101 Mojca Ferle MotIv krIŽ a v kLEkLJanI čIPkI na SLovEnSkEM Klekljanje čipk je bilo letos v sloveniji deležno velike pozornosti, razlogov je več. Klekljanje idrijske čipke je bilo leta 2013 vpisano v nacionalni register ne- snovne kulturne dediščine, leta 2015 mu je v register sledil vpis klekljanja slo- venske čipke. Leta 2016 je bilo klekljanje čipk razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena, za kar si je prizadevala strokovna javnost. pozornosti širše javnosti je bil deležen 17. svetovni čipkarski kongres oi DFa (Mednarodne orga- nizacije za klekljano in šivano čipko), ki ga je gostila s lovenija, od 24. do 26. junija 2016, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V vsa prizadevanja so bili aktivno vključeni tudi klekljarice, čipkarski šoli v Železnikih in Žireh, klekljarska društva in sekcije, trgovci ter muzeji s širšega loškega območja, kjer je klekljanje doma že skoraj poldrugo stoletje. prispevek je nastal v poklon vsem anonimnim klekljaricam in klekljarjem, ki so za skromen zaslužek izdelovali »špice«, za lasten estetski užitek pa jih niso obdržali. Zahvala za ohranjanje in nadaljnji razvoj klekljane čipke na Loškem in širšem slovenskem prostoru gre risarkama vzorcev za klekljano slovensko čipko Miri Kejžar in njeni hčerki Vidi, ki čipko uspešno promovira tudi v svetu. Konec novembra 2016 smo se razveselili vpisa š kofjeloškega pasijona na Unescov repre- zentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Upamo, da se bomo lahko, tudi na podlagi pasijonskih izkušenj, čez leto ali dve veselili še vpisa kleklja- nja čipk v sloveniji na ta seznam. prvo omembo klekljane čipke v Ljubljani in na slovenskem najdemo v delu janeza Vajkarda Valvasorja, slava vojvodine Kranjske, leta 1689. omenja izdelo- vanje čipk in trgovanje z njimi. 17. stoletje je tudi čas, ko je bila poleg plemstva, in v 18. stoletju tudi poleg meščanstva, cerkev med največjimi naročniki in po- rabniki čipk. originalni fragmenti čipk za cerkvene namene iz tega obdobja mi niso znani, lahko pa čipke vidimo na portretih cerkvenih dostojanstvenikov. Tu omenimo upodobitev ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena, ki ga je neznani slikar v škofovskem roketu portretiral proti koncu njegovega škofovanja (1599– 1630). Rokete, krajša bela duhovniška oblačila, ob spodnjem robu krasijo široke čipke. Žal Hrenovega roketa ne vidimo v celoti, zanimive pa so čipke, ki so všite Prizor Raja na četrtem prizorišču pri Kašči, 2015. Foto: Peter Pokorn st. 103 102 pasijon s Ki Dones Ki 2017 12 Mojca Ferle, Mo TiV KRiŽa V KL e KLjani Č ipKi na s LoV ens Ke M na ramenih, saj so prav take še do nedavnega klekljali tudi pri nas. 1 škofovski roketi, ki jih lahko vidimo na ohranjenih portretih ljubljanskih škofov, Hrenovih naslednikov, so okrašeni z dragocenimi, verjetno uvoženimi, čipkami, na katerih lahko prepoznamo stilizirane rastlinske motive. Med rastlinskim obiljem pa križa ne zasledimo. 2 Drugače je z roketi in albami nižje duhovščine, ki so krašeni tudi z domačimi klekljanimi čipkami. Med oblačili in drugim tekstilom za liturgične namene (klekljane) čipke lahko krasijo še zaščitni ovratnik na štoli, palo in velum za kelih ter oltarne prte. V Železnikih lahko občudujemo bogoslužni tekstil, ki ga večkrat razstavijo v sklopu vsakoletnih Čipkarskih dni, zanj pa že vrsto let skrbi Tončka š uštar. s tarejše prte, ki časovno sodijo v prvo polovico 20. stoletja, krasijo bogate in široke čipke, motiva križa pa, z izjemo na prtu za božji grob, ni. podob- no lahko zapišemo tudi za čipke v cerkvah na Žirovskem. 