih .prekrškov.' V takšnih razmerah se je krepila delavska zavest in je zorel čas za stavko.« Shujšala sem za 12 kg Marija Kutnar, upokojenka iz Nazorjeve ulict v Kranju, je leta 1936 delala v Škofjeloški predilnici na Trati. Takrat ji je bilo 18 let. O dogodkih izpred štiridesetih let pripoveduje: »V našo tovarno, takrat je bila še majhna delavnica, okrog 50 nas je bilo delavcev, ki smo delali v dveh izmenah, so prišli delavci iz Kranja in nam sporočili, da v Kranju stavkajo in nas pozvali naj se jim pridružimo. Takoj smo usta vili stroje, nepriljubljene mojstre smo nagnali iz tovarne in si prilastili ključe. Prva dva dneva smo bili brez hrane, potem pa smo organizirali nabiralne akcije in kuhinjo. Obšli smo Trato, Godešič, Mavčiče, Sv Duh, Virmaše, Suho in Škofjo Loko. Kmetje so nan precej pomagali, vendar takrat tudi sami niso imeli ve liko. Znatno nas je podprl lastnik mlina pri Puštalsk-brvi, pa peka Žužek in Mrcink, mesarja Matevž Hafner in Tone Bogataj. Pa tudi v trgovinah in gostilnah smo v začetku precej dobili. Tako da je v začetku kuhinju ar .dobro' kuhala. Toda stavka je trajala štirinajst dni ri tedne, štiri tedne. Hrane pa je bilo vse manj^Naza. nje smo si morali tešiti želodce le s slabim zeljem in s podobnimi čorbami. Ko je bilo konec in sem'sTa domov, sem bila za 12 kg lažja. Vsi delavci, ki smo med stavko vztrajali v tovarni, smo bili odpuščeni. Več kot mesec dni sem bila doma. Potem pa so me vzeli nazaj. Nekaj pa smo s stavko le dosegli. Plače so nam zvišali za 50 par na uro, vendar so bile še vedno veliko nižje, kot smo zahtevali.« Dekleta, pojte Lucija Zorč je doma s Kokrice pri Kranju. Pred 40 leti je delala v Jugobruni. »V Jugobruni sem se zaposlila junija 1935. leta. Delala sem v tkalnici. Ko je izbruhnila stavka, sem bila šele leto dni v tovarni. Ker smo delavci stražili tovarno in stroje, smo morali biti ves čas notri. Da ni bilo dolčas, smo si dekleta in žene krajšale čas s pletenjem, šivanjem, vezenjem pa peli smo in tudi plesali. Kljub temu pa ni bilo lahko. Negotovost, čakanje in slaba brana so nas izčrpavali. Predzadnji dan stavke sem dobila dovoljenje, da grem domov. Treba se je bilo tudi umiti in preobleči. Ker v dveh urah nisem prišla nazaj, sem bila kaznovana in sem morala drugo jutro na stražo. Navsezgodaj bo nas napadli žandarji. Nevarnost smo naznanili s sireno in iz tovarne so pritekla dekleta in žene in naredile smo živi zid, v prepričanju, da nas žandarji ne bodo tepli. Spominjam se, da je nekdo zaklical: »Dekleta, pojte!« Zapele smo Hej, Slovani in pele smo, dokler niso začeli deževati udarci i gumijevkami in so nas žandarji raz« gnali. Žandarji so potem še ves dan preganjali delavce, ki so se zatekli v Šmarjetno goro ali se skrivali po Kra nju in okolici.« Pridružili smo se iz solidarnosti Angela Valančič je doma iz Češnjice pri Pod-nartu. O sodelovanju v stavki je povedala: »Leta 1936 sem delala pri Božiču v Kranju. Tovarna je bila nova, tudi stroji so bili dobri in zaslužek m !>J slab. Zato se tudi nismo pripravljali na ».k. Toda, ko so k nam prišli delavci iz Jugočeški \ fugo-brune in nas pozvali naj se jim pridružimo, snu tuci mi ustavili stroje. Ki v mo imeli plače že takta Višje, kot je zahtevala kolektiv«' na pogodba, smo stav kali iz solidarnosti. Prav to na nam je Božič zelo zameril. Vse nas je odpustil. Ker ie bila tovarna majhna, komaj nekaj nad 30 delavcev .3 takrat delalo v njej, je lahko zaposlil druge in starih delavcev ni jemal nazaj. Vse leto sem tako ostala brez dela, potem pa so me vzeli pri Prahu. Zasluže! je ;>il precej manjši kot pred stavko pri Božiču.« »Govorite slovensko! Vodilni gospodje tovarne Glanzmann —Gassner v Tržiču so lahko med stavko odhajali na obhode po zasedeni tovarni. Na enega takšnih se je podal tudi inž. Hugo Suk. Ko je med na tleh sedečimi ženskami ugledal ženo znanca, naklonjenega nemškutarjem, jo je v nemščini vprašal: »Gospa . .., kaj pa vendar vi počnete tukaj?!« Ženska, tega dogodka se spominja Andrej Jahežič, je bila trenutek tiho, potem pa je gospodu zabrusila: »Tako dolgo že jeste naš kruh, da bi se že lahko slovensko naučili!« Inženir ni bil nič manj presenečen nad takšnim odgovorom. Svoje, prej nemško vprašanje, je ponovil v čisti slovenščini... Dve uri peš na delo Marija Dolinar, doma na Partizanski cesti 45 v Škofji Loki: »Svojo prvo zaposlitev sem dobila pri Bergantu v Stari Loki. Mlada, zares mlada, sem se morala zaposliti. Saj veste, pri hiši je bilo dvanajst otrok in kruha ni bilo ravno na pretek. Starši so skrbeli za nas po svojih najboljših močeh, a vsakdo, ki je bil kolikor toliko sposoben za delo, si je moral poiskati svoj zaslužek, svoj vsakdanji kruh. Potlej sem se preselila v kranjsko Jugobruno. Tista leta so bila zame izredno težka. Peš sem hodila v Kranj. Prav tako tudi drugi. To pa je pomenilo debeli dve uri peš hoje: Pozimi pa tudi več. Pa tudi zaslužka ni bilo pravega. I n slabe razmere za delo smo imele. Za kosilo smo, denimo, použili po pol litra čaja in malo kruha. Pri desetih ali dvanajstih urah dela je bil, to si morate mit iti. presneto ,švoh* obrok. To pa je bila za nas hrana za ves dan. Čeprav je preteklo že dosti let, se tudi st. ke tekstilcev v Jugobruni še vedno dobro spi- .tinjam. Zadnji večer je bil zares strašen. Udarci so > adali po naših glavah, po naših plečih . . . Žandarji so > as pošteno .namahali' s .pendreki'. Ah, sicer pa je i bolje, da se, ne spomnim na nekdanje čase. Danes mi je lepo. Pred dvema letoma sem se preselila, takrat mi je namreč umrl mož, tule v novo škofjeloško naselje, v nove bloke na Partizanski cesti v Škofji L oki.^ Veliko delavcev je ostalo brez dela Frančiška Završnik, doma s Kamnitnika 14 pri Škofji Loki: K Frančiški Završnikovi s Kamnitnika pri Škofji Loki je naju s fotoreporter-jem vodila njena kolegica Marija Dolinar. Z njo sva se namreč pogovarjala le malo prej. »Rojena sem bila v Virmašah,« pripoveduje Francka. »Že leta 1928 smo začeli šivati ,kno-fe' pri Savniku. Redno pa sem se zaposlila štiri leta kasneje. Neka delavka iz kranjske Jugobrune me je prepričala, da sem se zaposlila v tej tovarni. Moram povedati, da je bil takrat dober vsak zaslužek. Kajti pri hiši je bilo osem otrok, mama pa je bila vdova. Kako je potekala stavka? Čeprav je od tega minilo že štirideset let, se dogodkov še vedno prav dobro spominjam. Ob zavijanju sirene smo ustavili vse stroje. Potem smo nekaj dni ležali na samih ,dilah'. Spomnim pa se, da je najprej sirena zatulila v Jugočeški. Moj bodoči mož mi je v tovarno vsak dan nosil hrano. Ampak hrane je bilo malo. Kajti med seboj smo si jo še delili. Toda najhuje je bilo ob koncu stavke. Žandarji so nas podili iz tovarne in tepli s .pendreki'. Vsa plava sem bila od hudih udarcev. Po končani stavki smo posamezni delavci pri vratarju v tovarni spraševali po delu, spraševali smo za zaposlitev. Toda veliko delavcev je zaradi aktivne udeležbe pri stavki ostalo brez dela. Zaras prav vsem nam so trepetala srca: nas bodo sprejeli na delo ali ne? Toda k sreči sem po končani stavki še vedno dobila zaposlitev. Toda še vedno se dobro spominjam zadnjih trenutkov zasedbe naše tovarne. Eden od žandarjev me je tako .počil' po glavi, da sem izgubila zavest. Potlej pa sem šla peš v copatah v Škofjo Loko . . .« Za stavko sem vedela že prej Francka Vidmar, doma s Smledniške ulice 31 v Kranju: »Rojena sem bila v Bohinju,« pravi Francka, »toda že s štirinajstimi leti sem se preselila v Kranj. Že leta 1932 sem se zaposlila v tovarni ,IKA', konec leta 1934 ali pa morda v prvih dneh naslednjega leta pa v tekstilni tovarni Jugobruna. Takrat sem stanovala v delavskem domu v Kranju. V tem času približno sem spoznala tudi mojega bodočega moža. Moj kasnejši mož Valentin Grego-rič pa je bil že od leta 1933 komunist, član komunistične partije Jugoslavije. Imel je izredno napredne ideje. In tudi jaz sem se jim kmai .oprijela'. Štrajk je bil pripravljen dokaj hitro. Zanj setn kajpada vedela že malo prej. Takoj ko se je začela stavka na Jesenicah, je mož odpotoval, v gore:i jsko železarsko metropolo.« Tudi Francka se je v tistih dneh udeleževala številnih manifestacij. Med drugim je bila tudi na zletu Svobod v Celju. »Zgodaj zjutraj smo šli v Celje, vrnili pa smo se šele naslednji dan zgodaj zjutraj,« nekoliko z nasmehom pripoveduje danes Francka. »Nas dekleta so kajpak hoteli vreči iz delavskega doma. In le sestri, ki je bila v .nekoliko boljših odnosih' z vodilnim osebjem v domu, se moram zahvaliti, da sem še ostala v njem. O stavki pa Francka Vidmar pripoveduje takole: »Kot rečeno: za stavko sem vedela in tudi pričakovali smo jo domala vsi. Kajti možnosti za delo so bile slabe. Tako se je neke noči začelo . . . Držale smo straže, pazile, da kdo od .nepoklicanih' ni prišel v tovarno, imeli pa smo tudi številna zborovanja. Med tem časom me je vzdrževal bodoči mož. Nosil mi je hrano, mi pomagal. Toda nazadnje smo jih pošteno dobili. Sprva so nas sicer tolažili, da se nam ne bo prav nič zgodilo, če bomo pri strojih mirni. Toda kasneje ni bilo tako. Nekatere so potem .podili' celo po Šmarjetni gori. Ampak mene je mož navduševal, naj vztrajam do konca. No, potem smo bili nekaj časa doma. Delavce so sprejemali na delo le postopoma ...« Ukinili so nam vlak Slavka Rupar, doma iz Grenca 16 pri Škofji Loki: »Prvi dve leti sem delala v Jugočeški,« mi je pred dnevi pripovedovala Slavka Rupar iz Grenca pri Škofji Loki, »nato pa sem se zaposlila v Jugobruni. Kar deset let sem bila tam. Tudi med tekstilno stavko.« Slavka se stavke še vedno spominja prav tako kot bi bila včeraj in ne že kar pred štirimi desetletji. Spominja se, da so najprej prišli neki »možje« iz Ljubljane, ki so sploh dali pobudo za »štrajk«. »Po deset ur smo delali takrat,« se spominja Slavka, »nobenega dopusta nismo imeli in tudi za hrano smo morali skrbeti sami. Tistikrat sem delala v tkalnici. Plače so bile majhne. Zato smo se, mislim, da smo imeli tri sestanke, dogovorili za protest proti nevzdržnim delovnim razmeram, za stavko. Kajti takrat smo bili po pravici povedano pravi sužnji. Seveda smo lahko pošteno upali, da nam bodo kaj .pridali'. Tudi tovariši iz Ljubljane so nas bodrili, naj vztrajamo pri svojih zahtevah. Povedali pa so nam tudi, da jih med samo stavko v tovarno ne bo.