f^Nej Težji v ZiwrfwA državah Vmtim vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Zm New York celo leto - $7.00 Z* inozematvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3S78 Matter. September 21, IMS, at the Fort Office at New York, N. T, NO. 21*. — ŠTEV. 212. NEW YORK. WEDNESDAY. SEPTEMBER 10, 1930. List; slovenskih idelavcev vAmerikL HOOVER ZA NADALJNO OMEJITEV PRISEUEVANJA NAMEN NOVE ODREDBE JE, ZMANJŠATI OGROMNO ŠTEVILO NEZAPOSLENIH Konzulati v inozemstvu morajo strogo paziti na to, da ne bo noben izseljenec kateremu dajo vizej, pade! na rame javni dobrodelnosti. — Slične določbe glede Mehike in Kanade so že v veljavi. — Oni, ki imajo prednost v kvoti, ne bodo prizadeti. WASHINGTON, D. C, 9. septembra. — Vsled priporočila predsednika Hooverja bo državni department še bolj omejil priseljevanje v Združene države. Nove odredbe imajo namen zmanjšati število nezaposlenih v tej deželi. Dosedaj je dobil v starem kraju ameriški vizej skoro sleherni, ki je prišel pravilnim potom v kvoti na vrsto, zanaprej bodo pa smeli v deželo le močni in zdravi ljudje, ki imajo na razpolago dovolj sredstev, da ne bodo padli v breme javne dobrodelnosti. Podobne določbe so že petnajst mesecev uveljavljene glede priseljevanja iz Kanade in Mehike. Da bo novi sistem čimprej uveljavljen, se bosta vršili v bližnji bodočnosti v Evropi dve konferenci ameriških konzularnih uradnikov pod vodstvom pomožnega državnega tajnika Wilbura J. Carra. Prva se bo vršila v Londonu. Kje se bo vršila druga, zaenkrat še ni določeno. Predsednik Hoover je prav posebno poudaril, da se nove določbe ne tičejo onih, ki imajo v kvotah prednost, to je, najbližjih sorodnikov ameriških državljanov. Predsednik Ameriške Delavske Federacije, Wmt Green, je rekel, da se je Federaciji posrečilo napotiti zvezno vlado, da je izdala nadaljne odredbe za omejitev priseljevanja. • — M i smo že dolgo mnenja, — je rekel Green, — da bi bilo treba, neoziraje se na kvoto, priseljevanje popolnoma prepovedati, že vsaj za toliko časa, dokler bi se nekoliko ne izboljšale razmere v deželi. V to svrho sem bil večkrat pri delavskem tajniku, v kojega področje spada priseljevanje, in pri državnem tajniku, kateremu so podrejeni a-meriški konzulati v inozemstvu. Po mojem mnenju bi bilo treba priseljevanje popolnoma prepovedati, že vsaj za toliko časa, dokler traja sedanja depresija. Naravnost nesmiselno je in napačno z gospodarskega stališča, spustiti vsako leto v deželo I 50,000 moških, ki morajo z nami vred trpeti, ker ne morejo niti naši ljudje dobiti dela. Green pravi, da bi bilo mogoče priseljevanje popolnoma zaustaviti na sledeči način: one, ki prosijo v Evropi za vizej, bi moral konzularni uradnik vprašati, če jim je v Ameriki obljubljen^ delo. Ako bi rekli, da imajo delo obljubljeno, bi jim konzul ne smel dati vizej a, ker bi se jih smatralo za kontrakt-ne delavce. Ce bi rekli, da nimajo obljubljenega dela, naj bi ne dobili vizeja, češ, da lahko postanejo breme javne dobrodelnosti. PROTI LAŠKE DEMONSTRACIJE V ZAGREBU Študentje so sežgali v Zagrebu italijansko zastavo. — Pred italijanski konzulat jih policija ni pustila. ZAGREB, Hrvataika, 9. septembra. — V protest proti temu, da je dala italijanska vlada ustreliti v soboto štiri Slovence v Bazovici pri Trstu, ker so bili osumljeni, da so baje snovali atentat pro.i Mussoli-niju, so vprizborili tukajšnji dijaki danes veliko demonstracijo. Na velikem trgu so povaljali veliko italijansko zastavo v blatu, potem jo pa med radostnimi klici o-gromn? ljudske množice sežgali. Demonstranti so nameravali oditi tudi pred italijanski konzulat, pa jim je policija preprečila namero. Nato so podali pred francoski in nemški konzulat ter začeli nazdravljati konzulu. V znamenje žalovanja so bile danes zaprte vse trgovine-, koncertne dvorane in gledališča. 2 ZAMORCA STA BILA LINČANA ZARADI UMORA Črnca, ki je bil obdolžen umora, so ustrelili v celici, kjer je čakal svoje usode. DOBER PLEN CLEVELAND-SK1H ROPARJEV CLEVELAND, O., 9. septembra. Ko se je včeraj vračal proti domu Edward Kells, pomožni manager Telling Belje Vernon Company, sta ga napadla dva bandita ter ga prisilila, da ju je odvedel v pisarno svaje družbe. Odtam sta odnesla $11,588. DARIEN, Ga., 9. septembra. — Štiridesetletnega George Granta, enega dveh črncev, ki sta danes zjutraj ustrel la dva policista ter ran la neko drugo osebo, je danes j ustrelila množica, katere se je lo- i I tila linčarska mrzlica. Uradniki so! ' izjav Ji, da so bile postavljene strojne puške, da preprečijo napad na i jetnišnico. R. Anderson, policist, presenetil dva črnca, ko sta hotela vdreti v , banko. Pri poskusu, da aretira o-ba, je bil ustreljen in več pasanlov je bilo ranjenih od strelov, ki so švigali semintja. Množica prostovoljcev se je takoj prijavila, da zasledujejo ba črnca. Obkolili sd bežeča in pri tem je b i ubit še nadaljni policist. Konečno se je posrečilo aretirati Granta ter ga prevesti v jetnišnieso v Darien. dočim se je drugemu posrečilo uiti zasledovalcem. j V mestu se je takoj zbrala pred •jetnišnico razburjena ljudska mno- ' žico, ji je bila še bolj podžgana vsled govora, katerega je imel ne- ! ki domačin. ANGLEŽI PREGNALI KITAJ-KOMUNISTE HANKOV, Kitajska, 9. septembra. — Ogenj s tujezemskih kanonskih čolnov je pregnal Včeraj komunistične čete iz bližine Jangt-se reke. Komunisti so imeli velike izgube, dočim ni bilo na kanonskih čolnih nihče poškodovan. Kanonski čolni so bili trije — dva angleška in en ameriški. V Hanko-vu so blasti v velikem strahu pred 6000 bivšimi vladnimi vojaki, ki so se proglasili za neodvisne ter začeli pleniti v okolici Ihanga. Polkovnik Roy Neal je skušal j preprečiai nov 1 nčni umor, kajti rekel je, nag počakajo aretacije' drugega zločinca. Ljudje pa ga ni- ; so poslušali. Vdrli so oboroženi v jetnišnico ter ustrelili črnca. TOVARIŠ LINCANEGA ZAMORCA USTRELJEN DARIEN, Ga.. 9. septembra. —1 Truplo 24-letnega ' Rubber " Brya- : na, ki je včeraj z nekim drugim zamorcem ustrelil nekega policijskega uradnika in tri druge nevarno ra- j nil, so našli včeraj v močvirju bli- • zu njegovega stanovanja. Bryan je bil ustreljen. Njegov tovariš Grant je bil aretiran, toda ljudska množica je vdrla v ječo, ga iztrgala paznikom ter ga linčala. 