3 Križčevke prvenstvo v čipkah (tako po motivu in iz njega izpeljanem poimenovanju) za- vzemajo križčevke, čeprav jih na tekstilijah za cerkveno rabo redko zasledimo. osnovni motiv spominja na križ, zato so v ljudskem poimenovanju tudi dobile to ime. 4 Motiv je značilen za metrske čipke, ki so se klekljale v prvi polovici 20. stoletja, v neskončnih količinah za obrobe hišnega tekstila za široko množično uporabo. izdelane so največkrat s sedmimi pari klekljev, v tehniki širokega risa. Ris (»platenc/e« v poljanski dolini) oblikuje motiv križa, ki se ciklično ponavlja. Križ- čevke so bile tudi del učnega načrta za tračno čipko na čipkarskih šolah. Učenke so jih usvojile že s prvimi klekljarskimi koraki, saj so razmeroma enostavne za izdelavo. Križčevke so se kot klekljarska tehnika poučevale in klekljale še po drugi svetovni vojni, najdemo jih na vajenicah o ddelka za klekljarstvo šole za umetno obrt v Ljubljani (danes sšoF) in v prodajnih katalogih D oM Ljubljana. Klekljarice so križčevke, izdelane iz lanenega ali bombažnega sukanca, po sredini risa rade poživile s klekljano verižico iz rdeče in modre prejice. Križčevke v širokem risu so doživele preobrazbo v ozki ris (kleklja se s petimi pari klekljev) do konca 30. let 20. stoletja. spremembe so povezane z družbeno- političnimi spremembami po koncu velike vojne, ko je bil zahodni del slovenskega etničnega ozemlja, vključno z idrijo, priključen Kraljevini italiji. italijanski trg je zahteval finejšo in tanjšo čipko v ozkem risu in videz čipke je s tem postal še bolj krhek, transparenten in luknjičast. Vzorce za take križčevke je za preživetje dru- 1 Žmuc, Ko je obleka (še) naredila človeka, str. 24, 27. 2 Več o tem glej: ana Lavrič (ur.), Upodobitve ljubljanskih škofov. 3 primožič, Čipka v cerkvah na Žirovskem, str. 65–72. 4 Klekljane čipke na slovenskem slovijo po izredni pestrosti elementov in tehnik in razvitem sa- moniklem izrazju za poimenovanje čipk. bokal, str. 8. žine risal idrijčan albin Mažgon. V svoj zvezek naročil je konec leta 1939 med drugim zapisal: »1 rom v 4 vogle iz križčevk (prazn po sredi) 30 x 30 cm«; pa tudi naročila za kroge, ovale, manšete, krstne oblekice (»oblekce« in »avbca«) z moti- vom križčevk v ozkem risu. n jegove vzorce je poznala tudi Zorka Rupnik, risarka vzorcev za idrijsko čipko, ki je tudi sama zrisala veliko vzorcev v tej tehniki. 5 Za prodajo so se križčevke v širokem risu klekljale še v drugi polovici 20. stoletja za obrobe namiznih prtov in garnitur, kot okviri različnih oblik in dimenzij, v ozkem risu pa kot samostojni čipkasti prti. Cerkvene čipke V Mestnem muzeju Ljubljana hranimo starejšo vzorč- no predlogo za »cerkveno čipko« iz prve polovice 20. sto- letja. s svinčnikom je na vzorcu zapisano 21. 4. 22, verjetno je to datum naročila za izdelavo čipke, sam vzorec pa je zagotovo starejši. 6 Čipka je lahko služila za obrobo albe ali roketa, mogoče tudi oltarnega prta. Med linijo rogljičkov ob zgornjem robu in križčevk ob spodnjem robu se v osre- 5 Gnezda bogataj, Stari kovček razkriva, str. 18 in istoimenska razstava v Mestnem muzeju idrija (20. 6.–31. 8. 2014). 6 inv. štev.: 510:Lj U;0060812, v ilustriranem s lovencu (leta 1929) je fotografija cerkvenih čipk ob- javljena v članku, nastalem ob 10-letnici Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Križčevke v širokem in ozkem risu Vzorčna predloga in fotografija s cerkvenimi čipkami. Hrani Mestni muzej Ljubljana (MGML). 