« V zgodnjih jutranjih urah se je v kranjski Jugobruni oglasila sirena. Stroji so se ustavili... »Ustavite stroje in takoj pojdite ven!« se je glasil ukaz, pripoveduje Slavka Rupar. »Ženske smo zasedle telefone, spodile uradnike iz pisarn. Direktorja ,Brunc-lja' je ena od kolegic celo obrcala. Skratka: prostore tovarne so zasedli delavci. Dobili pa smo tudi navodilo, da nihče od nas ne sme zapustiti tovarne, da mora vsak ostati ob svojem stroju. Tako smo ležali ob strojih na blagu kar vse noči. Podnevi pa smo hodile ven. Velikokrat smo šle po hrano. Jaz sem kajpada šlcr ,v Škofjo Loko, ki sem jo kot domačinka najbolj poznala in tu tudi poiskala hrano. V Kranj jo je vsakokrat od dobrih kmetov in domačinov prepeljal .furman' Matevž Košir, doma nekje iz Zirov, ki pa je že umrl.« Potem je nekdo prinesel vilice, drugi žlice in nože, ženske pa so kuhale enolončnice. »Iz Ljubljane so nas začeli hoditi spodbujat,« pravi Slavka. »Tiste dni smo že peli, se veselili, uganjali šale ... Po kakih petih do šestih tednih, med tem časom sem bila nekajkrat doma, pa se je le začelo .šušljati', da se na nas pripravlja napad. .Zaupniki' so nas takoj razporedili pri vratarju, pri vhodih v tovarno, stražile smo tudi ženske, in nam zabičali, da ne smemo v prostore tovarne pustiti nikogar. Toda napad je bil nepričakovan. Zaslišali smo samo kričanje in že smo se razbežali. Okrog tovarne je bila mreža. Moški so poskakali čeznjo, ženske pa nismo mogle. S še dvema kolegicama sem se zapodila proti reki Savi in obtičale smo za nekimi koreninami. Kajti plavati nismo znale. Poslušale smo obupno kričanje. Brojanovo Johano iz Dorfarij, mojo dobro prijateljico, so, denimo, pretepli skoraj do smrti. No, potem, ko je bilo vsega konec, smo pohiteli domov. Do Starega dvora pri Škofji Loki smo hodili peš več kot dve uri.« Čez teden dni pa se je v Jugobruni že pojavil oglas, ki je »vabil« na delo. Seveda predvsem tiste, ki niso bili pri direktorju in ,mojstrih'"preveč na slabem glasu. »Ponovno sem bila pozvana na delo,« pravi Slavka, »toda delovne razmere niso bile skorajda nič boljše. Ker niso mogli narediti drugega so nam pa ukinili vlak iz Škofje Loke. Tako smo proti Kranju hodili vsak dan peš. Zdoma smo šli ob peti uri zjutraj, domov pa smo se vračali ob osmih zvečer. No, in nazadnje smo bile vse Ločanke pri direktorju še .ocrnjene', da smo prav do zadnjega ,ta rdeče'. Potem sem se preselila v tkalnico pri Thalerju v Vincarjih. Zaposlovale pa smo se kakor se je pač katera mogla. Leta 1942 pa sem končala tudi z delom pri Thalerju. Po vojni sem se z nekaterimi sodelavkami še srečala, upam pa, da se bom z nekaterimi tudi na sobotni proslavi v Kranju. Nismo verjele, da bo res štrajk Marija Rozman, doma iz Oldhamske ceste 1 v Kranju: »Vsi, domala vsi, so že nekaj dni, morda tudi ves mesec govorili, da se pripravlja štrajk,« pripoveduje Kranjčanka Marija Rozman. »Šele tisto noč ko smo stroje zares zaustavili, pa smo bili prepričani, da so bile novice resnične. Da so bile resnične novice naših .zaupnikov'. Žal so naši nekdanji sodelavci, naši voditelji stavke v glavnem že vsi pomrli. Prav dobro se še spominjam ,Nadi-žarja' iz Strahinja, za njegovo ime po toliko letih res ne vem več, ter Tineta Terana, ki je kolikor vem, kasneje padel v Udin borštu. Doma sem sicer iz Škofje Loke, toda že s štirinajstimi leti sem se preselila v. Kranj. Kar osem let sem bila zaposlena v Jugobruni. Med vojno pa so nas kakih dvesto .posodili' v tovarno Iskra. Tam smo delali razno opremo za avione. Upokojitev pa sem dočakala v Inteksu v Kranju.« In kako se Marija spominja štrajka? »Nič lepih spominov nimam nanj,« pravi. »Tri tedne smo imeli zasedeno tovarno. Tri tedne smo ležali na ,dilah'. Prehladili smo se! Pošteno smo se prehladili. Zadnjo noč, tisto zadnjo noč, ko pa so moje sotovariše pretepali žandarji, pa sem bila po čudnem naključju doma. Moja kolegica s Kokrice, s kolegico, ki se bova srečali tudi na proslavi, mi je pripovedovala, kako je bilo. Spuščali so plin, da ja nihče ne bi mogel brez udarcev, brez podplutb ven iz prostorov Jugobrune. V tistih dneh smo le redkokdaj okusili pravo hrano. Ženske so sicer kuhale Črno ,žlobudro', z ostalo hrano pa so nas oskrbovali svojci, znanci in naši pristaši. mTOŠAMA Tovarna sanitetnega materiala Domžale Poleg sanitetnih izdelkov je podjetje raz proizvodnjo: — izdelkov za žensko higieno — izdelkov za nego dojenčkov in — proizvodnjo cigaretnih filtrov vilo Preboldska tekstilna tovarna dobiva od leta 1970 novo podobo. OZD Tekstilna tovarna Prebold TOZD tkanine — TOZD pletenine Tekstilna tovarna v Preboldu je bila ustanovljena že 'e^. 1839, obratovati je podjetje pričelo tri leta pozneje, ko so W dograjeni veliki tovarniški prostori. Starost tovarne je kar ^ stitljiva — celih 1 37 let! Tekstilna tovarna v Preboldu je ime že od vsega začetka bombažarsko predilnico, tkalnico in op'e menitilnico. Zdaj ima tudi tiskarno in trikotažno pletilnic0 Sukno — Industrija volnenih izdelkov Zapuže 1948. leta je bila v Zapužah v radovljiški občini ustanovljena Industrija Sukna. To je bilo invalidsko podjetje s takrat zastarelo tehnologijo in dokaj težkimi delovnimi pogoji. 59 je bilo zaposlenih na začetku. Splošnem mizarksem podjetju tjsjd novili nov obrat; predvsem na z< občine Ribnica, kjer so imeli ^ Pf? gramu postopno zaposlitev žen 196G. leta so v tovarni v Zap^ uredili mokro in suho api"etLJ ± hkrati pa so se to leto začele tu^'^ie prave na gradnjo nove tkalnice, kL bila potem gotova 1 965. leta, 1 ^ ^ leta pa je bila zgrajena še n predilnica. Poleg razvoja podjetja in mode^ i proizvoc čas posvečali ve5 zacije proizvodnje so v Suknu ^ posebno skrb * ^ standardu zaposlenih Tako so u Od nekdaj znana po \odo^ »Takrat so izdelovali sukno, volnene preje in tkanine Podoben, pravzaprav enak osnovni proizvodni program pa imamo tudi še danes, le da je bogatejši in so izdelki bolj raznovrstni. Sicer pa je bilo Sukno že od nekdaj znano po proizvodnji lodna,« pravi sekretar podjetja Franc Čeme V 28 letih je imela tovarna Sukno več pomembnih mejnikov 12. septembra 1950 je bil ustanovljen prvi delavski svet, tri dni kasneje pa tudi prvi upravni odbor. 1958. leta, ko se je proizvodnja že precej razvila, se je k tovarni priključila tkalnica Otoče, tri leta kasneje pa so v Jurje-vici (občina Ribnica) v nekdanjem dih prehrano za delavce (malice ^ vključevalo v revolucionarna de-lavska vrenja. Leta 1946 je nastal Projekt v primeri s predvojnim časom se !e Po osvoboditvi gradbeništvo v ranjski občini močneje uveljavilo, legove korenine segajo v čas, ko je '°venski narod na ruševinah druge svetovne vojne in starega družbeno-onomskega sistema gradil sociali-ticni družbeni red. Okrožni odbor svobodilne fronte za ljubljansko °krožje je 6 februarja leta 1946 stanovil gospodarsko organizacijo "Gradbena edinica okrožnega odbo-OF za ljubljansko okrožje v Kraju«. Ja dan štejemo za »rojstni • an« Splošnega gradbenega podjet-ja projekt iz Kranja. Iz bornih teme-Jev )e raslo podjetje. Združilo je gradbenike iz Kranja in okolice in se *acelo kmalu uveljavljati. 108 članov kovnega kolektiva je prvo leto ^stvarilo 22 milijonov realizacije, .niča okrožnega odbora OF se je Jnalu preimenovala v Projektgrad £.ra"i. 26. marca leta 1947 pa je I "° oblikovano republiško podjetje, ■nenovano Splošno gradbeno pod-nlle Projekt Kranj. Novemu delov-Vg.rriV kolektivu so se z leti priključe-1 §e nekdanji Gradisovi obrati ozi-^a gradbišča v Kranju, v Tržiču, jean?niku in na Javorniku. Leta 1951 "o zaokroževanje oziroma združenje zaključeno Projekt je združe-ci- 2e več kot 800 delavcev, realiza-din Pa )e dosegala 149 milijonov arJev. rji eiavnost Projekta se je z leti ši-I • Leta 1 961 se je odločilo za izde-ria|° 'n Pr°dajo gradbenega mate-pr a- dve leti kasneje pa ustanovilo ra0|ektivni biro. Med pomembne sta^°)ne mejnike kaže vključiti tudi rneh8 pr'zadevanja za izpolnjevanje žev i r"2aciJe- oblikovanje izobra-Ce a ne9a centra, ki ne šola le učen-tem 9osPodarstvu različnih strok, ^ Več izobražuje tudi ob delu, ure-nee^. SeParacije gramoza in betonar-Kolikšno stopnjo dosega mehanika pri Projektu, pove podatek, da leta 1960 porabili za izdelavo kvadratnega metra stanovanja povprečno 28 do 35 ur, lani pa največ 1 7 ur. Seveda k temu ne prispevajo le stroji, temveč tudi izobrazbena oziroma kvalifikacijska raven zaposlenih. Razraščala se je tudi samoupravna organiziranost Projekta, začeta leta 1950. Ustanovljene so bile ekonomske enote, ki niso bile le enote za ugotavljanje dohodka, temveč tudi jedro samoupravljanja. Delavski ustavni amandmaji so prinesli temeljne organizacije združenega dela. Pri Projektu so jih ustanavaljali po teritorialnem in poslovnem načelu. Hkrati pa se je Projekt vključeval tudi v sestavljeno organizacijo združenega dela Giposs. Napredek na vseh področjih Splošno gradbeno podjetje Projekt je v treh desetletjih doseglo zavidanja vredne rezultate. Zaposlenost je letno naraščala le za 2 odstotka (leta 1966 je bilo pri Projektu 908 zapo-sfenih, lani pa 1050), kar priča o intenzivnem gospodarjenju Celotni dohodek je leta 1966 dosegel - 41.552.000 dinarjev, leta 1975 pa že 353 500 000 dinarjev To pomeni, da se je celotni dohodek povečal za osemkrat, ustvarjeni dohodek za več kot šestkrat, dohodek na zaposlenega pa je bil lani petkrat večji kot leta 1966 Enak napredek je bil dosežen tudi pri vrednosti osnovnih sredstev Celotni dohodek je, z odstotki povedano, naraščal letno po 28 odstotkov, dohodek po 24 odstotkov, vrednost osnovnih sredstev pa je letno naraščala po 21 odstotkov Na Gorenjskem so le redki objekti, kjer niso sodelovale roke in stroji Projektovih delavcev oziroma Projekta. To velja še posebno za stanovanjsko gradnjo v kranjski občini, pa tudi pri drugih gradnjah delež Projekta ni bil 'manj'ši. Predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič je ob proslavljanju 30 obletnice Projekta upravičeno poudaril, da je bilo Projekt srečati povsod v občini, kjer smo kaj novega dosegli Prodane oziroma oddane stanovanjske površine, ki jih je zgradil Projekt, so skokovito naraščale. Leta 1966 so znašale 1 727 kvadratnih metrov, leta 1970 10 468 kvadratnih metrov in lani 1 9 404 kvadratne metre. Tudi po zaslugi Projekta je cena kvadratnega metra v Kranju med najnižjimi v republiki Projek-tove delavce in stroje smo vsa leta srečevali tudi na gradbiščih gospodarskih objektov, zgradb splošnega družbenega pomena (šole, vrtci), cestah itd. Udarništvo in proizvodna tekmovanja • V letih po vojni je bilo naše delo prežeto z udarništvom,« se spominja Milan Koprivec, direktor Splošnega gradbenega podjetja Projekt od leta 1949 do leta 1969. To dolžnost je prevzel za inž Marjanom Brillvjem in Metodom Krmecem. Ko-privca je nasledil Ludvik Slamnik, ki nalogo opravlja še danes. »Vsa naša prizadevanja so bila strnjena v en sam cilj: doseči plan. Dnevno smo javljali dosežene odstotke, sporočali imena udarnikov in spremljali uresničevanje norm,« nadaljuje Koprivec. »Le redki se niso odzvali pozivu partije in sindikata. Tako smo gradili Delavski dom v Kranju, naselje Zlato polje in še marsikje drugje. Pa še dovolj opreme nismo imeli. Spominjam se, da nam je enkrat zmanjkalo lesenih koles za samokolnice. Komaj smo našli kolarja iz Žabnice, ki je potem nepretrgoma delal za nas le kolesa za samokolnice. Mišjim, da smo opravili gradbinci v tem času pomembno delo.