1 SITUACIJA V SANT0D0MING0 Čete so zatrle kravale. k* so bili posledica pomanjkanja. — Ameriški mornarji pripravljeni. SANTO DOMINGO, 8. septembra. Na tukajšnjem pomolu je prišlo danes pri razkladanju živil in medi-kamentov z ameriškega rušilca Grabe, do kravalov, katere so za- \ trli državni gard sti, dočim so stali ameriški mornarji pripravljeni. Od orkana obiskano prebivalstvo je od srede naprej večinoma brez ' jedil. Sedaj pa so se razmere precej izboljšale potem ko je vlada z Rdečim križem uvedla akcijo za cdpomoč. John Barton Payne, predsednik Rdečega križa, je govoril danes o stvari z generalnm majorjem Ire-landom in podadmiralom ter vodilnimi zdravniki armade in mornarice. Mornarica je naročila tri aeroplane iz Washingtona, od katerih se morata dva takoj podati semkaj. dočim mora tretji dobiti gotove zaloge v Philadelphiji, predno odleti v Norfolk. Kaznenci, ognjegasci in navadni meščani so se danes združili, da očistijo ulice mesta, potem ko je dala zakonodaja predsedniku izvan-redne polnomoči v bednem položaju, ki je nastal vsled orkana. Prvo povelje na temelju diktatorskih polonomoči je bilo povelje očistiti vse ceste, da se omogoči boj proti kugam, ki bodo drugače gotovo izbruhnile v mestu. Oblasti morajo tudi rešiti nalogo, kako naj pomagajo več kot tisoč lahko ranjenim. En sam vojaški zdravnik je v teku par ur po svojem dohodu v opustošeno ozemlje operiral 50 ranjenih. WASHINGTON, D. C., 9. septembra. — Nov tropičen orkan se vleče med karaibskimi otoki, potem ko sa bila pretekli teden Santo Domingo in okolica skoro popolnoma [ porušena od takega viharja. Novo neurje, ki se pomika v se-vero-zapadno smer južno od S an to Dominga, ogroža prav posebno otoka Jamaica in Haiti. Orkan, ki pa ni tako obsežen kot prvi, bo jutri, v sredo pri Jamaici. i BRIAND0V NAČRT PRED UG0 NARODOV Curtius, Schober in Gran-di so skrajno skeptični glede načrta, katerega je predložil Briand. ŽENEVA, Švica, 9. septembra. — Pri današnji seji zastopnikov 27 narodov, med njimi 22 zunanjih ministrov, je bil izbran Briand. da obrazloži zborovanju Lige narodov svoj načrt za združene države Evrope. Velik aplavz je pozdravil angleškega zunanjega ministra Arthur Hendersona, ko se je v svojem govoru navdušeno postavil na stran Brian d a ter njegovega načrta. Resolucija, s katero se je poverilo Briandu misijo je bila sprejeta po deoati, ki je trajala tri ure in v kateri so osvetlili načrt z vseh strani. Vsi delegati so dobili majhno, belo knjižico, v kateri je jasno obrazložen ves načrt. Knjižica vsebuje razventega tudi odgovore 26 držav, ki so dobile predlog francoskega državnika. Dočim je večina diplomatov skrivala možne dvome za dvorljivo-hladnim obrazom, so ostali Curtius, Schober in Grandi, zunanji ministri Nemčije, Avstrije in Italije, odkrito skeptični. — Vse vlade, katere se je vprašalo za svet, — se glasi na koncu bele knjižice, — soglašajo s Francijo v tem, da je potrebno staviti evropsko federacijo pod moralične vodstvo Lige narodov. — V tem smislu naj bi se tudi predložil načrt Ligi narodov. Seja se je peiala nadalje s problemom trgovine z ženskami in o-troci Orijenta. s trgovino i omam-ljivimi sredstvi ter z drugimi vprašanji. GEN. URIBURU ZAPRISEŽEN Aeroplan je preprečil revolucionarno propagando pri slavju.— Dva infanterijska polka v proti-revoluciji. BUENOS AIRES, Argentina, 9. septembra. — Dočim so danes v Buenos Airesu in v ostali Argenti-niji praznovali narodni praznik, so bili ovi predsednik general Uriburu ter različni čl^ni njegove vlade zapriseženi v vladni palači. Uriburu je izjavil, da so pri revoluciji vpoštevali zahteve naroda, da se bodo pričeli sedaj boljši časi j in da bodo prišle do veljave ustavne pravice vsakega. Ko so bile slovesnosti po cestah v polnem teku, se je pokazal nad množico naenkrat aeroplan, ki je delil letake komunistične vsebine. Lepaki so poezivali ljudi, naj se ne puste prevariti od nove vlade, pač pa napadejo tudi slednjo. Neki vojaški letalec je pričel takoj zaselodvati letalo. Že predno pa ga je dohitel, je padel armadni letalec na tla. Bil je močno poškodovan in letalo je bilo popolnoma uničeno. Dva polka infanterije sta se zvečer uprla proti novi vladi. Prišlio je do bojev v pristaniških cestah in razširil se je tudi na sosednje kraje. Vendar pa ni -bilo mogoče dob ti natančnejšega pregleda celega položaja. "GRAF ZEPPELIN" ODLETEL PROTI MOSKVI FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija. 9. septembra. ~ Nemški vodljivi balon "Graf Zeppelin" je odletel danes zjutraj ob osmih ijroti Moskvi v Sovjetski Rusiji. Poveljuje mu dr. Eckener. Iz Moskve se bo vrnil preko Severne Nemčije semkaj. BLAGOSLOVLJENJE ŽELEZNICE BEDA POLJEDELSTVA WASHINGTON, D. C., 9. septembra. — Poljedelska konferenca je bila otvorjena danes tukaj. V otvo-rilnem govoru ae je zarsel poljedelski tajnik Hyde ea to. da delujejo južne, centralne in južno-ameriške države skupno, da se redi problem nad produkcije, ki je odgovoren za slabi položaj farmer j ev v splošnem. Konference *e udeležujejo za- sejejo ter žanjejo večino pridelkov tega dela sveta. Sajenje sladkorja in kave je popolnoma prepalo. Posledice tega bodo zelo daleko-sežne, ker sta sladkor in kava nekaj vsakdanjega v ameriških domovih. Fred kratim je monakovski kardinal Faulhaber blagoslovil nevo železnico na Zugspitxe, ki Je najvišja gora viHkmčiji. ,Vifdi je M cm tiwe čevljev. Železnica vosi po Jako romantičnih kmjnt.' n Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud* časa, brez na daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo pošilja« teljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. Din V Jugoslavijo 500 1000 £500 $ 9.35 S 18.50 8 46.00 5000 ____$ 91.00 10,000 __________$181.00 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 8 5.75 $11.30 916.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $36.—70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $60«— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporaztine-te glede načina nakazila. Nojna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbina 75 cc»tsv. SAKSER STATE BANK IX CORTLANDT STREET NEW TOES. K. Z. Telephone Barclay 0380 — 0381 ■ /"IT A CJ uLAo NARODA The largest Slovenian DmSy m the United States. Issued every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers. CW iwk, w. z„ unoer aci ot i inpwi of ssaiea 8, 117» tO. — SREDA 10. SEPTEMBRA 1930 TELEFON: CHELSEA 8878 volumb ajulviil — UHOK zzzm Narottto as na "Giaa Harefe" — NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER It, 19M LARGEST ILOVm DAILY «■ C. R R. Ker se j« zopet pripetil dogodek, kateri ni v nilcakem skladu z našimi pravicami pri slovenski farni cerkvi, si štejemo v dolžnost, da vabimo vse farane^ kateri so podpirali dosedanjega župnika Rev. JCerubin Beglja, na sestanek v p=-• tek dne 12. t. m. točno ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani na 62 St. St. "Mark's Place. Toraj. dragi sofarani, udeležite se tega sestanka, da se pogovorimo, ali je bilo umestno, da se nam je vzelo moža. kateri je bil priljubljen pr: vseh nepristranskih in trezno-mlslečlh f a ranih. Odbor upa. da ne bo nikogar manjkalo pri tem sestanku. da bomo enkrat za vselej napravili red in pometli z gnojiščem. katero je zastrupilo ali skuša zastrupiti vse, kar se ne strinja z njim. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav MLEKO — NAJBOLJŠA HRANA. Kadarkoli naše telo potrebuje kulcze. legarja in drugih nalezlji-ckrepčila in gradilnih snovi, nam ' vih bolezni. Pasteurizacija je tudi priporočajo, da pijemo mleka. Za- J odpravila nekdanji strah detinjske kaj? kolere. Kar do prvih let sedanjega Odgovor je jako enostaven. stoletja je ta bolezen ubijala ne- Uganko, kaj naj predstavlja po- šteto mladih življenj vsako poletje, polno hrano, je narava sama rešila Vzrok te griže je bil neznan, t /»ta in rešitev je: mleko. Ko je nastalo 1903 in 1904 pa sta dr. Holt. 3lav-veliko pleme po vrc:ekrvnih živa- ni S£E::jalirt za otroke. in dr. Park. li, sesavcev, katerih mladiči se rodijo živi in slabotni, je narava poskrbela. da bi ti novorojenčki dobivali poolno in zdravo hrano. In tako je bilo usojeno, da matere, ki so jlK rodile, proizvajajo same dovršeno hranilno snov, mleko^ Tudi človek, kot najbolj dovršen sesa-vec, je odvisen od mleka tekom dni svojega detlnjstva. Mleko je popolna hrana. Vsebuje vsako snov, ki je potrebna za rast I in zdravje. Je hrana, ki gradi te- AMERXKA IN RUSIJA S. Xtan\vo z na ta dru^ drugega, vsled česar je najbrž vse res, kar drug drugemu očitata. Menken zahteva, da bi vlada Združenih držav ne smela pošiljati v Rusijo raznih surovin, kajti iz teh surovin i/delujejo Rusi z nizkimi produkcijskimi stroški izgotov-Ijene izdelke, katere bi prav lahko prodajali v tej deželi po skrajno nizkih eenali. V splošnem pa Menken ne inoi-e pre hvalit i požrtvovalnosti in doslednosti aovjetov. Predvsem se sklicuje na petletni sovjetski načrt, ki je /e dozdaj neizmerno |>o večal blagostanje sovjetskega gospodarstva ter bo v prihodnjih letih pričaral čudeže iz ruske zemlje. Menken sicer ni bil nikdar v Sovjetski 1'mji. pač pa navaja poročila onih, ki so bili tam in so preštudirali razmere. Tako naprimer pravi, da pet ogromnih sovjetskih farm, katere upravljajo ameriški poljedelski strokovnjaki, prinaša ogromne dobičke ter da bo Sovjetski Uniji najbrž mogoče ektfportirati velike množine pšenice. Tekom svojega bivanja v Evropi je Menken marsikaj proučil. Tako naprimer ugotavlja, da bo šele v bodoči generaciji mogoče izpreanemti kapitalistični sistem v socialističnega ter da ameriškim kapitalistom ne preti iz Rusije nobena nevarnost. V tem oz i ru ima predsednik National Security League" več razumevanja za revolneijonarne razvojne možnosti v tej deželi, kot pa gotovi komunisti, ki domnevajo, da je mogoče revolneijonarno gibanje na temelju izkušenj ene dežele, prenesti tam uporabljane metode in taktike v drugo deželo. V zvezi s tem je značilna izjava, ki jo je včeraj jwxlal neki 4kugledni uradnik ameriškega državnega departmental, ki pravi, da bi Združene države le v tem sluJ .čaju priznale sovjetsko Unijo, če bi slednja izpolnila vse ]>ogoje Združenih držav. Nespametni nazadnjaki v zveznem glavnem mestu l>odo morali torej še malo počakati, kajti v -Rusiji so dandanes take razmere, da se Rusi ne bodo podali fca milost in nemilost ameriškemu finančnemu kapitalu. Ponovno prosimo, naj nobenega ne manjka, da se prepričamo, ali 1n, .__. K ^ lo m popravlja obrabljene tkanine, je mogcce od nas spoditi nadvse , priljubljenega duhovnika kot kakega razbojnika. ' Toraj rojaki sofarani, na svide- nje v petek zvečer ob 8. uri na 62 St. Mark's Place. Odbor cerkve sv. Cirila in Metoda v New Yorku Sek»-Moste pri Ljubljani. Danes sem srečal v Ljubljanski kreditni banki Mrs. Frank Kerže iz Cleveland, O., ki mi je predstavila svojega sinka g. Edwin Keržeia. Čedni mladenič s črnimi kodri študira pri prof. Humelu v Zagreba K od bo in se hoče izobraziti v prvovrstnega vijolinista. Ostane še eno leto v Zagrebu. Ko se vrne v Cleveland, debili bodo tamošnji rojaki, Pa je tudi kurilna snov, kajti pre-i skrbuje s snovjo za ustvarjanje energije, potom katere telo izvršuje mišično delavnost. Povrh tega so v mleku one prepotrebn« mineralne soli. ki dajejo moč in trdnost kostem in zobem. Dcčim je vrednost mleka kot glavna hrana za deteta splošno pri-poznana, dostikrat pozabljamo, da je mleko izboma hrana tudi za odrasle. Kakor vsak otrek bi moral piti kvart mleka na dan. tako bi moral odrasli piti vsaj pajnt istega. Otroci in odrasli uspevajo z mlekom. Ker je mlekc taka popolna hrana, se priporoča onim. ki so slabega zdravja, da ga zauživajo se več kot ponavadi. Ako sledijo temu . . , nasvetu, se dosti izognejo težkim ki se bodo hoteli posvetiti godbi.' boleznim. Ta popolna hrana _ ka_ gotovo prvovrstnega učitelja, 'k0r je znanstveno dokazano, okrep-se jim ne bo treba posluževati raz- j čuje utrujeno delo odrasmii kakor Učnih šarlatanov, ki se hočejo iz- rastoče delo deu?ta kazuti s tem. dn jemljejo za kratice Toda mleko 2a ^^ ali ^ de_ ure visoke honorarje, da so umet- teta mora jyt; niki. Omenim naj še, da me je poča- PUSTOLOVEC IN RABEL) DELAVCEV V Bukarešti je b:l aretiran te dni bivši 'romunski konzul na Dunaju dr. Jakob Radoj. Obtožen je. da je bil že dolgo v zvezi z moskovsko črezvlčajko potom dnajske in pariške podružnice. Karijera dr. Ra-doja je zelo zanimiva. Iz navadnega romunskega narednika židovske veroizpovedi je postal med vojno častniški namestnik, pozneje pa Peter Zgaga fctil s svojim obiskom naš dobri prijatelj Primož < Kogoj > s svojo soprogo iz Clevelanda. O. Sedaj sta že zop?t doma in sanjata o lepih dneh. ki sta jih preživela v Jugoslaviji, ki pa so le prehitro potekli. Počastil me je tudi Mr. Volek iz Nrw Yorka s svojo gespo in hčerko. Zahvaljujem se mu, da se je na mora biti čisto, ako naj do-; prinaša svojo korist. Dandanes dobivamo mlekb najčistejše vrste vsled strogih mestih naredb in državnih zakonov. Mleko mesta New York je tipično v tem pogledu. Za i rtarih časov je bilo drugače in o- j kuženo mleko je večkrat povzroči- ; lc razpasanje nalezljivih bolezni, j Mleko nesanitarno upravo s strani mlekarjev in prodajalcev utegne biti sredstvo za sledeče nalez- ravnatelj laboratorija newyorškega zdravstvenega departmenta. dokazala. da vzrok te bolezni ni bila ni-kaka posebna klica, marveč mleko. ki je vsebovalo znatno število bakterij takozvane neškodljive vrste, o- katerih ni nikdo prej sumil. Dckazalc se je. da te bakterije sicer ne škodujejo starejšim otrokom in odraslim. ampak da imajo vničevalen vpliv na delikatne prebavne organe dojenčkov. To odkritje