105 104 pasijon s Ki Dones Ki 2017 12 Mojca Ferle, Mo TiV KRiŽa V KL e KLjani Č ipKi na s LoV ens Ke M dnjem delu ponavlja enakokraki križ v krogu. podobne, a motivno še bogatejše (križ obkroža tudi razkošno olistana rastlinska vitica) so čipke na roketu in albi, ki sta del starejše bogoslužne tekstilne opreme v župnijski cerkvi Trata - Gorenja vas. 7 Križ kot samostojna kompozicija Križ kot samostojni osrednji motiv se pojavi v čipkah zaključenih oblik od za- četka 20. stoletja naprej. Danes so to okvirjene slike za stenski okras modernega interjerja, v domovih vernikov tudi znak krščanske vere. Klekljan križ, ki je bil tudi povod za nastanek tega članka, je izdelala anica p e- ternelj iz Vincarij. V domačem arhivu sem našla vzorec, enak tistemu, po katerem je bila čipka izdelana, a je brez podpisa avtorja. Križ s trolistnimi deteljastimi za- ključki na prečkah, ki simbolizirajo sv. Trojico, obdaja stiliziran venec (z ritmično ponavljajočimi se palmastimi listi, praznino med križem in vencem zapolnjuje mrežasta polnitev – satovje). Križ je izde- lan v tehniki širokega risa in kitic, listnat venec pa v tehniki ozkega risa. po teh zna- čilnostih bi vzorec lahko pripisali izjemni risarki vzorcev za idrijsko čipko Zorki Ru- pnik (1905–1989), ki je kot polnitev zelo pogosto uporabljala prav satovje. 8 anica peternelj (roj. 1934) je bila doma v Hoto- vlji, klekljati pa je začela, iz velike nuje, že kot štiriletna deklica; bila je nezakonski otrok, klekljala je pod prisilo. V odrasli dobi je s klekljanjem zaslužila skromen dodatek k revni plači. naredila je ogromno manjših čipk, »ravne in kotne« za všivanje prtov, zaves in podobno. po naročilu je de- lala tudi figure; rože, ženske obraze v pro- filu, cvetlice, monštrance ter križe. Zaradi težav z vidom zadnji dve leti ne kleklja več. avtorica vzorca je domnevno Zorka Rupnik. Klekljarica: a na Peternelj, okoli 2011 Čipkast križ je sklekljala pred približno petimi leti. 9 Čipki se pozna, da so jo klekljale oslabele oči in utrujene roke, česar pa ne bi mogli trditi za križ, ki ga je 7 Razstavljena na razstavi ob 100-letnici čipkarske šole Trata - Gorenja vas. 8 Zapuščino Zorke Rupnik hrani Mestni muzej idrija; več o njej glej: pust, Koder, Vzorci Zorke Rupnik. 9 e-pošta a . p. Florjančič, 27. 8. 2016. pri šestinosemdesetih (!) letih za svojega nečaka naklekljal andrej Fortuna (1919– 2012). Duhovnik andrej Fortuna, krstni boter nečaku s imonu Fortuni (stricu je sledil na duhovniški poti, nova maša leta 1977), mu je klekljan križ podaril za njegovo 50. letnico. sklekljal ga je sam, ko se je začel s to dejavnostjo ponovno ukvarjati po odhodu v pokoj. V poljanski dolini so do druge svetovne vojne in še nekaj let po njej klekljali tudi številni moški in si s tem vsaj malo izboljšali gmotni položaj. pri Fortunovih v sestranski vasi (Gorenja vas) je poleg matere France in sestre Francke od pe- tih sinov klekljal samo andrej. Delali so pozimi, ko ni bilo dela na polju. Tudi po odhodu v pokoj si je zimske dneve krajšal s klekljanjem. bilo mu je v po- nos, da je tudi njegov krščenec postal duhovnik in ob praznovanju 50-letnice mu je želel podariti ne- kaj, kar je izdelal z lastnimi rokami. 10 Križ je izdelan s povsem mirno roko, natančno speljan in enako- merno širok ris pa bi Fortuni zavidalo veliko precej mlajših klekljaric. »Fortunov križ«, izpeljava vzorca domnevno po vzorcu Zorke Rupnik. Klekljar: a ndrej Fortuna, 2005 Motiv križa navdihuje tudi sodobne oblikovalce klekljane idrijske in klekljane slovenske čipke. V albumih slovenskih risark vzorcev za klekljano čipko so pri- sotni vzorci, ki bi lahko služili za čipkaste obrobe ali všite bordure na liturgičnih oblačilih, 11 več pa je križev kot samostojnih kompozicij. Mira Kejžar (1926–2002), vodilna risarka vzorcev in strokovna učiteljica kle- kljanja na Loškem, bi bila letos stara 90 let. Mira ima veliko zaslug, da je klekljana čipka preživela krizno obdobje od 60. do 90. let 20. stoletja. 