« Med gradbinci so bila nekdaj priljubljena tudi proizvodna tekmovanja, ki jih skušajo jugoslovanska gradbena podjetja spet oživiti. »Pro-jektovce« je bilo redno srečati na njih. Njihovi nastopi so bili uspešni Še najbolje se je odrezal Tone Moho-rič, rojen leta 1921, zidar, ki sedaj stanuje v Britofu, njegova sedanja delovna dolžnost pa je vodja inštruktorjev oziroma gradbeni delovodja v Projektovem izobraževalnem centru. Po vojni je bil urni zidar 1 9-krat proglašen za udarnika, dobil pa je tudi številna druga priznanja Eno takih je bilo tudi povabilo za sodelovanje na državnem prvenstvu zidarjev, ki je bilo v Novi Gorici Tone je že med pripravami na tekmovanje v desetih minutah položil 2 kubika zidu ali 772 opek Na tekmovanju, v skupini sta bila še zidarja iz Gradisa in Ajdovščine, pa je bil dosežek še boljši. Stanovanjsko naselje na Planini pri Kranju. »Začeli smo ob osmih dopoldne in zidali do dvanajstih,« se spominja Tone Mohorič, ki je še vedno državni rekorder v zidanju. »Po pol-drugourni pavzi smo začeli drugi del tekmovanja, ki je skupno trajalo osem ur. Položil sem 128 kubičnih metrov zidu in za 20 kubi kov potolkel stari rekord, ki ga je imel neki zidar iz Srbije. Med tekmovanjem so mi otekle roke, .oglašati' pa se je začel tudi hrbet. Če ne bi dobili mlajših, bi bil pripravljen tudi letos sodelovati na tekmovanju,« poudarja Tone Mohorič Čas tudi za kulturo in šport Projekt je bil med tistimi gradbenimi kolektivi, ki so med prvimi ovrgli trditev, da gradbinci zaradi napornega dela nimajo niti volje niti časa za kulturo, šport in rekreacijo. Delavci Projekta so kmalu po ustanovitvi začeli udarniško graditi planinsko kočo na Grebencu na Veliki Poljani, počitniški dom v Ankaranu in smučarski dom na Krvavcu. Srečati jih je bilo tudi pri obnovi požganega Gozda Organizirali so dramsko, šahovsko, strelsko in pevsko sekcijo, poskrbeli za organizirane pohode v gore in se vključevali v lovsko organizacijo Starejši delavci imajo tudi dobro v spominu krose, ki so potekali običajno okrog kranjskega pokopališča Mnoge od teh dejavnosti se v Projektu žive še danes Zanje skrbi predvsem sindikalna organizacija in nekatere športne ter rekreacijske sekcije Prevladujejo predvsem panoge, ki so vključene v program vsakoletnih športnih iger gradbincev. Lete so streljanje, kegljanje, šah, mali nogomet in balinanje. Zadnje čase je vedno večje navdušenje za plavanje in smučanje Projektove delavce je mogoče redno srečati na kranjskih sindikalnih tekmovanjih, nekateri pa so tudi člani občinskih ekip, ki nastopajo na republiških in zveznih tekmovanjih Takšen primer je bila ekipa Kranja, ki je zmagala na jesenskem krosu Dela v Ljubljani Veliko ljubiteljev ima tudi smučanje Začetki te dejavnosti so povezani s pokojnim Nandetom Jocifom Vsako leto organizirajo smučarska tekmovanja in tečaje, ki se jih udeležujejo tudi otroci Projektovih delavcev Zadnje čase kaže živahno dejavnost še planinska sekcija in športne organizacije, ki delujejo po samskih do- movih. Delavci tako koristneje uporabijo prosti čas, obenem pa se lažje vključujejo v družbeno življenje kolektiva in kraja, kjer žive. V prihodnje kaže družabno življenje in rekreacijo še bolj razviti in na tem področju še tesneje povezati delavce posameznih temeljnih organizacij združenega dela oziroma gradbišč Projekt je imel vedno razumevanje tudi za potrebe športa v občini in ne le v kolektivu Tako je bil pokrovitelj proslave ob 75. obletnici TVD Partizan Kranj in pokrovitelj kranjskega teniškega kluba Spojitev z jeseniško Savo Po treh desetletjih delovanja je stopil letos kranjski Projekt na novo pot. 12 avgusta se je več kot 1000 zaposlenih na referendumu odločilo za spojitev z jeseniškim Splošnim gradbenim podjetjem Sava Enako soglasje je bilo doseženo tudi na Jesenicah Spojitev je naletela na Gorenjskem na ugoden odmev. Nastala je ena najmočnejših slovenskih gradbenih organizacij, katere začasno ime je Gorenjsko gradbeno podjetje s sedežem v Kranju. Nova organizacija združenega dela, ki jo bo sestav Ijalo 1 1 temeljnih organizacij združenega dela in samoupravna skupnost skupnih služb, ne bo vplivnejša le v slovenskem gradbeništvu, temveč bomo njene delavce kmalu srečali tudi na gradbiščih drugod po Jugo slaviji in na tujem. Predvsem pa je pomembno, da podjetje ni zaprto, temveč je vedno pripravljeno na širitev, kar je pogoj za še večjo uveljavitev. Nova organizacija združenega dela je oblikovana po načelih nove ustave in besedah predloga novega zakona o združenem delu To je velik napredek in krona vseh tridesetletnih prizadevanj delavcev Splošnega gradbenega podjetja Projekt. 'Ona šola Franceta Prešerna v Kranju. Samopostrežna trgovina Živila Kranj — Klanec. Tele za stavku j oče Stanko Sova z Raven v Tržiču, rojen oktobra leta 1918, sedaj še vedno zaposlen v Bombažni predilnici in tkalnici, med stavko še niti 18 let ni bil star. Stanko Sova z Raven, nečak soimenjaka, ki je bil med stavko tržiških pre-dilcev in tkalcev glavni delavski zaupnik, se je s štirinajstimi leti zaposlil v tedanji Glanzmann — Gass-nerjevi tovarni in je eden redkih udeležencev štrajka tekstilcev, ki so še zaposleni. Vendar se bo Stanko kmalu poslovil od Bombažne predilnice in tkalnice. Do upokojitve mu manjkata le še dobri dve leti. »Živo se spominjam našega štrajka. O njem mi je, čeprav sem bil komaj 18 let star pripovedoval stric Stanko Sova, ki je bil glavni delavski zaupnik,« pripoveduje Stanko Sova. »Videl sem kranjske tekstilce, ki so nas prišli na kolesih spodbujal k stavki, in bil med delavci popoldanske izmene, ki so kljub žandarskim bajonetom pred vhodom vdrli v tovarno in se pridružili tovarišem iz dopoldanske izmene. Zatulila je sirena in naznanila stavko. Stroji so se drug za drugim ustavljali.. . Med štrajkom sta vladala v tovarni red in čistoča, se spominja Stanko Sova. »Dan in noč smo bili v tovarni in stražili. Ker še nisem bil 18*let star, bi šel lahko domov spat, vendar sem ostal v tovarni. Za hrano je bilo dobro poskrbljeno. Spominjam se, da je stal kotel pred kotlarno. Naši predstavniki so iskali hrano po okolici Tržiča, precej pa so nam jo pripeljali v tovarno. Posebno mi je ostal v spominu neki kmet (imena se ne spomni — op. p.) iz Zvirč. Celega teleta nam je dal. Šele po stavki smo spoznali, kako močno se je v teh dneh utrdila solidarnost delavcev in kmetov in se potem še bolj izrazila v narodnoosvobodilni borbi. Po stavki so se pogoji dela zaostrili. Plača ni bila boljša, čeprav je bil obseg dela večji. Naša-tovarna je bila po plačah pred stavko na drugem mestu takoj za Mariborom, zato nam kolektivna pogodba ni prinesla boljšega položaja. Ukinjene so bile tudi nekatere ugodnosti pri stanovanjih, elektriki itd.« Hlebčki za stavkujoče Marija in Martin Romih iz Tržiča, rojena leta 1902 in 1903, upokojenca in znana tržiška peka sta stavkujočim nesebično stala ob strani Romihova Marija in Martin sta stavkujočim v tržiški predilnici in tkalnici nesebično pomagala. Upravljala sta sicer znano tržiško pekarijo, vendar delavskega porekla nista pozabila. Marija je bila pred tem zaposlena v predilnici in tkalnici, kjer je bila aktivna sindikajna delavka in je zato dobro poznala položaj delavcev, Martin pa je mizaril pri Amanu. Slednji mu je dal tudi nekaj posojila za ureditev pekarije, ki ga je moral Martin odslužiti z delom, ne pa vrniti z denarjem. Podnevi je deset ur delal pri Amanu, ponoči pa je pekel kruh. Romihova pekarija med stavko ni bila brezbrižna. »Pomagala sva jim s kruhom in denarjem, ker sva vedela, da so to domači ljudje, potrebni pomoči,« pripovedujeta Marija in Martin Romih. »Tudi v svoji delavnici sem vedno želel čim bolj mehanizirati delo, ker sem vedel, kako težko in mučno je delati z golimi rokami,« nadaljuje Martin. »Vsak dan je romala iz naše pekarne velika košara s hlebčki, ki so sicer veljali dinar, stavkujočim pa sva pomagala tudi denarno. Žena je bila pred tem zaposlena v predilnici in tkalnici. Poznala je ljudi in vedela, kdo je pomoči potreben.