je privedlo do splošne pa-.reurizaclje. V razvoju iste je igral veliko vlogo znani človekoljub Nathan Straus. Sanitarni zakoni imajo za posledico. da je mleko dandanes zdravo in varno. Ali treba imeti pred očmi, da. dočim zakoni skrbijo za to. da pride mleko pred naše duri v dobrem stanju, smo mi sami odgovorni. da ga ohranimo ravnotako čisto in sveže v naši kuhinji. Pasteurizacija obstaja v glavnem v tem. da se mleko zagreje do gotove temperature 1143 Fahrenheit * in da se drži pri tej tempera*uri za trideset, minul. To postopanje ubija nevarne bolezenske klice in znatno zmanjša število takozvanih neškodljivih bakterij. Ali da te bakterije ostanejo v malem številu, mora mleko ostati sve-I že. Gospodinja mora paziti na to. da mleko ostane hladno, dokler ga ne rabi. Led v ledenic: je neobhodno potreben v vsaki kuhinji. Mnogo ledu pomenja sveže, sladko meso. kakršno je potrebno za zdrnv-je. Ni zadosti, da se kupi dobro mleko. Mleko morr> estati hladno in snažno. Mleko se mora smatrati kot zavarovanje za zdravje vsakogar. Ali to mleko mora biti shranjeno pod zdravimi in svežimi razmerami. Italijani se sklicujejo na •pravičnost in na svinec". V Italijanih je bil izginil zadnji čut za pravičnost, ko so prišli z belimi zastavami v naše kraje ter so v njih obsedeli pod pretvezo, da jih bedo zasedli samo začasrto. Takra: se je pravičnost umaknila krivici, in krivice je že tako zvr-casmik in dosegel je čin majorja, jhana mera. da prekipeva na vseh Ko je bila Budimuieta v romunskih koncih in krajih rokah, je b.l Raaoj povelj rs .k romanske vojaške polihcije, pozneje ga je pa poslala romunska vlada na Dunaj, kjer je vodil oddelek za potne liste, obenem je bil pa šef Svinec imajo morda res :n najbrž še dosti svinca, ker gredo sko-ro vai italijanski dohodki za armado in mornarico. Toda kaj bodo reve > svincem poročevalskega oddelka romunske- ! ker si ite upajo streljati, če nimajo ga poslaništva na Dunaju. j pred seboj zvezanega in uklenjene- Ko: tak je bil dr. Radoj nepre- ■ ga sovražnika, stano tarča napadov radikalnih in ' v socijalno-demokratičnih listov. ki so pisal: o njem. da se je kot mož židevske veroizposvdi poročil s hčerko dunajskega ortodoksnega žida. trgovca s kožuhovino Pipsrs-b:rga. dočim je igral napram romunski vladi vlogo največjega an-ti semlta in sovražnika delavcev, j Tudi njegova sadistična nagnenja so bila splošno znana. Leta 1919. ko je bila Budimpšeta v rokah Romunov, je dal odveti iz ječe in ustreliti 14 delavcev. Med belim teror-! jem na Madžarskem se Je sploh od-I i-koval kot rabelj delavcev in kmetov.^ Z Dunaja je potoval večkrat v Romunijo, kjer je vodil mnoge preiskave v političnih zadevah. Rad je zahajal k političnim jetnikom v celice in jih kruio mučil. Drugače je oil pa ta gospod zelo popularen. Pokojni romunski kralj Ferdinand mu je podelil že leta ' 1921 vec odlikovanj |i:o. ker je odkril v Albi Juliji zaroto proti njemu. pripravljeno za njegovo kronanje. Na Dunaju ^o ga zadnje čase opazovali zaupniki romunske sem costal siuri | vlade. Te dni so ga poklicali v Bu-' kareštr. kjer je bil aretiran. ! Zanimiv je. da je igral ta pu-, rtolovec in moderni rabelj važno vlogo tudi v trgovskem življenju, kajti bil je član upravnih svetov mnogih avstro-romunskih industrijskih podjetij. j- Po Južni Ameriki sledi revolucija revoluciji. Najprej je bila na vrsti Bolivija, i ^a r.jc Peru in slednjič Argentina. I V=e te države so imele predsed-i nike. k! so jim vladali 7. železno i roko. Nekateri predsedn.ki južnoameriških republik si nrilaščajo večjo silo in moč kot so si jo nekoč kralji in ce-arji. Ba.š zato je tudi njihova vlada nestanovitna. V Celju ali v Mariboru — ?am ne vem natančno — so sezidali kra.-nc banrno poslopje ter p ta-vili nad vrata velik križ s Kristusom na njem Takega svetoh!in>iva je zmožen le kak židovski bankir, ne pa pošteno .slovensko bančno podjs-'je. Ne le otroci in bolniki potrebujejo mleka, marveč vsak izmed nas poišče zdravja v tej hranilni in ozdravujoči pijači. lo pride! * Ako se podam na politično polj s. I naj na kratko omenim, da so se pri | nas razmere znatno zboljašle. Mo- i dri dekret kralja Aleksandra dne 6. januarja 1929 ima jako dober u-i činek. Ijive bolezni; legar. vnetje grla in me spominjal in m: poslal <*ve lepi nelcateer vr5te tubesrkuloze. razglednici iz švice. Naj zopet kma- V prejšnjih časih je zlasti pretila ; detetom in mlajšim otrokom, aa se j okužijo 5 tuberkulozo potom mleka bolnih krav. Tuberkuloza je navadna bolezen goveda in surovo mleko okuženih krav dostikrat vsebuje žive bakterije tuberkuloze Iz-Vsi podložniki Jugoslavije L ku^nja je dokazala, da so te bak-m-rajo v sebi premagati vse zle in- | terije 5icer ™zmeroma *>rez nevar-stinfct? nadvladovanja in obrasti- ; nosti za c:irasJe- ^ da morai° žrljnosti. ker le s tem se bo dosegel i v^o5iti usodepolae infek=ije Pri visoki cilj, da bodo v svoji državi ;c rocih' ki P^0 surovega mleka. Dandanes pa živinozdravniški POSUROVELOST MADŽARSKIH KMETOV srečno in zadovoljno živeli. Pozdrav! Joža. BREZPLAtm POUK. BOARD OP EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki m iele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih držav. Qfc*aane V madžarski vasi Ohaje na Slovaškem je b:ia te dni strahovito mučena 17-leina ciganka, ker je bila osumljena, da je ukradla nekemu kmetu suknjo. Mučili so jo kmetje pod županovim vodstvom. I - ---------------j Kmetu Jokaju ie bila ukradena nadzorniki pregledujejo vsako čre- • suknja. ki se je sušila na dvorišču do potom tuberkulinovih poizku- j Kmet je začel takoj iskati tatu. ob-scv in vsako tuberkulozno govedo , enem je pa obvestil o tatvini žu-je takoj ubito. Na tak način je bil pana in bivšega župana. Blizu vasi vir nevarnosti znatno omejen. Vr- , ^ taborili cigani in zato so se mož- hutega določbe zdravstvenih zakonov. ki delujejo za snago in čis*tost. zlasti pa odredbe glede pravilne se za pojasnila t ljudski teli iti pasteurizacije imajo za posledice. da okužen j a vsled mleka in razpa-senje nalezljivih bolezni vsled njega so postala jako redka. Pasteumacija ubija klice tuber- 127 Last 41. cesta ▼ petek zjutraj od 1«. do 11H Nkt Hv. M, ali p» t lM»nd*lJ~% In sredo mk do i. oo-fca 41 S. LETALEC NA AIZJL V Hcmpelhofu bliiu Berlina je nad lo ni hotelo odpreti. in s rofeaml nesel naprej. Naposeld je Srečno kasai neki letalec »vojo spretnosti pristal sredi hotetake miae. prt ka-' is letala. Ko U tako ae mu pada- tert ao pOl neki berlinski izletniki svojo kavo. Prekucnil Je miao, a dregače Je ostal popolnoma ne po- \ Finančna uprava države New York je priznala našo banko onim, pri katerih lahko država Kew York nalaga svoja denarna sredstva. 