12 n jeno delo z av- torsko klekljano čipko danes uspešno nadgrajuje hčerka Vida Kejžar. po naročilu je Vida tudi zrisala več vzorcev za čipkaste križe. Letnica in obletnica Mirinega rojstva sta sovpadli z organizacijo svetovnega čipkarskega kongresa v sloveniji in Kejžarjevima je bila ob tej priložnosti v Groharjevi galeriji na Mestnem trgu v škofji Loki posvečena razstava v organizaciji Loškega muzeja. poglejmo si dva vzorca Mire Kejžar, datirana z letnico 1994 (po enem je skle- kljana tudi tu objavljena čipka). osnova obeh je enostaven latinski križ. n jegov 10 prav tam. 11 Manjše vzorce za všitke najdemo med vzorci irme pervanja, nekoliko starejši je znan vzorec avtoriziran z M., še neidentificirane avtorice. 12 Več o Miri Kejžar: primožič, Življenje s klekljano čipko. 107 106 pasijon s Ki Dones Ki 2017 12 Mojca Ferle, Mo TiV KRiŽa V KL e KLjani Č ipKi na s LoV ens Ke M obris je izdelan v širokem risu in ustvarja vtis masivnega križa. s troge linije latin- skega križa mehča enakomerno vijugasta rastlinska vitica, ki jo dopolnjujejo listki, v središču križa je v polnosti razcveten cvet, prastar simbol življenja. površino križa zapolnjuje mrežasta polnitev v tehniki satovja, izdelan iz tanjšega sukanca, da ne preglasi vodilnega rastlinskega motiva. Drugi vzorec iz istega leta ima za osnovo povsem enak križ, v istih dimenzijah, njegov obris je narisan v tehniki polpremeta, notra- njost pa zapolnjuje linija ozkega risa, ki se zač- ne na dnu križa in nato vijuga do njegovega središča, kjer oblikuje cvet, se nato vije v levo prečko, nadaljuje pot do vrha križa in nazaj v desno prečko, kjer se s svitkom ob cvetu za- ključi. površina križa je povsem enakomerno zapolnjena. Mira je oblikovala še več križev. na razstavah čipk v Železnikih se večkrat po- javijo čipke, izdelane po njenem vzorcu križa, ki ga obdajata žitno klasje in vinska trta, pri- spodobi kruha in vina, simbola evharističnega bogoslužja. Zorko Rupnik (1905 –1989), izjemno in plo- dovito risarko vzorcev, smo že omenili. na nje- no roko spominja tudi Fortunov križ in še nekaj vzorcev križa, ki pa so žal brez podpisa. Vzo- rec, po katerem je bil sklekljan Fortunov križ, je poenostavljen vzorec križa, ki je postavljen na širši podstavek, v spodnjem delu pa ga obdajata dve cvetoči in olistani rastlinski veji. Več vzorcev za idrijsko čipko je oblikovala tudi irma pervanja, ki danes živi in ustvarja na Krasu. Med povsem klasičnimi in tradicional- nimi vzorci izstopa vzorec križa, po katerem je naklekljana čipka. 13 Zdi se, kot da so križ obli- kovali ognjeni plameni, ki silijo v nebo, oklepa pa jih razgibano razrasla in vrtinčasta vitica, 13 http://www.lacepatterns.eu/si/vsi-vzorci/1467-509501-kriz-28-cm.html [dostop: 19. 8. 2016]. izdelana v slepem risu, postavki na robu risa delujejo kot drobni trni. Križ, trnje (trnova krona) in žeblji, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, so že sami po sebi močni simboli trpljenja, ki ga slutimo v celotni umetniški kompoziciji čipke. Simbolika križa v novejših klekljarskih projektih V zadnjem času so slovenske klekljarice izpeljale več skupnih projektov, ki so odmevali tudi v svetu. o dlikuje jih predvsem moč povezovanja in sodelovanja, z izjemno energijo pa jih usmerja Tanja oblak, samostojna pedagoginja v kulturi iz Ljubljane. največji in najodmevnejši med njimi je bil Klekljan oltarni prt za Lurd, leta 2012. pri klekljanju čipkastih kvadratov, 10 x 10 cm, ki so bili nato sešiti za obrobo prta, je sodelovalo več kot 600 klekljaric, iz več kot 100 držav sveta, različ- nih narodov in verstev. Veliko kvadratov je bilo unikatnih, mnogi tudi z motivom križa. prt so v Lurd ponesli slovenski romarji na romanju bolnikov in invalidov, konec junija 2012. Leta 2013 so podobni prti nastali v projektu Marijin prt, bela nit povezovanja za cerkev v strunjanu, kjer je sodelovalo več kot 350 slovenskih klekljaric in klekljarjev. 