« Romihova sta se izkazala tudi kasneje. Nesebično sta pomagala internirancem v taborišču na Ljubelju in partizanom. Kup zahval in potrdil za svoje plemenito početje hranita doma. Mnoga so prišla iz tujine, iz krajev, od koder so bili zaporniki na Ljubelju. Delavcem je treba pomagati Grašič Anton s Police se spominja, kako je sam in pa njegov oče vozil hrano delavcem v tovarno. »Takrat smo živeli v Stra-B^B- \ , hinju, pri Janezove se je reklo j»ri hiši. Moj oče Peter je takrat, ko se je začela stavka v kranjskih tovarnah dobro vedel, kaj je to in kaj to pomeni. O tem so se kmetje dosti pogovarjali v gostilni. Ko so prišle vesti, da je treba delavcem priskrbeti hrano, je moj oče rekel: .Delavci so se tovarnarjem uprli, treba jim je pomagati.' Po vaseh so komisije zbirale hrano, spominjam se, da je moja mama dala zasko, ješprenj, kašo, ajdovo moko in krompir. Podobno so hrano dali tudi drugi kmetje v Strahinju. Oče je peljal en voz v Jugočeško, sam pa sem — takrat 15-leten fant — peljel voz hrane, ki so jo zbrali kmetje v Strahinju, seveda ne vsi, v Jugobruno. Spominjam se, da je komisije, ki so na kmetih za delavce nabirale hrano, vodil Rudi Mede-Groga, kasnejši komandant Pohorskega bataljona. Te komisije so tudi pojasnjevale kmetom pomen delavskega štrajka in res se je takrat tudi med kmeti dosti o tem govorilo in so vedeli, da delavci ne štrajkajo le v Kranju, pač pa tudi po drugih slovenskih mestih.« Tudi dohtar je pohvalil rižoto Spomini Ignaca Ahači-ča iz Tržiča, rojenega leta 1906, upokojenca Bombažne predilnice in tkalnice »S pokojnim Vinkom Šarabonom sva bila odgovorna za kuhinjo in shrambo. Tržič je pomagal stavkujočim, bodisi s hrano ali z denarjem. V rezervi smo imeli stalno tudi po 12 vreč moke, precej masti in drugih živil. Ko je bil naš štrajk po zboru pri »sokolnici* mirno končan, sicer bi nas čakala enaka usoda kot Kranjčane, je ostalo v skladišču še precej hrane. Zvozili smo jo h Kodru in skupaj z denarjem, ki so ga nabrali ljudje, razdelili najrevnejšim družinam,« obuja spomine na stavkovne dni Ignac Ahačič, po Tržiču znan tudi zaradi prijetnega igranja na citre, sicer pa je upokojitev dočakal pred 12 leti. Še v svežem spominu ima delavko Anico, ki je med stavko neutrudno plesala in na hrapavih tleh uničila 12 parov čevljev, in direndaj okrog zahteve dela stavkujočih, da mora priti župnik v tovarno maševat. Oblast je njihovo zahtevo zavrnila! »Gospodje so na vse kriplje želeli stavko razbiti,« nadaljuje Ignac Ahačič. »Razglasili so, da zaradi slabe prehrane grozi nevarnost epidemije. Med delavce je prišla komisija z doktor Premru-jem na čelu v trenutku, ko smo kuhali rižoto. Ponudili smo jo jim v pokušino. Slastno so spraznili krožnike. Doktor Premru je dejal: tukaj pa ne more biti kuge. Bi lahko dobil še en krožnik rižote ...« S čolnom čez Savo Spomini Janeza Piškurja iz Kranja, rojenega leta 1906, delavca Jugobrune, sedaj upokojenca Janez Piškur je bil med stavko delavski zaupnik in namestnik Vinka Jenka, znanega delavskega revolucionarja, ki je padel med NOB. Piškurjevo delovno mesto je bilo v tiskarni, ob veliki »cilindrci«. V tem oddelku je delal tudi Vinko Hafner. Janez je bil član »rdeče« strokovne zveze« in zato še bolj na očeh tovarnarjem. Po stavki so ga želeli na vse mile viže spraviti iz Jugobrune, vendar je kljub bolezni na želodcu vztrajal do leta 1939, ko se je moral od Jugobrune posloviti in odločiti za šoferski poklic. »Kranjski štrajk je bil zadušen s silo. Žandarji so prišli okrog druge ali tretje ure zjutraj z vlakom do Jugočeške, tam z nasiljem zadušili delavski upor, nato pa planili proti Jugobruni,« pripoveduje Janez Piškur. »V trenutku njihovega vdora sem stražil v zgornjem delu tovarne. Bežeči delavci so mi pripovedovali, da žandarji neusmiljeno tepejo in da iščejo stavkujoče celo po obratih. Trije ali štirje smo zapustili tovarno, se umaknili do Okroglega, kjer so nas pri Mlinarju s čolnom prepeljali prek Save. Vrnili smo se v mesto, kjer je še mrgolelo žandarjev. Še nevarnejši pa so bili ogle-duhi, vedno pripravljeni prijaviti svoje sodelavce ali znance. Od stavkajočih sta mi še posebno dobro ostala v spominu Francka in Rudi Majnik, tkalka in kurjač, ki sta med stavko neutrudno zbirala hrano.« Francka je bila tepena »Bila sem tkalka v Jugobruni in s sestro Angelco sva takrat obe delali v tovarni. Z Luž pri Visokem sva vsak dan hodili na delo. Do tovarne je še nekako šlo, kasneje smo se vozile s kolesom, vendar po delu, ko smo se ob polnoči vračale domov, ni bilo prijetno. Z Zajčevo Anico iz Srednje vasi pri Šenčurju, ki je delala v Jugočeški, smo bile vedno skupaj,« pripoveduje Marija Dolinar, po domače Andrejč-kova iz Luž. Takrat še ni bila poročena in se je pisala Rozman. Zdaj živi v Kranju na Cesti talcev. Marija se spominja, da so v tovarni že nekaj dni prej govorili, da bo štrajk. Delavci smo bili za to, saj so bile plače res majhne. »Ce sem dobro delala, po devet in pol do deset ur na dan, sem na teden dobila okrog 200 dinarjev oziroma nekako do 1000 dinarjev na mesec. Več nikdar. Mojstri, ki so bili Cehi, pa so takrat zaslužili od 3000 do 5000 dinarjev. Razlike so bile tako zares velike, delovni pogoji za delavce pa zelo težki.« Marija in sestra Angelca Majcen, ki zdaj živi na Visokem 83, sta med stavko nekajkrat šle tudi domov. Predvsem sta hodile po hrano, saj kljub pomoči kmetov in drugih iz okoliških krajev, ki so jih podpirali in jim pomagali, hrane ni bilo vsak hip dovolj. »Potem je prišlo tisto jutro. Mislim, da je bilo ob 3. uri zjutraj. Prišel je ukaz, da moramo vsi k vratarju in nato na svoja delovna mesta. Bilo je veliko žandarjev. Slišala sem streljanje, plin so spustili in še zdaj mi je pred očmi Francka Arh iz Bohinja (skupaj s sestro smo delale pri strojih), kako so jo tepli. Kot da bi bila žival, so ogrebali po njej. Tudi mene je nekdo močno udaril. Bežala sem in slišala, kako nas zmerjajo s cigani. Po končani stavki vsega, kar smo zahtevali, sicer nismo dosegli. Vendar smo potem delali osem ur in tudi plače so se nekaj popravile. Pa tudi tako daleč na delo nisva imeli s sestro potem. Stanovali sva namreč pri Angeli Vozel, zdaj se piše Krajnik, na Primskovem.« Predilnica litija redilnica »LITIJA« v Litiji — kot se podpis uradno imenuje — proizvaja vse debe-'ne bombažne preje in preje iz stahičnega J^diva, enojne in sukane niti od Nm 12 k° Nm 60 ter različne melanžne in efektne Preje. lanjska predilnica Škofja Loka ^'dričeva cesta 75 I^di tekstilni industriji n široki potrošnji svoje izdelke: ' volnene, sintetične, bombažne česane •n mikane preje ter efektne sukance, ■ modne »Loka-jersey« pletenine vseh vrst (sintetične in iz mešanic) za vsak •etni čas, • »Loka« preje za ročno pletenje v različnih mešanicah in barvah v sodelovanju s svetovno znano firmo Bayer. dolgoletno proizvodno tradicijo in naj-^ ^obnejšc tehnologijo nudimo tržišču režirane proizvode kot so ženske hlačne n°9avice LI, PEGGY, TOP GIRL, JANA ter l^Ve proizvode iz ekskluzivnega prediva I^Onvvell, bogat asortiment moških nogavic ^ , yolne, bombaža in sintetike, otroške la Ce >n frotte dokolenke. Zaščitni znak tovke, jamstvo kvalitete in vašega za- nja. Elektrika je tresla žandarje Kurat Jožef, upokojenec iz Struževega, se dobro spominja, kako so žandarji razbili stavko v Jugobruni. »Vedeli smo, kaj se pripravlja, zato smo se pripravili. Blažič, ime sem pozabil, bil je električar, je med stroji napeljal žico in jo priklopil na elektriko. Ko so žandarji vdrli v prostore in naleteli na žico, ki je bila pod napetostjo, je seveda vse padalo. Ker pa so vedeli, da je Blažič edini lahko naredil kaj takega, so ga pošteno pretepli. Vzdušje v tovarni je bilo kaj čudno: povsod je bilo slišati razbijanje, ženske so vpile, nekatere, ki so jih presenetili v spanju, so kar v spalnih srajcah skakale v Savo in bredle na drugo stran. Nekateri pa smo hoteli ven skozi glavna vrata. Šel sem s svakom Jakom Štibljem proti izhodu. Pri vratih je bilo polno delavk, ranjenci so bili tam, ki pa jim zdravnik, ki je bil tudi tam, ni hotel nuditi zdravniške pomoči in so ga zato ženske zmerjale. Prav takrat so prignali iz tiskarne mladega1 delavca vsega oblitega s krvjo, ker jo je skupil s pendrekom. Žandarji so ta Čas večinoma iskali po oddelkih, kjer so se skrivali delavci, ki niso hoteli zapustiti tovarne. Hotela sva pogledat še v Jugočeško, pa so nama drugi odsvetovali. Tako kot mnogo drugih sva šla zadaj za Šmarjetno in čez Savo domov v Struževo. Za nama je pritekel tudi naš kuhar, ki so mu žandarji z verigo uklenili roke. Na samotni kmetiji za Šmarjetno smo naprosili za pilo in tako razvezah roke kuharju, ki si je verigo vtaknil v žep, za spomin kot je rekel. Nato smo se morali hitro umakniti, saj so žandarji silili tudi v Šmarjetno, povsod so lovili in preganjali delavce. Zjutraj sva prebredla Savo. Ze dopoldne pa sva šla spet pogledat k tovarni. Stražili so jo žandarji.« Za pravice delavstva Žandarji so streljali »Delala sem v tkalnici v Jugobruni. Pred samo stavko je bilo med delavci v tovarni že nekaj časa ču-. titi nekakšno nezadovoljstvo. Morda si mi mlajši, ženske predvsem, nismo znali takoj razložiti, kaj se pripravlja in zakaj. Seveda pa smo še kako občutili na svoji koži nizke plače, slabe delovne pogoje ...,« se spominja Marija Zontar,' ki danes živi v Tavčarjevi ulici 4 v Kranju. Ko se je začela stavka, večina delavcev in delavk ni šla iz tovarne vse do konca. Nekateri so hodili tudi ven, domov, predvsem po hrano. »Še dobro pa se spominjam konca. Ce danes pomislim, se mi zdi, da smo bili zelo dolgo v tovarni. Morda mesec dni ali tri tedne. Zadnji dan pa so ob 4. uri prišli žandarji. Do lt. ure so nas potem podili, tepli; tudi streljanje sem slišala in plin so spuščali. Še danes imam skupinsko sliko in precej na njej jih prepoznam. Ko je bil štrajk končan, se jih veliko ni vrnilo več na delo. Izključili so jih . . .« Spal v sodu Matevž Zaletel, 79-letni upokojenec s Sutne pri Žabnici, je bil zaposlen v Jugočeški. »Imel sem dokaj hudo delo, pa še slabo plačano je bilo. Ce mi je stroj za barvanje kaj nagajal, je šel seveda zaslužek po vodi. Vest o stavki je prišla kar nenadoma. No, če je tako, bomo pač stavkali, sem si mislil. Zena mi je nosila hrano, postlal pa sem si kar v sodu, drugi delavci pa na balah blaga. Vztrajal sem tako do konca, potem pa so ponoči prišli žandarji in mojstri oblečeni v žan-darske uniforme. Nekateri so bili kar dobro tepeni. ko je že dvignil pendrek, pa udaril. Seveda sem bil po stavki odpuščen tako kot drugi delavci. Cez 14 dni sem že dobil službo v Formah, cementno opeko sem delal.