8 tem odlokom je postala 8akser State Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STATS of FCW YORK. Da je naložila država New York denar pri nas, je nov dokas za varno in solidno poslovanje našega ^ j Sakser State Bank i d "i f .. ; L, New York, N. Y. 82 Cortlandt Street m i mm je napotili k njim misleč, da mora biti tat med njimi. V ciganskem taborišču je pa bilo samo nekaj žensk, ki so odločno zanikale, da bi kaj vedele o ukradeni suknji. Trdile so, da cigani suknje prav gotovo niso ukradli. Možje so pa poiskali 17-ietni cigankp Julijo La-katoš in jo hoteli prisiliti, da bi izdali tatu. Vdrli so v voz njene rodbine, kjer so vse premetali in razbili. Ker niso ničesar našli, so se znova lotili dekleta. Bivši župan jo je zgrabil za lase in začel neusmiljeno pretepati. Končno je iztrgal blizu stoječemu ciganu iz rak bič in začel opletati z njim po nesrečni ciganki. Dekle je bilo ie tako pretepeno, da je o-medlevalo. To pa pobesnelim Madžarom še ni zadostovalo. Do krvi pretepeno ciganko so privezali na drevo in M žgal i pod njo slamo. Cigani so od daleč gledali ta prizor in niao imeli poguma nastopiti proti kmetom. Samo mati nesrečnega ^dekleta je hotela braniti hčerko, pa so jo kmetje pobili na tla. Končno so hiteli cigani na pomoč na oroiniško postajo. Prišli so o-rožniki in rešili cigansko dekle grozne smrti. Malo je upanja, da bi nesre&nica ostala pri življenju. Pa tudi če ne bo podlegla težkim telesnim poškobam, ji ostanejo sledovi ran hi opskSn vse ihrijenje. Suroveže so orožniki aretirali in izročili sodišču. C00K0VI ZREZKI Znani raziskovalec Cook, kil je trdil, da je kot prvi človek dosegel Severni tečaj, je šele pred kratkim zapustil ječo. kjer se je pokoril za neke finančne špekuacije. Zdaj biva v umazani chicaški četrti v prenočišču za delavce, nima denarja in snuje nove načrte. Po Severnem tečaju se je za spremembo sklenil napetiti v tropske dežele, in sicer zato. da bi napovedal vcino pristašem rastlinske hrane. Vegeteri-janci so neumni, je dve uri dokazoval Coak novinarjem, ki so obiskali njegovo bivališče. Delavci so potrebni mesa. A govedina je predraga in v posameznih okrajih Severne Amerike se celo težko dobi. Torej bo potrebno v svrho širše ljudske prehrane izrabiti povodne ko- | nje. Mlad povodni konj tehta s 6 leti do 2000 kg. Njegovo meso je sočna to in okusno ter nac1 vse pri- | pravno za zreške, konserve in slič-no. Seveda bi bilo preveč zamudno, če bi povodne konie v Afriki redili in jih od tod pošiljali v Združene države. Zato jih hoče rediti Cook ob Amazonki v Braziliji. Potrebuje samo kateregakoli milijonarja, ki bi mu naklonil za ureditev tega podjetja potreben denar. SAKSER STATE BANK SZ CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6l popoldne. Za večjo udobnost ovojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure aevecer. se "val bra Izjeme, Raztrešenemu profesorju je re- ' kel prijatelj: — kaj mi ne bo.s čestitala? Jaz e. moja žena pa itarj mati. — Če-ilitam. čestitam. — je odvrnil profe.sor. - Potemtakem je torej tvoja hči dvojčke rodila. Zaljubljenec je rekel kraljic svojega srca: — Če me ne vzameš. ne bom ljubil nobene ženske vec na svetu. — Kaj pa če te vzamem9 ga j*1 ostre vprašala. u. Sedaj, ko =;o postavili Cankarju spomenik, je pai- skrajni cas. da začno čitati Cankarjeve knjiga, da bodo že vsaj vedeli, kaj je napisal človek, kateremu so po smrti izkazali tako vehko čast. * Nek? nemiki časnikar oi-ita bivšemu nemškemu kajzerju. da je bil med vojno v zvezi s Krupp;. nemškimi izdelovalci orožja in muni-cije. Časnikar dokazuje, da je tovarna pa kajzerjevem naročilu izdelovala slab-so municijo. samo da je kajzerju »eč dobička ostalo. Tako cesarsko-kraljevsko veličanstvo je pa res zmožno vsake lum-parije. * Neki sodnik v New Jersey je pred kratkim razsodil, da ni nikako nasilje. ako žena moža na ulici.s palico pretepe. No, kaj pa je potemtakem nasilje? Po mojem mnenju bi bilo nasilje. če bi ga hotela Laka ženska poljubiti. * Kadar je tako lep dan. da bi bilo res škoda ostati doma v zaduhlem stanovanju, gre-do ljudje ponavadi v kinematograf. * Nemčija bo en dan suha. namreč dne 14. septembra, ko se bodo vršile v Nemčiji državnozborske volitve. No, en dan bodo Nemci že prenesli sušo. Saj še mi prenašamo prohlbicijo dolgih deset let, pa nas še ni konec. Edlnole koncem avgusta in začetkom septembra je malo žalto-vo, ko lanskega zmanjka letošnji pa še ni zrel. * Izvedba prohibicijske postave stane vsakega prebivalca v Združenih državah šest centov na leto. Sest centov sicer ni dosti, toda pomisliti Je treba, prijema rec ... Torej ali hoče-f b.ti moj sopotnik? Z veseljem. — sem dejal jaz pr»la«>kano — Zame bo to doka/, da sem vreden zaupanja. Maj prijatelj Perepletov se je uitKcnu dvignil m eni namignil. Komaj sva ostala sama sem ga vprašal: — Kaj bo? Ah m znorel** Kako da ti je u-.sia. t a.!*'rta. obljuba? Toda to je vendar mlada in ."nična vduva. pomisli Tem slabSe. — je nadaljeval n m j prijatelj. — Potovanja s siično /otvko je hudo nevarna reč. Ni»»gov glas je postal mahoma ČL t prr-roSki — Od tega trenutka ne boš več v» del. kdaj je dan in kdaj je noč Nje služabnik boš, nje natakar, nje ir. čis iler njenin čevljev. Od-<;ov ren bo* za predmete, ki jih bo jjozabila, za zakasnitev vlakov, za pomanjkanje ločenih kupejev, za prepihe, za vročino in za vse tiruge sitnosti, ki nas spremljajo na p kovanjih Zjutraj ji boš Iskal milo ker ga bo pozabila v gostilni, potem boš moral v restavracijo kuk-nr* postaje, da ji prinesel skodelico vročega čaja. Ponoči ne boš mi .sel spati: kajti biti boš moral ti a straži, da ne bi vstopil v kupe kak en nepoklicanee .. Ob treh zjutraj se bo mahoma vzbudila in bo ijrnala nad bolečinami v zobeh, m letal boš iz voza v voz hi proti za malo etra ali kakšnega drugega leka. Bos zvesti čuvaj njenih < gromnih škatel in njenih trebu-sastih kovčkov, dolžan ji boš prenašati vso to ropotijo v gostilne in proučevati ji bos moral jedilni list. Skratka: *i popoln bedak od trenutka. ko si prevzel slično poslanstvo. Na.mehnil sem se. potem sem mu rekel s svojo običajno pokoj- noTtjc: — Dal sem svojo besedo in moja beseda.... Sicer pa ne delim two-je črnoogledosti — Bomo videli, nesrečnež! Malo pozneje sem srečal ponovno dražestno gospo in sem si brez na daljnega določil svidenje: v petek ob 23. pred glavno postajo . V petek zvečer ob 22.45 sem bil na posla ji. PoloAil sem svoj kov-pod neki naslonjač v restavraciji prvega razreda, potem sem so zače! mirno seta ti. — Moj Bog. evo ga. .. Končno vaj najdem. MOJA SOPOTNICA Obrni! sem se in zagledal svojo