14 omenimo tudi nove oltarne prte v župnijski cerkvi sv. j urija v stari Loki, ki so avtorsko delo domačinke Vide šubic, rojene Fortuna (nečakinja andreja in sestra simona Fortune). izrisala je vzorce in sklekljala čipke za oltarne prte, v osrednjih čipkastih poljih prepoznavamo atribute svetnikov, ki so jim oltarji posvečeni. Križ kraljuje v čipki na prtu oltarja s rca jezusovega in na prtu, ki krasi oltar sv. š tefana. s projektom Živeti čipko so na Čipkarski šoli Žiri ustvarjalno praznovali njeno 110-letnico. V projektu so želeli predstaviti žirovsko čipko kot stalno spremljeval- ko vsakdanjega življenja Žirovcev. projekt je bil razdeljen v več sklopov, za našo temo pa je zanimivo oblikovanje vzorcev na podlagi motivov zgodb iz ustnega izročila Žirovcev. nekaj vzorcev je narisala že omenjena Vida Kejžar, v risanju in oblikovanju vzorcev po žirovskih zgodbah pa so se preizkusili tudi učenci. na spletni strani so objavili primer zgodbe, vzorca in čipke, kjer imajo osrednjo vlogo izrezljani križi. Bog ima mlade Popotnik je hodil od vasi do vasi. Bil je mizar in je kdaj tudi komu kaj izrezljal. Najraje križe. Nekoč je moral pri eni hiši prespati. To je bilo v Brekovicah, kjer je spal na skednju. Ta večer se ga je napil in ni vedel, da je izgubil par križev v senu, niti ko je odšel od hiše. Ko so se otroci odšli igrat na skedenj, je najmlajši opazil raz- metane križe v senu. Hitro je stekel k materi in ji povedal: ”Mama, mama, pojdite gledat. Na skednju je imel Bog mlade” . Vir: Tončka oblak, zapisal Rok oblak, 9. a . 14 http://www.oblaktanja.com/foto.htm [dostop: 19. 8. 2016]. Klekljan križ, avtorica vzorca: Mira Kejžar, 1994. Klekljarica: Mara Ferle, 2013 avtorica vzorca: Irma Pervanja, klekljarica: Mara Ferle, 2016 109 108 pasijon s Ki Dones Ki 2017 12 Mojca Ferle, Mo TiV KRiŽa V KL e KLjani Č ipKi na s LoV ens Ke M Čipko z istim naslovom je domiselno izrisala in sklekljala nina Cankar, 7. a . 15 Klekljarice iz Žirov in Železnikov so v letošnjem letu sklekljale več kot 150 čipk z motivom križa in čebeljega satja, ki krasijo albe 13 letošnjih novomašni- kov. ob svetovnem čipkarskem kon- gresu so v kapeli Male Cvetke pri cerkvi sv. Martina v Žireh pripravile razstavo s čipko skozi cerkveno leto – razstavo klekljanih izdelkov, povezanih z bogo- služjem skozi cerkveno leto. Dopolnile so jo z mašniškimi oblačili, bogato ve- zenimi in krašenimi s klekljano čipko. Med motivi so, zlasti na štolah, sijali križi, od preprostega tezejskega do kri- žev različnih oblik. 16 »Keltski križ«, klekljarica: Hilda Pečelin, 2014 prispevek zaključujemo s kompozicijsko uravnoteženo in izjemno dekorativ- no čipko. osrednji motiv spominja na keltski križ, ima bogato zlato pleteninasto ornamentiko. Trikotni okvir s polkrožnimi okraski obdaja križ, ki deluje plastično kot izklesano okrasje in nam zlahka nadomesti krog v sečišču križa, ki sicer dolo- ča originalni keltski križ. a vtor vzorca je neznan, 17 čipka pa je delo Hilde pečelin, Žirovke, članice klekljarskega društva Cvetke. Razstavljena je bila leta 2014, na društveni razstavi, v