« Mene je mojster prepoznal, se je le zasmejal in me ni Rudi Ganziti iz Ljubljane ocenjuje stavko in stavkovno gibanje stavbinskih in gradbenih delavcev Slovenije — »Stavka leta 1936 je bila prelomnica, prelomnica v delu partije in sindikatov in brez nje ne bi bilo tako organiziranega narodnoosvobodilnega boja« Rudi Ganziti, komunist, revolucionar in vsa leta napredni sindikalni delavec na Slovenskem, je bil rojen v Vrhulah pri Slovenski Bistrici. Kot mlad fant se je zaposlil na gradbiščih in delal tako kot vsi slovenski stavbinci v času gospodarske krize v najhujših delovnih razmerah. Vključil se je v stavkovno gibanje na Slovenskem, bil med NOB odgovoren za postavitev vseh ilegalnih postojank v Ljubljani in drugod, bil po vojni v pripravljalnem odboru za izvedbo kongresa sindikata Slovenije ter za kongres sindikata Jugoslavije, bil podpredsednik republiškega sindikata, odgovoren za kadrovsko politiko, bil pomočnik ministra za delo, predsednik ljubljanskega oblastnega odbora sindikatov, predsednik republiškega odbora gradbenih delavcev ter v sekretariatu Zveze sindikatov Slovenije. Rudi Ganziti, napredni delavec, komunist, revolucionar, se spominja stavke in stavkovnega gibanja na Slovenskem: »Uspeh stavkovnega gibanja je bil v enotnem nastopu, v tem, da se je izkoriščani delavec začel osveščati, zavedati svojih pravic. Naloga partije je bila, da ga spodbuja in usmerja v pravo smer, na pravo pot, še posebno v težki, krizni ekonomski situaciji. Gradbeni delavci tedaj niso bili posebej organizirani v sindikatu, razredno borbo je bilo treba spodbuditi, treba je bilo delavcem dopovedati, da drugače kot z bojem ne bodo uspeli. Z bojem in enotnostjo, s skupnim nastopom pred izkoriščevalci. V partiji smo si že tedaj prizadevali za enoten nastop za uresničitev konkretnih zahtev delavcev. Bilo je že nekaj uspelih poskusov tako v Količevem, v Trbovljah, v Duplici in tem je sledila znamenita stavka na Jesenicah. Tedaj se je vrnil iz zapora Tomo Brejc in drugi tovariši, ki so bili zaprti v Sremski Mitrovici ali drugod. Tedaj smo se zavestno odločili za politično prepričanje, začeli smo delati, še posebno tisti, ki so se vrnili iz zaporov. Zakurili smo kres ... Stavka je bila prelomnica v delu partije in sindikatov, čeprav partija tudi prej ni spala, temveč je pošteno delovala. Izbrala pa je prav ugoden trenutek (sam vedno pravim, da je pomemben kraj, čas, subjektivni in objektivni pogoji), tisti trenutek, ki je bil odločilen, ki je pokazal na strnjene vrste delavstva, tisti trenutek, ki je bil končno odločilen tudi za organiziranje našega narodnoosvobodilnega boja. Ni bilo tako zelo enostavno štrajkati, bilo je veliko protipropagande, tihe, zahrbtne. Vsak je tvegal zapor vsak je tvegal, da bo družina doma brez hrane, vsak je tvegal svoj obstoj. Tedaj smo napravili v Ljubljani statistiko o življenjskih pogojih izkoriščanih delavcev — rezultati so bili seveda porazni. O tem in o vsem drugem smo obveščali ljubljansko javnost in lfudje so bili, razen zelo redkih izjem, pošteni, ne glede na politično prepričanje. Tako so se ha prvem plebiscitu Ljubljane prebivalci izredno izkazali, drugi prebiscit je sledil v letu* 1941, ko se je Ljubljana odločila za OF. Partijsko delo je bilo izredno kvalitetno, iz širokega kadra, ki je bil udeležen pri stavkovnem gibanju, so izšli odlični ljudje. Iz prakse so se kalili, iz prakse jemali ideološko vzgojo, kar se je pozneje pokazalo v vseh prihodnjih akcijah: že v nekaj minutah smo lahko organizirali kakršnokoli demonstracijo, prav nič ni bilo težko. Zaradi razpusta sindikata smo organizirali akcijske odbore v podjetjih in v vaseh, ki so sodelovali toliko časa, dokler niso namesto njih ustanovili OF odbore. Delo je torej teklo naprej, od stavke vse do leta 1941, do demonstracij, večdnevnih, ki jih nikakor ne bi mogli pripraviti, če se ne bi poprej temeljito organizirali. Delo sploh nikoli ni bilo prekinjeno, bila je stalna akcija, akcija naprednega delavskega duha, zavesti, poštenega političnega prepričanja in borbe za delavčeve pravice. Vse stavkovno gibanje je bila šola proletariata, vzgoja, saj so Številni tovariši, ki so že pred vojno bili komunisti, bili leta 1941 med prvimi, ki'so šli v boj proti okupatorju. Mnogi med njimi so leta 1941 padli, številni postali pogumni borci vse do osvoboditve, borci s številnimi odlikovanji in priznanji.« Rudi Ganziti, zdaj star 71 let, je bil vedno komunist, pošten do sočloveka in neprestano v borbi za pravice delavstva. Na vprašanje, kateri trenutek v njegovi življenjski poti mu je ostal najbolj v spominu, odgovarja: »Tedaj, ko sem pregazil med vojno leta 1942 Ljubljanico. Tedaj me je prvič v življenju ustavila naša oborožena sila. Vse do tedaj so me vedno ustavljali razredni nasprotniki, tedaj pa mi je bilo prvič v življenju tako, da sem se nadvse rad ustavil, kajti pozvali so me naši!« Iz spominov na stavko stavbincev . Stavbinske delavce pri Slogradu na Jesenicah so izredno izkoriščali, tako, da so ti delavci živeli v kar najslabših razmerah. Delavci so delali na raznih gradbiščih, med drugim tudi v jeseniških obratih, ki so bili last Kranjske industrijske družbe. Bili so to večinoma mladi fantje, ki so pred fašisti pobegnili s Primorske. Stavbinski delavci so bili neorganizirani, zato toliko bolj izkoriščani, kajti tedanje sindikalne organizacije na Jesenicah so vključevale le delavce Kranjske industrijske družbe in ne tudi delavce iz drugih strok. Stavbince so odpuščali z dela za vsak najmanjši prekršek ali ugovor. Obljubljali so jim plačano nadurno delo, a potem svojih obljub niso izpolnili, če pa so se že delavci pritožili, so jih pri priči odpustili z dela. Tako je zidar Janko Pogačar, zaposlen pri gradbeniku z Bleda, poškodoval pri delu prst na roki in iskal zdravniško pomoč. Ker ga delodajalec ni imel zdravstveno zavarovanega, ga je nagovarjal, naj pri zdravniku navede, da dela pri njem šele dva dni. Ker zidar tega ni hotel storiti, ga je gradbenik takoj odpustil. Ko je šef gradbišča Slograd na Jesenicah nadzoroval delo, je opomnil zidarja Andreja Pazlarja, naj nanaša malto na zid z zajemalko, ne pa z zidarsko žlico, »kelo«. Od njega je to tudi zahteval, a se mu je pogumni zidar odločno uprl: »Vsak tele ima svoj vesele, vsak vov ima svoj prov.« Bil je takoj odpuščen . . . Pripoved španskega borca Jože Bajt, doma s Primorske, je pred fašizmom leta 1935 prišel na Jesenice, bil udeležen v stavki stavbinskih delavcev, nato pa postal španski borec. — »Cel šiht sem bil jezen in tiho, ker sem bil med samimi slabiči ,šufti' in se nato odločil, da zapustim Jugoslavijo«, pravi danes, ko se še zelo živo spominja svoje najprej brezuspešne, nato pa uspešne poti v Španijo. Danes 68-letni Jože Bajt živi na Jesenicah in uživa zasluženi pokoj. Zelo dobro pa se spominja časov pred štiridesetimi leti, ko je leta 1935 prišel na Jesenice, bil najprej brezposeln, bil nato pa se je zaposlil pri Slogradu. »Izredno težko smo živeli, 2,50 dinarja na uro smo dobili. Sama stavka je trajala na Jesenicah šest tednov, po njej pa sem bil kot številni drugi odpuščen. Bilo je veliko stavkokazov, slabičev. Bil sem dober delavec, vsaj v Slogradu me je ,majster' cenil, a kljub temu sem bil na cesti. Živeti pa je bilo treba, zato sem potrkal na vrata pri jeseniški železnici in prosil za zaposlitev. Seveda sem namerno zamolčal, da sem sodeloval pri stavki, zato so me zaposlili. Drugega dela tam zame niso imeli kot to, da sem pulil stare žeblje. Po štirinajstih dneh me je srečal mojster Slograda in me nagovoril, da prav gotovo lahko pridem nazaj na svoje staro delovno mesto. Potem sem bil ponovno pri Slogradu, za plavže smo kopali. Nekaj časa sem delal, strašansko pa me je motilo predvsem to, da sem bil skupaj s samimi takšnimi delavci, ki so se ob stavki izkazali za slabiče. Ferdo Kravanja me je nagovoril, da sem se odločil, da zapustim Jugoslavijo in se odpravim v Španijo. Šla sva skupaj z Jožetom Primožičem, ki zdaj živi v Gorici, zjutraj na vlak, spremil naju je Jože Gregorčič, ki nama je na železniški postaji skrivaj dajal znake. Vendar pa je bil prvi poskus, da bi prišel v Španijo neuspešen, kajti zajeli so nas, nas zaprli in me nato poslali nazaj na Jesenice, kjer sem bil ponovno pri Slogradu. Vendar pa politično nisem bil zanesljiv, izgnali so me iz države. Moral bi iti na Madžarsko, a sem nekako uspel pretentati žandarje na meji in sem vse svoje osebne listine na madžarski meji zakopal. Kot popolnoma brezimen sem bil na svoji poti po Madžarskem, na Češkoslovaškem, v Avstriji in Švici večkrat zaprt, večkrat lačen. V Franciji sem osem dni užival le vodo in kruh, spal kjerkoli, dokler končno nisem našel /veze s komitejem, s, komunisti, ki so mi omogočili, da sem čez Pirineje odšel v Španijo in postal španski borec« Jože Bajt je še vedno poln doživetij s svoje življenjske poti, še vedno se živo spominja let, ko je resnično šlo le za lastni obstoj, ko je bilo resnično težko živeti. Jože Bajt je eden izmed tistih, ki jih je stavka kalila . . . Po stavki boljši pogoji V stavki gradbincev na Jesenicah je sodeloval tudi upokojenec Franc Jen-sterle iz Raven pri Bohinjski Bistrici, rojen teta 1916 »Med Bohinjci, ki smo sodelovali v graclhinskem štrajku, se spominjam številnih obrazov, kot Ivana Ravnika, Albina Jensterle-ta itd. Mnogih od njih ni več živih. Precej jih je padlo v narodnoosvobodilni borbi,« se spominja stavkovnih dni Franc Jensterle iz Raven nad Bohinjsko Bistrico. »Stanoval sem pri Talerju na Jesenicah in najprej delal kot ključavničar, za kar sem se izučil, pri Tršanu, nato pa pri firmi Slograd. Najrazličnejša dela so nam zaupali v Železarni. Najpogosteje pa je biloinaše delovno mesto v samotami ali na plavžih. Član rdeče strokovne zveze sem bil. Med stavko sta nas najpogosteje spodbujala Vencelj Perko in Celesnik. Naše shajališče je bilo na Jelenovem vrtu, kamor mi je med štrajkom Taler tudi nosil hrano. Menim, da nam je prinesla stavka boljše pogoje. Urna mezda je bila večja za okrog 50 par, uresničena pa je bila tudi naša zahteva, da nas sprejmejo na delo v Železarno.