dražestno sopotnico. — Povsod sem -vas iskala.... Vra-' ga, kam ste se skrili? i — Ah. vi ste. gospa? — sem rekel. — Kako je z vami? i — Hvala, — je odvrnila z ner-I veznim glasom. — A kaj delate se-fdaj? Pofcurite se? j Napravil sem dva koraka... i *— Ali ste vzeli vozne listke? — Kakšne listke? — sem dejal j začudeno — Za Boga. ali potujejo ljudje I sedaj brez voznih listkov? — Imate prav, — sam dejal po kakšnem hipu pomisleka. — Dobro, tedaj vzemite jih, a hitro. — A kje jih dobim? Kje je blaga j na ? — Moj Bog. saj ste ce! otrok! Naročite nosaču, pa boste videli, da jih dobiva v trenu. — A če bi nosač hotel pobegniti r denarjem? — Čemu pa ima številko? — Številko? Kdo mi jamči, da je ie pozabim? Nimam dobrega spomina... — Pa si jo zapišite, — se je nasmehnila dražestno vdova. — Pozabil sem svinčnik doma. — No. torej.... Boste videli, da zamudiva vlak .. — Nič lažjega, — sem menil, ko som pogledal uro. — V petih minutah se vlak odpelje. Udarila je razburjeno z noeo. se drznila, nato mL je dejala ljuto: — Počakajte tu. Ne ganite se, pojdem jaz po listke. — Dobro, — sem odvrnil, zagotavljam vas. da se ne zganem. Nista pote«kli dve minuti, ko me je mlada žena glasno poklicala: — Pridite, hitro ... Vlak pojde. Stekel sem za njo. Hipoma se je ustavila in me vprašala: — In kje imate svoje reči? — Pod naslanjačem v restavraciji prvega razreda. Saj jih lahko dobiva pozneje... — Pozneje*« Ali ste znoreli? Ste-cite hitro! Ne na tisto stran, na desno Bog, kakšen človek.... — In kje vas najdem? — sem jo vprašal. Mmilo jo je potrpljenje. Ali ste se pootročili? Stecite, počakam vas tu? Ah, kako prijeten sopotnik! — Prosim vas, počakajte me. -sem povzel s svojo običajno pokojne at j o. — Prosim vas. — Dobro, dobro! — je zavplla. Dospela sva pod streho vsa zasopla. — Kje je vlak? — je vprašala. — Mislim, da je tisti tam.... — Toda ... toda. .. Kaj ne vidite, da je torvorni vlak? Evo nosača. .. Kje je vlak za Odeso? — Tam, gospa. — je odvrnil mož in snel čepico. Vlak se je premaknil, komaj sva vstopila v .kupe. Jelena Nikolajev-na si je obrisala potni obraz, se nasmehnila in velela: — Brez mene bi bili vlak izgubili Brezdvomno. Sem naravnost presenečen nad vašo duševno prisotnostjo. Tisti listki, tisti nosači, vse ta dirindaj me je čisto zmedel. Kramljala sva o tem in onem kakšne pol ure. Hipoma sem dejal: — Lačen sem. — Zakaj niste jedli v restavraciji? — Nisem bil še gladen. Sicer pa sem pozabi!. — Ali je to mogoče? Počakajte: kmalu dospemo na večjo postajo, kjer je baš izvrstna restavracija. Poglejte v vozni red. — Nimam ga. — Evo vam mojega. Vzel sem vozni red, ga prelistal in dejal: — To je precej debela knjiga — Mnogo postaj z restavracijami. — Grozno. Še tri ure.... a jaz sem lačen.... — Tri ure? Kako pa? — Terijoki. — Kakšna postaja? Na katero progo pa gledate? — Na tole. .. — Uf, vam hi bilo treba pestunje! Ne znate pogledati niti v vozni re>d. Nezaslišano! — Jaz pa pravim, kdor se v tej zmešnjavi spozna, ta nekaj velja — Dajte sem, — me je prekinila ljuto. — V manj nego dvajsetin minutah cospemo do postaje z restavracijo. Vlak se ustavi deset minut. — Premalo bo. Gotovo zamudim vlak. — Bodite brez skrbi, otročjak: pojdem z vami. A kje ste živeli do danes? V oblakih? Kako morete živeti. če se vsakokrat zakasnite, če ne veste nič, če zgubite glavo za vsako ničevost? — Zelo slabo, gospa, — sem odvrnil z ganjenim glasom. — Oče mi je mrtev, mati daleč .. .Moj Bog, kako vesel sem. -da sem našel tako modro in premišljeno sopotnico! — Nič si ne delajte skrbi.' Tudi ubožec duha lahko dospe zmagovito do smotra, — je odgovorila ona z iskreno materinskim glasom. — Ste velik otrok. Nu. sedaj pa pomisliva na spanje. Hočete spati v spodnjem ali zgornjem ležišču? lipam, da mi prepustite spodnje. — Seveda. A prosim vas že sedaj za oproščenje, če bi vas ponoči prebudil... — Čemu? — Imam slabo navado, da se obračam neprenehoma na vse strani tn torej ni nemogoče, da bi ne utegnil pasti. .. — Hm. je dejala ona zamišljeno in celo vsa v skrbeh: — Bolje da spite spodaj ubogi deček. In mi je materinsko ki^thjo pobožala lase. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE ■ 11 11 OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m či&mtvo, p*£ p* vk Prijatelj me je začudeno pogledal. Tisti pqgled me je neizmerno zabaval. . Dražestna vdova je stopila iz voza, približala se mi je in mi je s svojimi očarljivimi ročicami popravila ovratnico. — In knjige? — je nadaljevala potem. — Imate palico? Vam nič ne manjka? Dobro, tedaj do svidenja. — In tvoji kovčki? Kje so tvo -ji kovčki? — me je vprašal prijatelja. — Jih imam jaz. — je odvrnila Jelena Nikolajevna. — To vam je otrok, in.... Prejme jih po mOji služabnici. Ko je to rekla, se }e dražestno nasmehnila in izginila v množici. Perepletov je zmajal z glavo. — Prisegam ti. —je dejal nato, — da ne razumem, kako ti je usnelo obvladati tako muhasto žensko ... Vsa polna skrbi zate.... Častna beseda, ne razumem Odkrij mi to skrivnost.... — Dragi prijatelj. — sem odvrnil s skrivnostnim nasmehom. --uradnih tajnosti ne gre izdajati. Samo to ti rečem: tista vdova je idealna ženska, vsaj.... zame. Upam celo. da napravim še eno potovanje z njo: ženitovanjsko potovanje. DOBA CESARICE MARIJE TEREZIJE NA RAZSTAVI CENA BR. KERNOVEGA BERILA JE ZN12ANA Angleško-slovensko Berilo (INGUSH SLOVENE NADU) ■tU« IIM $2.— rtaroeitc |t Prt KNJIGARNI GLAS NARODA XI« West iS Street Mew York c*t» Nikoii nisem bil v tako skrbni družbi, kakršna je bila njena. * Na vse mogoče načine se je trudila zame: dajala mi je je piti in jesti, polagala me je spat, s skrbnimi rokami me je pokrivala kakor otroka, ob zori mi je prinašala gor-ko kavo. In dražestna vdova je bila vsa vesela, ko je videla, da sem si mencal oči kakor otrok, pa je vzklikala: — Le j, deček se je vzbudil! No, lep: deček, evo kave! In meni, to naj priznam, je bilo zelo všeč. da sem vzbudil v njej materinske občutke. V Odesi mi je poiskala primeren hotel, naročila je zame kopel, obedovala Je in večerjala v moji družbi. Zvečer, ko sva bila na parni-kuT ki je vozil proti Sevastopolu, me je položila v posteljo, me dobro pokrila, pogledala me je s svojo lepo ročico glavo In dejala: — Spi otrok. Spi, dragi ... Predno sem se vrnil v Petrograd, sem hraojavil prijatelju, naj mi pride naproti na postajo. In res, zvesti prijatelj ml je pritekel naproti, ko je vlak privozil pod streho, ki kmalu bi ga bilo povozilo. Objela sva se bratovski. — In plaič? — je rekla Jelena Nikolajevna skrbno ter mi ga podala steal okno. — Nočem, da bi se prehladih Vezite si ga okrog ramen. Oj, akoraj bi bila pozabila: — povejte mi Minmutu* fitevilko svoje penzlje. Ali naj vam dam .pripraviti kopel? Ali bi radi jedli? Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potreba«, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-paraike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit >iz Washington^ ki je veljaven za eno leto Brez permits je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj* Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. V. KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ Glasom nove ameriške priselje-ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota S45 priseljencev letno, a kvotni vtzeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti la ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-merišklh državljank, ki so se po 1. Jnnijn 1928. leta poročili; žene in nepon" ni otroci izpod IS. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice ni otroci izpod 21. leta onih nedr-žmvljanov, ki so bili postavno pri-pjfi nI v to deželo za stalno bivanje . Zrn vsa pojasnilo se obračajte na In zanesljivo HXKSER STATE SANK n COKTLUfDT .... ,«r» . Na Dunajtl so priredili veliko raz- . stavo dobe Marije Terezije. Ce sel hočemo ozreti v zgodovino te vladarice, moramo najprej omeniti, da jo je spravil njen oče Karel VI. s pomočjo pragmatične sankcije kot najstarejšo hčerko na prestol, ker ni bilo moških potomcev. Kakor nam priča zgedevina. je Marija Terezija bagato pokrepila rod. ki je že Izumiral. Cesarskemu očetu je bilo lažje spraviti hčerko na prestol, kakor pod copato. In tako je privzela prva ženska v avstrijskih analih žezlo. katerega je znala krepko držati ne samo pred svojim ljudstvom, temveč tudi pred svojim možem. To drugo je bila vedno lahka naloga avstrijskih cesaric: Za prestol je bila določena, kaker stoji zapihano, po sveji cesarski postavi, cvetoči lepoti in drugih vrlinah. Vladanje Marije Terezije pripada zgodovini. Naloga zgodovinarjev je proučevati 7-lenc vojno a!i učinek pragmatične sankcije. Nedvomno je pa, da je dala s 16 o:ro-ci habsburškemu rodu solidnejšo pcdlagc. lifgo bi jo oil dal njen oče. Mnogi primerjajo Marijo Terezijo angleški kraljici Elizabeti in ruski carici Katarini. In težko je reči. katera teh slavnih vladaric je bila najboljša. Lahko je pa reči, da je bila Marija Terezija med njimi najbolj strastna in žejna ljubezni. O tem krožijo cele legende In tudi razstava na Dunaju kaže. da je presioj Marije Terezije ohranjen mnogo bolje, kakor njena prstelja. Razstavo so priredili v proslavo 150-letniee smrti Marije Terezije, ki je umrla leLa 1780. Prvo, kar zagleda posetnik. predno stopi na stopnice Schoenbrun-na. je zlasti voz Marije Te režij nekakšna bogato okrašena in potlačena zibelka na štirih kolesih. Voz je krasno izdelan in bi mu mirno lahko odkazali mesto ob naj-elegantnejšem avtomobilu V prvi dvorani so večinoma siike. Vseh dveran, katere je zavzela razstava, je 44. V eni največjih dvoran opaziš postavno damo. ki je bila portretirana kot 14-letna deklica, pa napravi vtis 20-letnega dekleta. V njenih časih so ji prisojali kraljevsko postavo in cvetočo lepoto, toda časi so se izpremeniii tako. da bi zdaj ne mogla postati niti Miss Avstrija. Poleg njene slike sta tudi roditelja. cesar Karel VI. in njegova soproga Elizabeta Kristina. Mnogo prostora so dali seveda tudi princi' Evgenu Savojskemu. katerega j gizdalinska zunanjost daie slutiti, ^ da je stal na trdih nogah in da je ! na-pravil res sijajno vojaško karije-ro. Kot 30-letni mož je bil že maršal. 3 leta pozneje pa vrhavni po- i veljnik armade. Slede slike posvetnih in cerkve- J nih dostojanstvenikov, katerih dol- 1 ga vrsta se nadaljuje v veliki galeriji, sredi katere je prestol z bal-dahinom, ob njem pa stoji paznik v pozi vrhovnega komornika. To je torej prestol — nestvor naslanjač — zelo solidnega obsega. Za šiling pokažejo tujcem vso usodo habsburškega prestola. i V vitrinah vidimo pisma Marije Terezije, ki pričajo, da je držala cesarica v roki lažje žezlo, kakor pero. To je bilo v vseh primerih avstrijskih vladarjev in to je pomenilo zaostalost kulture v njihovi državi. Sledi dvorana, v kateri so pogrnjene mize, polne zlata in dra-1 gocenega porcelana. Siromaka nasiti že pogled na to bogastvo in razkošje. V sledeči dvorani so stare dekoracije, kostimi, besedila gledaliških iger in seveda '*Minna von Barn-helm", zadnja predstava, katero je Marija Terezija posetila. Pozdraviš se z Lessingom, ki pa tu ni o-značsn kot umetnik, temveč kot dvorni svetnik Lessing. Dvornim svetnikem je bilo dovoljeno posegati v umetnost, toda noben umetnik ni smel biti dvorni svetnik. Nehote ti uhaja pogled na zlato, kitajski porcelan, kristal, gobeline, alabaster itd. Vsaka -soba je drugače opremljena. Na vrsto pride Napoleonova soba v rjavi in zlati barvi. Čudno je, da najdemo tu samo sliko cesarja Franca Jožefa in 4-letnega dečka, Napoleonovega sina. Orlika. Napoleon je tu dvakrat stanoval in si-H«iK.rf;};- igiamBiBia- SEOTSIffllBfllHCtt j ! * . H Mali Oglasi j I imajo velik uspeh | I » S j ' g j Hrvatski molitveniki: CJtjeha starosti, fina vez. ........L— najfinejša ve« ..............1.6« Slava Bogu y mir ljudem, flna vez 1.50 naj fine J S „vea ..............1.60 Zvončee nebeški, v platno.......86 fina vez ....................1,— Vi ena«, najfinejša ves ..........1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prajerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ............. 70 v najfinejše usnje vezano ....1.20 (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano ........ 1.50 12 septembra: I le de France. Havre Olympic. Cherbourg State:idpu, Cherbourg. Bremen 17. septembra: ng iria. Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 18. septembra: Beriin, Boulogne fur Mer. Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturn i a.. Trst Majestic. Cherbourg Roterdam, Boulogne lur Mer. Rotterdam 20. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg. Bremen 24. septemora: Mauritania, Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 25. septembra: UresUt-n, Cherbourg, Bremen 26 septembra; France, Havre Homeric. Chirhourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen ' Y.'leridam. Boulogne sur .Mer, Rotterdam Augustus. Napoll, Genova 27. septembra: Beviathuji, Cherbourg Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano , Ave Maria: v fino usnje vezano , 1.30 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ............ .25 Angleško slovensko berilo........2.— (Dr. Kern) Angleško-slov. in slov. angL slovar .90 Amerika In Amerikauci (Trunk) . .6.