okviru slovenskih klekljarskih dni v Žireh. Povzetek V preteklih stoletjih so naročniki čipk iz višjih družbenih cerkvenih in posve- tnih plasti posegali po dragocenih uvoženih čipkah, kjer motiva križa ne zasledi- mo. Domače klekljane čipke slovijo po izredni pestrosti klekljarskih elementov in tehnik ter izvirnem čipkarskem izrazoslovju. Ljudsko poimenovanje je dalo ime križčevkam, tračnim čipkam, ki s svojo obliko posnemajo motiv križa. Vse do konca 20. stoletja so se križčevke množično klekljale v širokem risu za obrobe namiznih prtov in garnitur, kot okviri različnih oblik in dimenzij, v ozkem risu pa kot samostojni čipkasti prti. 15 http://ziveticipko.splet.arnes.si/vzorci-nastajajo/ [dostop: 17. 10. 2016] 16 https://www.druzina.si/iCD/spletnastran.nsf/clanek/za-bozjo-sluzbo-najlepsa-oblacila [dostop: 17. 10. 2016] 17 Matrico za čipko hrani MGML. Motiv križa v klekljani čipki se na liturgičnem tekstilu redko pojavi, bolj po- gosti so čipkasti križi kot samostojne kompozicije za različne namene, največ kot stenski okras. Vzorce zanje so, zlasti po naročilu in željah naročnikov, risale slo- venske avtorice Zorka Rupnik (1905–1989) in irma pervanja iz idrije ter Mira Kejžar (1926–2002) in Vida Kejžar iz škofje Loke. V članku je predstavljen izbor čipkastih križev, ki so izdelani po vzorcih omenjenih avtoric. Motiv križa kot osrednji krščanski simbol se pojavlja tudi v čipkah novejših klekljarskih projektov: Klekljan prt za Lurd (mednarodni projekt, 2012), Marijin prt, bela nit povezovanja za cerkev v s trunjanu (slovenske klekljarice, 2013), oltar- ni prti Vide šubic za cerkev sv. jurija v stari Loki (2015), Živeti čipko (Čipkarska šola Žiri, 2016), s čipko skozi cerkveno leto (člani klekljarskega društva Cvetke iz Žirov, 2016). Klekljanje čipk pri slabi svetlobi, v prisilni sključeni drži več kot deset ur na dan je bilo včasih naporno – pravi križ, skromen, a reden dodaten zaslužek pa pravi blagoslov za številne družine na širšem loškem območju. Klekljanje čipk da- nes pomeni preživljanje prostega časa in sprostitev, tudi s terapevtskim učinkom. Klekljanje čipkastega križa je lahko tudi meditacija in pogovor z najvišjim, čipka, ki pri tem nastane, pa dragoceno darilo prijateljem in najbližjim ob življenjskih in cerkvenih praznovanjih. Viri in literatura: bokal, Ljudmila: Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik. – Ljubljana: Založba ZRC, ZRC saZU, 2013. Florjančič, alojzij pavel: elektronsko pismo avtorici članka, 27. 8. 2016. Gnezda bogataj, Mirjam, T erpin Mlinar, Marija: Stari kovček razkriva. Albin Mažgon in njegove čipke. – idrija: Mestni muzej, 2014. Lavrič, ana (ur.): Upodobitve ljubljanskih škofov. – Ljubljana: narodna galerija, 2007. primožič, Tadeja: Čipka v cerkvah na Žirovskem. V: Čipka na oltaru. U čast jubileja 2000. Zbornik radova sa znanstveno-stručnoga skupa Čipka na oltaru. Lepoglava, 2001, str. 65– 72. primožič, Tadeja: Življenje s klekljano čipko. V: Loški razgledi 47, škofja Loka: Muzejsko dru- štvo, 2000, str. 153–168. pust, Klemen, Koder, Tina: Vzorci Zorke Rupnik. – idrija: iCRa , 2004. Žmuc, irena: Ko je obleka (še) naredila človeka. V: M. Ferle (ur.), Čipka, enim drobiž, drugim prestiž. – Ljubljana: MGML, 2016, str. 17–51. http://www.lacepatterns.eu/si/vsi-vzorci/1467-509501-kriz-28-cm.html [dostop: 19. 8. 2016]. http://www.oblaktanja.com/foto.htm [dostop: 19. 8. 2016]. http://ziveticipko.splet.arnes.si/vzorci-nastajajo/ [dostop: 17. 10. 2016]. https://www.druzina.si/iCD/spletnastran.nsf/clanek/za-bozjo-sluzbo-najlepsa-oblacila [dostop: 17. 10. 2016]. Fotografije: Mojca jenko