« Pisali so nam o štrajku Marija Dolinar iz Škofje Loke, Partizanska ulica 45 piše o svojem delu v Jugobruni in sodelovanju v stavki. Med drugim je zapisala tudi to, kako je bilo, ko je začela delati. »Zaposlila sem se leta 1932, ko sem dopolnila osemnajsto leto. En mesec sem bila na poizkušnji. Za ta mesec nisem dobila plače. Potem pa sem dobila svoj tkalski stroj. Spominjam se, da je moja prva plača znašala 11 dinarjev. Za primer naj navedem, da je mesečna karta za vožnjo z vlakom do Kranja veljala 14 dinarjev. Zato sem vsak dan pešačila 11 km do Kranja. Potem sem bila U ur v tovarni. Ob 12. uri smo imeli eno uro prosto za kosilo. Pojedla sem največkrat le kos kruha in popila skodelico čaja. Zvečer pa sem se z vlakom vračala domov.« Zagrozili so z gladovno stavko Peter Šorli iz Bohinjske Bistrice, rojen leta 1900, upokojen 11 let, je bil med udeleženci jeseniške stavke gradbincev Peter Šorli z Jelovške ceste v Bohinjski Bistrici se je za zidarja priučil v podjetju Slograd, ki je imela največ posla v tedanji jeseniški Železarni. Peter je bil v skupini, ki je med drugim gradila rake, zidala v mar-tinarni in opravljala razna dela tudi v drugih železarskih obratih. »V težkih pogojih smo veliko delali, bodisi podnevi ali ponoči. Ce si bil priden, si lahko tudi kaj zaslužil, saj je znano, da je bila Železarna za tiste čase med najboljšimi plačniki. Vsi pa takih pogojev niso imeli. Živeli so človeka nevredno življenje in nič čudnega ni, če je izbruhnila stavka,« se spominja stavkovnega vala Peter Šorli, ki je v jeseniški Železarni pred 11 leti dočakal pokojnino. »Spominjam se delavskih sestankov pri Jelenu, ki jih je najpogosteje vodil Vencelj Perko s sodelavci,« pravi Šorli. »Ustavili smo delo, šli z delovnih mest in terjali svoje pravice. Kmalu so se pojavili žandarji, ki sprva sile niso uporabljali. Tudi stavkajoči smo bili mirni. Ker smo vztrajali, je potrpljenje žandarjev in tovarnarjev plahnelo. Lotili so se nas s silo, vendar smo napovedali gladovno stavko. Oblast je bila neusmiljena. Razbili so nam kuhinjo in nas s silo razgnali z Jelenovega vrta. Nikogar niso odpustili, čeprav so grozili, da bodo na naših delovnih mestih zaposlili druge, oblasti bolj naklonjene delavce. Vrnili smo se na delovna mesta, saj je v tem času veliko pomenilo, če si bil zaposlen. Kar precej Bohinjcev je sodelovalo v stavki gradbincev. Najbolj se spomnim Jožeta in Alojza Pin-tarja iz Nomenja, ostalih imena pa sem pozabil.« Ob 12. uri se je vse ustavilo . . . V poletnih mesecih pred štiridesetimi leti so se pod vodstvom Komunistične partije organizirali tudi stavbeni in gradbeni delavci ne le v Ljubljani, v Murski Soboti, temveč tudi na Jesenicah. Ker so pred stavko nekatera podjetja odklonila zahteve delavstva in pogajanja, med njimi tudi Slograd, so delavci začeli stavkati. Izvolili so stavkovni odbor, natanko 10. avgusta ob 12. uri so na samotami ustavili delo, naslednji dan pa so začeli stavkati še delavci firme Dedek, ki so delali pri gradnji daljnovoda Zasipa Železarna Jesenice. Pridružili so se jim še delavci stavbnega mojstra z Bleda. Pri Slogradu je tedaj stavkalo 300 delavcev, pri Dedku 30 delavcev, pri zasebniku na Bledu pa 40 delavcev. Vključili pa so se tudi ostali stavbinci. Stavkovni odbor je organiziral dva aktiva, in sicer enega, ki je odgovarjal za straže na deloviščih, in drugega, ki je skrbel za zbiranje sredstev za pomoč stavkajočim. SMRJ jim je preskrbela kuhinjo, izredno dobro pa so pomagali tudi prebivalci iz vseh okoliških krajev, posebno še žene kovinarjev, ki so zbirale hrano in jo vozile na vrt delavskega doma pri Jelenu. Franc Valentinčič z Blejske Dobrave pri Jesenicah: »Pri Slogradu sem tedaj ,kamne vrtal', delo je bilo izredno težko, naporno, zaslužek pa tako boren, da je komaj zadostoval. Še dobro se spominjam, ko se je v tistem poletju pred štiridesetimi leti ob 12. uri nenadoma vse ustavilo, začela se je stavka, ki je trajala šest tednov. Nam, stavbincem, je prihajala pomoč od vsepovsod, ljudje so se zares izkazali, nas spodbujali, nam nosili hrano. Fantje in žene so nam nosili jesti, mi pa smo poskrbeli, da zares nihče ni začel delati. Seveda so bili tudi takšni, ki se nam niso hoteli pridružiti. Še posebno dobro se spominjam, kako so ženske, žene kovinarjev, ki so nam vseskozi stale ob strani, pred vhodom v železarno kar po tleh polegle, da tako nihče ni mogel priti do nas. Neverjetna moralna podpora in pomoč je bila v teh zavednih jeseniških ženah, ki so nas spodbujale.« Franc Grohar s Plavža na Jesenicah: »Zgled vsemu delavstvu je bila stavka jeseniških kovinarjev, ki smo se jim pridružili tudi stavbinci. Stavke se dobro spominjam, tudi svojih so-tovarišev, ki so sodelovali v večtedenski stavki. Zaposlen sem bil pri gradbenem podjetju Slograd na Jesenicah kot delavec. Življenje je bilo izredno težko, zaslužek pa slab, .vsi smo bili trdno prepričani, da moramo uspeti. Ljudje so nam radi in veliko pomagali, tako da smo zdržali do konca. Po stavki pa sem bil tako kot številni drugi odpuščen z dela.« Po stavki so bila pogajanja za kolektivno pogodbo dolgotrajna. Podpisana je bila šele 20. maja 1937. leta in z njo so dobili stavbinski delavci temeljni dokument, ki jim je zagotavljal več pravic. Vendar so se morali kljub temu stavbinski delavci boriti za to, da so se določila kolektivne pogodbe izpolnjevala. Zdaj so morali nastopiti delavski zaupniki . . . bombažna predilnica in tkalnica Neomajan ugled tržiške posteljnini Bombažna predilnica in tkalnica Tržič ostaJ* največji jugoslovanski proizvajalec posteljni perila Bombažna predilnica in tkalnica je v Tržiču prva sprožila industrijski utrip, prinesla zahtevnejši način življenja, vendar takšnega, ki prinaša napredek Dolgo je več kot pol Tržičanov in okoličanov v Bombažni predilnici in tkalnici služilo svoj vsakdanji kruh, danes pa je kljub nastajanju novih gospodarskih panog v njej še vedno zaposlena četrtina Tržičanov Ni Tržiča brez Bombažne predilnice in tkalnice, ki je z vpisom v trgovski sodni register v Ljubljani nastala 13. maja leta 1885 in s tem nadaljevala stoletno tekstilno tradicijo v Tržiču. V njegovi okolici so pred tem množično pridelovali Jan in volno. Predli, tkali in belili so domače platno in razvili manufakturo, predvsem barvasto. Industrijska proizvodnja je pospešila zaton ročnih delavnic Tudi k nam so začeli prihajati tekstilni izdelki čeških, moravskih in šlezijskih tkalnic Kupci so vedno raje segali po njih kot pa po tržiškem blagu, čeprav je pomenil kakovostni vrh tedanjega tekstilnega dela in znanja Marsikdo je K mislil, da so to časi zatona 1 škega tekstilstva Pa ni bilo ta Bombažna predilnica in tka^rg in? katere 90. obletnico smo sla lani, je dvignila tržiško teksti stroko še na višjo raven Predilnica in tkalnica sta se f raščali, čeprav je leta 1891 P° skoraj popolnoma uničil , P y dilnico in skladišče bomba23' predilnico so postavili na n L 12.937 najmodernejših vrete" v tkalnico 240 statev Urejat' ^ začeli tudi belilnico, barvarno apreturo Tovarna je skrbela energetske vire in za Pr0!^^ Pomagala je pri gradnji trži železnice, ki je bila odprta 8- I lija 1908, ukinjena pa v začet leta 1 966. Bombažna predilnica in * tM niča je v Tržiču rodila zam« ^ delavskega .razreda, zaosf . njegovo problematiko in hK" ^ opozorila na njegovo revo luO° Sporočili so, da so sodelovfl Naš poziv udeležencem stavk naj v naše uredništvo sporočijo svoj n» u in v kateri tovarni so delali, je naletel na izredno velik odmev. Javilo toliko udeležencev štrajka, da nikakor nismo mogli vseh obiskati in se P voriti z njimi. Objavljamo pa njihova imena. u j) Od delavcev, ki so stavkali v Jugobruni so se nam javili: Anica A , Ulice Moše Pijadeja v Kranju; Ana Malovrh iz Stražiške ulice v ^rA^&& bila je delavska zaupnica; Slavka Kramar, Grosova 26, Kranj; Ciril Dobn Cirče, Retljeva 7, Kranj; Marija Dolinar, Partizanska 45, Škofja Loka; * nj, čiška Završnik, Kamnitnik 14, Škofja Loka; Vidmar Francka, Smlednik ^6-Kranj; Slavka Rupar, Grenc 16, Škofja Loka; Ani Planinšek, Mlakarjev ^ Šenčur; Julka Marčun, Stražiška 15, Kranj; Marija Rozman, Cesta t»* fl, 12 a, Kranj; Marija Volkar, Valjavčeva, Kranj; Fani Med ved, Begun j s*j, Kranj; Zlate Ljudmila, Kidričeva 34, Kranj; Jerala Francka, Podreča 3; ^ ju zija Kastigar, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51, Dom na Bokalcah; Ant°^jt, Ivana Šiler, Stražiška ul., Kranj; Julijana Pavec, Poženik 30; Hinko N° Moše Pijadeja 6, Kranj; Iz nekdanje Jugočeške pa so se nam javili delavci: Marija Žagar, Ls* ljanska 6, Kranj; Kati Bajželj, Šorlijeva 17, Kranj, Francka Vran, Nazo'-Lji. 10, Kranj, Frančiška Praust, Hrastje 202; Jakob Oblak, Kranj; Rotar A* „; Zgornja Besnica 57 — bil je zaupnik v Jugočeški in član stavkovnega o« Val Ivanka, Zelbe 8, Medvode; Marjan Novak, Jezerska 67, Kranj; . ijjjij* V Inteksu so delali in štrajkali: Ivana Grabeč, Hrastje 203; kJlJjljlij* Lesjak, Cesta 1. maja, Kranj; Mara Mravlje, Ljubljanska 27, Kranj; *\^|ij* Zupan, Ljubljanska 17, Kranj je delala pri Hellerju, prav tako tudi ^jL^rt-Rejc, Ljubljanska c. 17, Kranj ter Antonija Bešter s Poljščice 16, P0"*1 Olga Maček je delala v Predilnici v Škofji Loki. Pri Sircu v tovarni jute je delala Nežka Marčan, Huje 1, Kranj. Javili so se tudi, a niso zapisali, v kateri tovarni so delali: Franc ^£*Lrfij* Kranja, Marija Rozman iz Oldhamske 1, Kranj; Marija Dobre, ~jLrefl' Bitnje 168, Zabnica; Zavrl Antonija, Sr. Bitnje 8, Zabnica; Angela ^rij* Janežičeva 23, Ljubljana-Prule; Terezija Zevnik, Predoslje; T^vt9r' Rozenberger, Huje, Kranj; Avrelija Marn, Stražiška 3, Kranj; Ivana ^ vtf> Ručigajeva 17, Kranj; Judita Skubic, Kidričeva 10, Kranj; Amalija ^en^«f /a 9, Kranj; Antonija Polajnar, Preddvor 3; Ivanka Hafner, Kos^j, nad Ljubljano; Angela Majcen, Visoko 83, Šenčur; Marija % K idričeva Vodice Strahinj; Anica Šekne, Srednja vas, Šenčur; Marija Krevs, Grmi Kranj; Jožefa Luksič, Cegelnica 8, Naklo; Marija Pužem, Naklo 68; * Hribar, Tenetiše 12, Golnik; Vinko Zibert, Visoko 63, Šenčur; F^JJlgnJ1 Ogrinčič, Zlato polje .'Ja, Kranj; Marija in Ciril Dobnikar, Retljeva 7, K ^ Slavka Kramar, Grosova 26, Kranj; Franc Brezar iz Kranja; Franc Sm Cankarjeva 20, Tržič; Urnost. Leta 1901 je prišlo do prv« stavke. Vodstvo tovarne je Pospešeno začelo zidati delav s*a stanovanja in dajati delav stvu druge ugodnosti. Vendar *° vodilni v tovarni, večinoma *° bili tujci in nazadnjaškega Porekla, nasprotovali idejam zbujajočega se delavskega Jireda. 