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši........... .10 Boj nalezljivim boleznin .......75 Cerkniško jezero ..................1.20 Domači iivinozdravnik, trd. vez. ..1.60 Domači iivinozdravnik. broš. ____1.25 Domači zdravnik po Knaipu: trdo vez. ...................1.50 broSIrano....................1.25 Domači vrt .................... 1.20 Govedoreja ......................130 Gospodnjstvo...................1.20 Hitri računar...................75 Jugoslavija, Melik 1. zvezek ....130 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 Kletarstvo* (Skalicky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika ....... .30 Knjiga o lepem vedenja: trdo vezano ................L— If rat k a zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov JO Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... £0 Kat. Katekizem ................ Ji Liberalizem .................... .50 Materija in cneržija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, L it. .............. JO Mladeničem, IL zv............. JO . . (oba zvezka skupaj JO) Mlekarstvo ......................L— Nemško-angiešld tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica, 068 str. lepo vez. (KallnSek) ..........5.— Nasveti za hišo in dem. trd. Slovenska narodna mladina. obsega 452 strani .............1.50 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.15, Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3.— Sadno vino .................... .40 Spolna nevarnost................25 ' Sadje v gospodinjstvu............<5 Učna knjiga in berilo laškega jezika .......................... Uvod v Filozofijo (Yeberr) ......1.50 Veliki vsevedež .................80 Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ..........2.25 Voščilna knjižica ............... .50 Zdravilna zelišča ...............40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zbirka domačih zdravil .........C0 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........1.90 Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši. ...................1.20 1. oktobra: Aourg. Hamburg New Amsterdam. Uualufna tur Mer, Rotterdam C».n'e Hlancimano, N. 1J, f>nova 5. oktobra: lieis>iluie. Cherbourg, Hamburg 8. oktobra: Vuliunia. Trst Berengaria. Cherbourg Columtju', Cherbourg, Bremen President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg il.irnbnrg. Cherbourg. Hamburg 0. oktobra: StuitK.irt, Cherbourg, Bremen 10. oktobra: Pari.", Havre il^O^stic, Cherbourg Stat«-!id.nn, Boulogne »ur iJer, ftot-terdam Koiiia. Napoll, Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 15 oktobra: V fjretunia Cherbourg Cicorge Washington, Cherbourg. Hamburg Albert IlatUn, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne tur Mer. liremen 17. oktobra: France, Havre H im«*ri«\ Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam '8. oktobra: Leviathan. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte orunde, Napoli, Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 23. oktobra: Jjresden. Cherbourg, Firemen 24. oktobra: lie Beneška vedeievaika _.......... .35 Belgrajski biser ................ .35 Bell meeesen ....................40 Bele noči, mali junak...........50 Balkansko.Turška vojska ...... .80 Balkanska vojska, s slikami____ .25 Boj In zmaga, povest .......... .80 Blagajna Velikega vojvode.......60 Boy, roman .....................65 Barska vojska...................46 Beatin dnevnik .................60 Boiitnl darovi.................. .35 Božja pot na Bleda ............ .20 6 DNI PREKO OCEANA Najki aji» In najbolj uQotfna pol n ootovanj« ne ogromnih MrnlkJh: He de France 12. sept.; 3. okt. (Opoldne) (4 P. M.) PARIS 19. sept.; 10. okt. (4 P. M.) (6 P. M.) FRANCE 26. sept.; 17. okt. (7 P. M.) (7 P. M.) N»lkr»j|j pot po t«i*mi vzorci Mfclht Ud ......:................. .11 Praktičal ntaur .............. .75 Prave In revetoelja (Pltamlc) .. Ji Predhodniki in idejni otemljl ra-^sfcecn Muhlhsn ..............LM »■•••••tossseesasaSb« ooo»oooooooooo.ooooooL1 unvi. * '.T^.1.!!. HshrtsnJs ........................ J Sliko Iz IIl■!■!■■ trda vcbbi .. i Cankar: Grešnik Lenard. broi. Mimo življenja ...... Mrtvo mesto ........ Romantične duše..... Crctk^ Cesar Joief U. ................ Cvetina Borograjska ............ čarovnica ..................... Čebelica ....................... Črtice Iz iivljenja na kmetih ... Drobiž, in razne povesti spisal Milanski .............. Darovana, zgodovinska povest ., Dekle Eliza .................... Dalmatinske povest! ............ Dolga roka .................... Do Ohrida In Bitelja .......... Doti z orožjem ................ Don Kišot is La Manhe.......... Dve sliki. — Njiva, Starka — (Mean) .................... Devica Orleanska .............. Duhovni boj ................... .76 JO .15 .60 .25 Jt J6 -35 J5 J5 I .60 JO .40 J5 JO ,70 JO .40 Hadži Murat (Tolstoj) ........ Hektorjev meč.................. Hodi teši. Blage duše, veseloigra Eelcna (Kmetova) ............ Hudo Brezdno (11. sv.) ........ Humoreske, Groteske In Satire, vezano ..................... brcčlrano .................. Iz dežele potresov .............. Izlet g. Brontka................ Izbrani spisi dr. IL Dolenca .... Iz tajnosti pri rode.............. Iz modernega sveta, trdo vez. Igračke broširano ............. Igralec ........................ Jagnje ........................ Janko in Metka (za otroke) .... Jeruač Zmagovač, Med plazovi.. .60 JO .73 .40 .35 JO .60 .75 1.20 .60 JO 1.G0 JO .75 JO JO JO Dedek Je pravil; M«^ y, teljčkl .................. Elizabeta .......... Fabijola aii cerkev v Fran Baron Trenk . Filozofska Fra Diavolo Gozdovnik (2 svečka) ... Gospodarica sveto........ Godčevslti katekizem..... Gostilne v storL, LjubUnni Grška Mitologija........ C®®!^ ••■••••••••••••oo .80 J« JO .4i J5 Jutri (Strug) trd. v..............75 broš. ........................60 Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh 1,0 svemkov, lepo vezanih..................10.— Sosedov sin. broš. ...............40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugsnnr broSIrano ...............6.. .79 Juan Mi serija (Povesti iz fipnaskega življenja .................... Ji Kako sem se ju likal (AleSovec) L »vetek ....... Kako sem se las likal (Alešovec) IL sv........... J« JO Kako se Jaz likal 45• (AleSovec) IIL svesek.................M Korejska brata, povest Is misijo- nov v Ko?eJl ............................Ji JO Krvna osveto ....................................JI . 1.20 j Kuhinja pri kraljici gosji noilel JO ...40[Kai se Je Markam sanjalo............J2S JS Kazaki m..................... Ji J0( Kriiev Ht. mmnti fTUiri tM_ m. 1.10 L—j Krlžev pot patra Kcpljenika .Ti .78 Kaj se Je Izmislil dr. Oks ............,45