21. julija leta 1919 je ,la v Tržiču v okviru medna-r°dne delavske stavke solidar Jostna stavka. Septembra leto J^neje je bil v Tržiču shod Jjjniunistične stranke, prvega ptobra leta 1921 pa je v Jdanji Bombažni predilnici in *a|nici izbruhnila večja stavka j radi neznosnih razmer, v ka-Jer,h so tekstilci živeli. Stavka 8 uspela in tovarna je pristala ? 20-odstotno povečanje dramskih doklad. Razmere so se pisale in tako do leta 1936 °pT ni bilo več stavk, 'o leto so slovenski tekstilci !"9anizirali eno največjih sin-,,Kalnih in revolucionarnih d0r° v zgodovini slovenskega JJ'avstva. Stavka tržiških tekačev je izbruhnila šest dni *neJe kot v Kranju in je trajala do 9. septembra. Do ^Pustov zaradi enotnega na-r °Pa stavkujočih ni prišlo, a*sn tega pa je vodstvo j°varne spoznalo, da je imel traik tudi razred nopolitično Naravo. i T*kstilci so s svojo revolucio arnOStift na<4*li<"'<>li +..a'. n rnostjo nadaljevali tudi med jg^dnoosvobodilnim bojem. 2 delavca sta odšla v parti-nu®' °d katerih se nekateri n,8<> vrnili. R ? vujni je zrć F0rnbažna predilnica in tkalnica. Leta 1947 so jo sestavljale premica, tkalnica in oplemenitil-^'Ca- To leto je predilnica spredla ti i6 188 kilogramov preje, Vinica pa stkala okrog 9 milijonov kvadratnih metrov bom-tkanin Zaposlenih je bilo ?89 delavcev. Do danes se je p^ovo število znižalo na 1300. . redilnica sprede skoraj 3 mili-J°ne kilogramov preje, tkalnica !!ke 16,5 milijona kvadratnih litrov bombažnih tkanin, ople-^n>tilnica pa oplemeniti več kot B rnilijonov kvadratnih metrov *anin. Najmlajši obrat je kon-.ekc'ja. Število predelanih kvarnih metrov tkanin se že pri-t l2uie osmim milijonom, vendar feu ni koncna zmogljivost konjiškega obrata. Bombažna ^dilnica in tkalnica ima tudi °rat šivalnico Hrib v Loškem J2°];u- Razlog., da se je BPT očl|a za ta obrat, so se pokazali kot upravičeni. V tem delu Slovenije je še dovolj delavcev, razen tega pa so potrebe po konfekciji vedno večje. Bombažna predilnica in tkalnica zna svoje izdelke prilagajati potrebam domačega in tujega trga. Zaslovela je zaradi visoke finalizacije proizvodov, zaradi bele posteljnine, okrašene z vezeninami, čipkami in bordurami, zaradi posteljnin v pastelnih barvah, zaradi tiskane posteljnine in posteljnine, katere vzorce kreira Pierre Cardin. Prijetna novost so plenice in posteljnina za najmlajše, rjuhe za jogi vzmetnice in postelje, zimske rjuhe iz kosmatega tržiškega platna itd. Geslo Bombažne predilnice in tkalnice ostaja »vse za spalnico«. Podjetje uvaja za to področje novo tehnologijo, ki daje še boljše rezultate. Dejavnost obratov je prilagojena konfekcijskemu, ki bo skušal čim več proizvodov finalizirati. Tržiški predilci in tkalci proizvedejo 40 odstotkov jugoslovanske posteljnine in posteljnega perila. Izdelujejo kvalitetni tkani in netkani tekstil in posteljnino iz žakardskih ter listnih dama stov. Najnovejša proizvoda Bombažne predilnice in tkalnice pa sta tehnične tkanine za usnjarsko industrijo in kvalitetno jeans blago, uporabno za tako priljubljene kavbojke. Seveda pa je pogoj za obdržanje slovesa na domačem in tujem trgu kvaliteta izdelkov. V Bombažni predilnici in tkalnici so uvedli stalno kontrolo kvalitete. Le-ta ima precej zaslug, da je BPT pobrala že kopico priznanj in nagrad. Kolektiv Bombažne predilnice in tkalnice stoji sedaj pred pomembno novostjo. Samoupravni sporazum o oblikovanju štirih temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb je že pripravljen. 0 njem bodo razpravljali zaposleni na zborih, razen tega pa bo govora tudi o statutih novih temeljnih organizacij združenega dela Temeljne organizacije združenega dela bodo zaživele v začetku leta 1977. Pred slabim letom smo za Bombažno predilnico in tkalnico zapisali, da je obrnjena k delavcu, ustvarjalcu in samo-upravljavcu. S temeljnimi organizacijami združenega dela bo prišlo to načelo še bolj do izraza! Okrožno sodišče v Ljubljani Obtožnica Kk 2331/36 Državno tožilstvo v Ljubljani vlaga pri okrožnem kot za presojo te kazenske zadeve pristojnem edino-osebnem sodišču v Ljubljani zoper: 1. ) Brenčič Rudolfa, roj. 9. II. 1889 na Reki, pristojnega v Tržič, r. k. vere, oženjenega, ključavničarja, stanujočega v Tržiču Preska št. 6, nekaznovanega, v prostosti, 2. ) S v i g e 1 j-a Jožeta, roj. 22. 8,1908 v Ljubljani, pristojnega v Ljubljano, r. k. vere, samskega, elektro-varilca, stanujočega v Tržiču, nekaznovanega, v prostosti, 3. ) Janežič-a Antona, roj. 8.5.1888 v Tržiču, pristojnega v Tržič, r. k. vere, oženjenega, delavca, stanujočega v Tržiču Usnjarska ul. 7, predkaznovanega, v prostosti, 4. ) Pavlin Marijo, roj. 21.4.1910 v Ljubnem, pristojno v Kovor, r. k. vere, samsko, delavko v predilnici, stanujočo v Bistrici št. 66, nekaznovano, v prostosti, 5. ) Kočevar Anico, roj. 7. 2. 1915 v Trstu, pristojno v Ljubljano, r. k. vere, samsko, predilniško delavko, stanujočo v Tržiču, pot na Pilarni št. 8, nekaznovano, v prostosti, stQvko gradbincev leta 1936 na Jesenicah. Pisali so nam o štrajku »Med štrajkom, leta 1936, sem delala v tovarni Sirena Gašteju,« piše Francka Kajzer iz Kranja, Staneta Rozmana 9. »Sicer je že dolgo tega, a se še dobro spominjam, da sem hodila s tovarišicami — sodelavkami po Stražišču in pri kmetih in v trgovinah prosila za hrano. Ponekod so radi dali, večina je bilo takšnih, ponekod pa smo bile tudi ozmerjane. Moški so hodili po hrano v bolj oddaljene kraje. Po štrajku sem bila organizirana v rdeče sindikate in sem tudi redno plačevala vse prispevke. Sestanke smo imeli pri Križnarju na Bantalah, organizirala pa me ie A na Pavlinova.« Tilka Dobrovnik s Kolodvorska ulice 7 v Kranju pa je med drugim napisala:« 20. avgusta leta 1936 sem delala v popoldanski izmeni. Ko je zatulila sirena, sem bila pri gostilni Jerca in Ana Kapušinova je začela vpiti, naj pohitimo v tovarno, da se je začel štrajk. Ko smo prišli vsi skupaj, delala sem v Jugobruni, smo imeli sestanek. Voditelji štrajka so nas seznanili, da bomo morali ves čas štrajka ostati v tovarnah in povedali so nam, kako moramo paziti na stroje. Imela sem komaj leto staro punčko, ki sem jo morala pustiti možu v oskrbo in pa tujim ljudem. Mož mi je nosil plenice v tovarno, da sem jih oprala v Savi. Življenje smo si potem uredili po določenem dnevnem redu. Imeli smo sestanke, peli smo, se pogovarjali, ženske smo delale ročna dela. V tovarni smo naredili celo oltar in v začetku smo imeli tudi nedeljsko mašo. Kasneje pa ne več.« Iz obširnega pisma Jožeta Jana iz Ljubljane, Prekmurska 3, ki je izredno zanimivo in prinaša zelo veliko podatkov, posredujemo tisti del, ki govori o delavskih organizacijah in pripravah na štrajk. »V ilegalno politično delo sem se vključil na Jesenicah v začetku leta 1934,« začenja svojo pripoved.« V tem času sem imel nalogo zbirati stare komuniste v blejskem in bohinjskem kotu. Organiziral sem celice v Gorjah, na Bledu, Bohinjski Bistrici in Bohinju. Skušal sem se kjerkoli zaposliti, vendar brez uspeha. Zato so mi na okrožnem komiteju KPJ svetovali, naj poiščem kakršnokoli zaposlitev v Kranju. Kmalu sem dobil mesto praktikanta v Tekstilindusu na Gašteju. Delal sem za beraško plačo 1 dinar na uro in stradal. Takoj po prihodu v Kranj sem začel iskati stike z napredno usmerjenimi delavci. Sredi leta 1935 sem že našel toliko zvez, da so bile osnovane partijske celice v vseh večjih tekstilnih tovarnah. Jedro aktivistov pa so v Kranju predstavljali: Ivan Tominc, Rudi Papež, Mici Košir, Nartnik in še nekateri drugi, katerih imen se ne spominjam. Leta 1935 smo navezali stike tudi s Stanetom Žagarjem na Dobravi. Kakor hitro smo imeli osnovne celice po tovarnah in smo uspeli vzbuditi zanimanje delavcev za boj za njihove pravice, smo se začeli pripravljati za spopad z delodajalci. Pri tem pa smo se zavedali, da so delavci večina mladi ljudje, da nimamo nobenih sindikalnih rezerv, ki bi jih lahko uporabili v času stavke in da bo pritisk nasprotnikov zelo hud. Zato smo mladince usnlerjali v Jugoslovansko strokovno zvezo, iskali pa smo tudi zveze s študenti in drugimi naprednimi ljudmi. Čeprav smo komunisti delali v ilegali, je moje delo postalo očito policiji. Najprej so me zato julija 1935 vrgli iz Tekstilindusa. Potem sem mesec dni delal pri Sircu, pa sem moral tudi od tam, in potem na Viču v Ljubljani. V tej tovarni smo še istega leta organizirali štrajk in ga prijavili Delavski zbornici. Vendar smo izvedeli, da moramo računati le na sebe in na svoje prihranke, če bi štrajk dalj časa trajal. Ta mala izkušnja nam je pomagala razčistiti precej vprašanj ob organizaciji velikega štrajka v Kranju. Imel sem shranjenih tudi nekaj strani beograjske Politike, ki je točno popisovala ravnanje francoskih delavcev med velikim generalnim štrajkom. Posebno Ivan Tominc in Rudi Papež sta zapis temeljito preučila. Spomladi 1936. leta smo se že dogovorili za načrt izvedbe štrajka: hkrati se začne v večjih tovarnah in se potem razširi na vse obrate, tovarne je treba zasesti, lastniki lahko kontrolirajo, da se ne bo delala škoda, po hrano pa bomo hodili h kmetom in obrtnikom. Ves ta načrt je bil izdelan v strogi tajnosti. Zanj je vedela vse do zadnjega le manjša skupina ljudi — večina smo bili komunisti. Sele nekaj dni pred začetkom smo z načrtom seznanili delavske zaupnike in druge zanesljive ljudi po tovarnah. Kako je bil ta načrt izpeljan, pa bodo povedali drugi.« 6. ) Lukanc-a Ernesta, roj. 27.7.1906 v Mona-kovem, pristojnega v Kovor, r. k. vere, oženjenega, elektrikarja v predilnici, stanujočega v Kovorju št. 3, nekaznovanega, v prostosti, 7. ) Sovo Staneta, roj. 7. 5. 1898 v Tržiču, pristojnega v Tržič, r. k. vere, oženjenega, delavca, stanujočega v Tržiču, Sp. Preska št. 7, nekaznovanega, v prostosti, 8. ) Zupan-a Cirila, roj. 6.7.1899 v Podbrezju, pristojnega v Naklo, r. k. vere, oženjenega, delavca v predilnici, stanujočega v Tržiču pot na Pilano št. 7, nekaznovanega, v prostosti, 9. ) Pokljukar-ja Jožefa, roj. 11. 11. 1917 v Ze-jah, pristojnega v Naklo, r. k. vere, samskega, dijaka, stanujočega v Tržiču Ljubljanska c. 12, nekaznovanega, v prostosti, 10. ) Šolar Marijo, roj. 20. 9. 1888 v Poljšici, pristojno v Radovljico, r. k. vere, omoženo, delavko, stanujočo v Bistrici št. 67, predkaznovano, v prostosti, 11. ) Šolar-ja Janeza, roj. 31.12.1895 v Ošišah, pristojnega v Ovšiše, r. k. vere, oženjenega, delavca v predilnici, stanujočega v Bistrici št. 67, nekaznovanega, v prostosti, 12. ) Č a d e ž Marijo, roj. 15. 8.1895 v Dupljah, pristojno v Križe, r. k. vere, samsko, delavko, stanujočo v Sp. Dupljah št. 14, nekaznovano, v prostosti, 13. ) Hladnik Katarino, delavka v bombažni predilnici v Tržiču, še ne zaslišana, 14. ) G o 1 m a j e r Marija, delavka v bombažni predilnici v Tržiču še ni zaslišana, 15. ) Ahačič Petra »Jankusov Peter«, delavec v bombažni predilnici v Tržiču še ni zaslišan, obtožbo, da so se 26. 8. 1936 povodom stavke delavcev v bombažni predilnici in tkalnici Ed. Glanzmann in And. Gassner kot udeleženci mnogote zbrali v tovarni ter storili s skupnimi močmi sledeča nasilja osebam in sicer s tem, da so: 1. ) Brenčič Rudolf kot predsednik stavkovnega odbora, Švigelj Jože kot podpredsednik, Janežič Anton, Pavlin Marija, Kočevar Ana, L u k a n c Ernest kot odborniki Sova Stane in Zupan Ciril pa kot obratna zaupnika stavkujočih delavcev, vodili vso štrajkovno gibanje s tem, da so skupno s strajkujočim delavci ustavili delo v tovarni, zasedli celo tovarno pobrali iz tovarniških objektov, skladišč in delavnic ključe, zasedli vratarsko ložo pri glavnem uhodu, pozvali mojstre, da imajo tako zapustiti tovarno ter pretepli mojstra Šarabona, ko se je ustavljal, dalje „odredili, da ne sme več v tovarno nobeden mojster ali nadmojster pa tudi ne inženjer Smolnik, lastniki tovarne pa da imajo javiti stavkovnemu odboru da dobe spremestvo ob vstopu v tovarno. 2. ) vsi gori ad 1. označeni osumljenci od 1 do 8 menjaje se permanentno sedeli v vratarjevi loži ter tamkaj določali, kdo od delavcev sme v tovarne in kdaj da se ima vrniti v tovarno, ker bodi sicer vsak, kdor se ne bode pokoraval dobil knjižico in s tem odpuščen iz službe; 3. ) Sova, Zupan, Pavlinova, Hočevarjeva in Lukanc 27. 8. 1936 tudi zasedli telefon; 4. ) vsi osumljenci označeni gori ad 1.) od 1 do 8 se uprli povelju orožniške patrole pod poveljstvom narednika Vidica Franca, da zapuste tovarne, trdeč, da ne gredo iz tovarne in da je sedaj tovarna njihova (t. j. last štrajkajočih delavcev); 5. ) Pokljukar Jožef z gori ad 3.) označenimi člani stavkovnega odbora prišel pred pisarno in kričal, da je treba razbiti telefon; 6. ) Šolar Marija in Šolar Janez z gori ad 3.) označenimi člani stavkovnega odbora prišla pred pisarno in zahtevala, da se delavcem izroči telefon ter kričali, da mora knjigovodja Pernuš Vladimir tovarno takoj zapustiti in da se tja ne sme nikdar več vrniti; 7. ) Cadež Marija z več drugimi delavkami navalila na avtoprevoznika Kovača Jožeta, ki je hotel peljati blago iz tovarne, ga potegnile iz avtomobila in preteple ter tako preprečile odvoz blaga; 8. ) Hladnik Katarina zagrabila preddelavko Lopota Štefanijo, hotečo iz tovarne, za roko, ter jo vlekla nazaj v tovarno; 9. ) Golmajer Marija pa nato le-to Lepota Štefanijo zaklenila v majhno skladišče; 10. ) Ahačič Peter skupaj z med tem pobeglim Lan-gom Viktorjem vdrl nasilno v električno kotlarno, da bi tam ustavil s silo električni tok. 11. ) Šolar Janez udaril elektrikarja Klemenca Nikolaja, ki je bil proti Stavki po glavi in samolastno izključil tok v električni turbini v kotlarni; Zakrivili so s tem prestopek po § 154/1 k. z., in naj se kaznujejo po § 154/1 k. z. Razlogi: 26. 8. 1936 okoli 14 ure je izbruhnil v Tržiču v Glanz-manovi predilnici in tkalnici štrajk, katerega je izvajalo okoli 1150 oseb. Štrajkujoči so enostavno zasedli tovarno ter se tam obnašali kakor, da so oni gospodarji. Kot delovodje štrajka je nastopilo prvim osem osumljencev. Tekom štrajka pa so bila izvršena, razun drugih kažnjivih dejanj, kojih storilci so neizsledljivi, — tidu vsa gori ad 1.) —11.) opisana nasilja. Vsi osumljenci so se — ker je bil štrajk izrecno dogovorjen seveda zavedali, da nastopajo kot mnogota ter so tudi kot taka izvedli opisana nasilja. Zato tudi odgovarjajo vsi za ta nasilja. Obtožba je torej utemeljena. Dokazila: I. Priče II. Soosumljenci III. Listine V Ljubljani, dne 25. oktobra 1936. Državni tožilec: Kranj, četrtek, 20. avgusta 1936 Danes ob 13.45 popoldne je nenadoma izbruhnila stavka. Vsi smo ostali v tovarni, ta večer ni nobeden zatisnil očesa. Petek, 21. avgusta Danes zelo resen položaj. Popoldan krožijo avioni nad tovarnami, kjer je stavka. To noč sem spal eno uro. Sobota, 22. avgusta Prav lepo vreme, vsi smo zunaj na travniku. Dopoldan je bilo zborovanje. Popoldan je bilo tudi precej veselja in zvečer petja. To noč sem spal med stroji v tkalnici. Nedelja, 23. avgusta Danes, v nedeljo, pa je bil deževni dan, vendar je popoldan že posijalo sonce, ob treh smo imeli zborovanje, nato smo plesali kolo na zeleni trati tovarne »Jugočeška« S ceste nas je opazovalo na stotine ljudi, zvečer ob devetih sem šel spat. Ob treh zjutraj pa sem šel na stražo. Na stražo sem moral vsako drugo noč po tri ure. Ponedeljek, 24. avgusta Ta dan je bilo prav lepo vreme, cel dan sem bil na dvorišču tovarne, saj je bilo tako toplo sonce. Ta dan smo dobili brzojavno sporočilo iz Maribora, ki nas pozdravljajo, ter da so pripravljeni iti z nami v borbo, tudi z Jesenic nas pozdravljajo ter nam želijo veliko uspeha. Kranj, 25. avgusta Tisoči stavkajočih vztrajamo v borbi. Povsod red in mir. Delavci nismo bili zadovoljni s pogodbo, ki so jo podpisali podjetniki in člani delavskih zaupnikov. Delavski zaupniki so sklicali zborovanje na Stari pošti za zvečer ob 8. uri. Pa na' to zborovanje ni šel niti en delavec, zato, ker nihče ni hotel zapustiti tovarne. , Ta dan dopoldne ob 9. uri pa je bilo v vseh tovarnah ponovno delavsko zborovanje, kjer so delavski zaupniki obrazložili, zakaj je prišlo do pogajanj. Obenem tudi od okrajnega načelstva izdano naredbo glede omejitve shodov ter sestankov, pohajanja okrog tovarn in prepovedi zbiranja v gručah več kot treh oseh, o napovedi stroge policijske ure že oh devetih zvečer. Kako se bo končala stavka za naše pravice, se še ne ve. Delavci v tovarno ne pustijo nobenega dopisnika katerega koli lista, niti uradnikov ali drugih oseh. Vse tako kaže, da ne bo lahko prišlo do sporazuma med delavci in podjetniki. Včeraj, v ponedeljek, nismo šli na delo kakor je bilo v pogodbi predvideno. Med stavko igrajo posebno vlogo ženske, ki so zelo razhurljive in energične. Delavstvo je dobilo od okrajnega načelstva opomin, da ne sme nihče poškodovati zasebne lastnine tovarnarjev in nobenega odvračati od dela, tudi ne uradnikov, če bi oni to želeli. Pogajanja se vršijo vsak dan v Ljubljani. Nedelja, 30. avgusta Vse te dni smo preživeli v eni sami negotovosti in v pričakovanju naših zahtev, pa ni nobenega uspeha. y Torek, 1. septembra Ta dan so začeli stavkati še v Mariboru, Tržiču in drugod. Tako stavka trenutno okrog štirinajst tisoč tekstilnih delavcev v Sloveniji. 9. septembra Jaz sem bil včeraj, osmega septembra, cel dan prost. Sedaj je določeno tako, da je vsak stavkajoči delavec vsak tretji dan prost, in sicer po abecednem redu. Kako težko že pričakujemo naše rešitve, toda še nobenega uspeha, še vedno smo v negotoyosti. 13. septembra Stavka še vedno traja cilje, nič dobrega se nam ne obeta, gospodje vse te dni so poskušali, kako nas bi veh izpeljali, toda mi smo v trdni volji ostali, kakor hrasti v viharju. Danes so prišli delavski zaupniki iz Maribora in i/. Ljubljane-, da bi nas iz tovarne spravili, ker pa smo se bali, da nas bi izigrali, smo še vedno v tovarni ostali. 15. septembra Te dni je zelo sumljivo, da nas ven ne zapodijo, zato vse te dni vsi smo v tovarni ostali in vedno smo na straži stali. Sreda, 16. septembra A prišlo je vse drugače, v zgodnjih jutranjih urah so nas napadli policaji in žandarji, najprej so vdrli na dvorišče tovarne »Jugočeška«, nato pa še v ostale tovarne v Kranju, razgnali so nas z žilavkami, pendreki ter s solzilnimi plini. Ze ponoči je pripeljal vlak policajev in žandarjev i/. Ljubljane, ustavil je za tovarno »Jugočeška«, kjer so čakali trenutka in nas napadli. Bili smo nepripravljeni na to, vendar neoboroženi se nismo mogli več upirati in so nas razgnali in zelo grdo so nas psovali, niso nas pustili v mesto Kranj, poganjali so nas proti ftmarjetni gori, kjer naj bi se razšli. Po stavki smo res dosegli osemurni delavnik, drugega pa nič kaj prida. Več delavcev je še brez službe ostalo. To sem prepisal iz svojega dnevnika, ki sem ga pisal med tekstilno stavko 1930. leta, kjer sem delal v »Jugočeški«. Jakob Oblak Delavski zaupniki iz Jugobrune. V prvi vrsti sedi eden glavnih vodij stavke v Jugobruni Valentin Nadižovec. Prilogo ob 40. obletnici stavke tekstilnih in gradbenih delavcev so pripravili novinarji Leopoldina Bogataj, Lea Mencinger, Darinka Sedej, Janez Govekar, Jože Košnjek, Andrej Žalar; fotoreporter Franc Perdan; oglasi in komercialne reportaže Danica Dolenc; montaža in reprofotografija Marjan Ajdovec, Slavko Hain; slike iz stavk so prispevali Gorenjski muzej Kranj in udeleženci stavke. Izšlo v Glasu, glasilu SZDL za Gorenjsko (leto XXIX, štev. 73), glavni urednik Igor Slavec, odgovorni urednik Albin Učakar. Stavek: GP Gorenjski tisk, Ulica Moše Pijadeja 1, Kranj; montaža in reprofotografija: ČP Glas, Ulica Moše Pijadeja 1, Kranj; tisk: Ljudska pravica, Kopitarjeva 2, Ljubljana. — Cena: 2 din. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Ivan Tominc iz Rakovice doma, govori na delavskem zboru med stavko Jugočeški. Vprašanje prehrane je bilo med stavko zelo pomembno: »rdet? organizacija je na predlog Tominca prispevala za hrano delavcev 15.000 o'!!' »plavi« so na sestanku pri-Joštarju v Kranju obljubili 5000 din, predstavn1* »belih« pa nič. Stavkujoči delavci pri Hellerju na Gašteju pri Kranju. Delavci tovarne Rlumen in Thaler v Škofji Loki ob stavki. Ob stavki v Bombažni predilnici v Tržiču.