Ameriška Domovi ima
r3nce
'^iTn00^6'2^-.................
IM'EWg/*»l—HO
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JULY 30, 1969
SLOVCNMM
MORM1NO N€WSPAKSi
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVH
Kongresni odbor dolži Mansfield, Lodge in Rusk Trenja med Poljsko in
istih misli o Vietnamu?
WASHINGTON, D. C. — Go-
za Pueblo poveljstvo
je največ-
0,
^dhor Predstavniškega do-za oborožene sile je v Poročilu o zasegi izvidni-kke ladje Pueblo in o sestrelitvi izvidniškega letala Pokazal na vojaško vodstvo kot na krivca.
^ Washington, d.c. — Po-
-ebni pododbor odbora Pred-s|avniškega doma za oborožene S'^e je preiskal okoliščine in pZr°ke zasege izvidniške ladje _Ueblo Jani januarja ob obali veVerne Koreje, pa tudi okoli-°eine prj sestrelitvi ameriškega ^ornariškega izvidniškega leta-nad odprtim morjem ob Se-Verni Koreji. V svoji preiskavi J(j Pododbor prišel do zaključka, a je Vojaška organizacija ZDA Nekaterih stvareh tako zaple-,a W počasno delujoča,, da ni ^rirnerna za hiter odgovor, ki današnjih razmerah tr»‘ nujen,
rav počasnost v odločanju od °Veljstva do poveljstva je .^k, da ni bilo „a le ^iieblo, ko so jo začeli o-krožati severnokorejski b o j n i nt Načelnik pododbora kong. V/>.^e -ie dejal, da bi bilo iz-^Hiško ladjo Pueblo mogoče b če bi poročilo o nevarno-. ^iiglo doseglo odločilno mesto 11 odgovor od tam. v.udbor poziva v svojem poro-jj1 u Predsednika ZDA, naj ime-. Je posebno komisijo častnikov ^Wiliatov, ki bo,temeljito pro-v , a sedanji položaj v pogledu š.Ja^e poti odločanja in o.bve-anj9 in predložila nujne spre-^onS-	ie dejal
1njkarjem, da pri sedanjem v Zaju ne verjame, da bi v slu-ser]11 atornskega napada bil predaj *dk ZDA takoj obveščen in
vorii1'1^0 tuc^ takoj nanj odgo-
bila mogoče rešiti
tovo je gol slučaj nanesel, da so senator Mansfield, bivši državni tajnik Rusk in sedanji glavni delegat na pariški konferenci Lodge izrazili možnost, da bo vojskovanje v Vietnamu polagoma zamrlo kar samo od sebe. Mansfield se zmeraj bolj nagiba k tej možnosti, Rusk si je pa v svoji izjavi pridržal pravico, da bo šele fomuliral svoje stališče, kakor hitro bo dobil zanesljive podatke o položaju v Vietnamu. Zaenkrat računa s to možnostjo nekako 50:50.
Zanimivejša je izjava delegata Lodge-ja. Je v dnevnem stiku z nasprotnimi delegacijami na pariški konferenci in se je že naučil, kaj se lahko bere iz obrazov rdeče diplomacije. Če je o-pozoril na možnost, da bo vojskovanje zaspalo samo po sebi, je to gotovo storil na podlagi o-pazovanj, ki jih je napravil na pariški konferenci.
Ideja o odmiraju vojskovanja ni nova, se je pojavila večkrat že v prejšnjih letih, pa se ni nikoli uresničila. Danes je seveda položaj v Vietnamu spremenjen in ni razloga, da bi morali možnost odmiranja kar v načelu zanikati.
'Demokralsko' Nemčijo
Habliji
A* se
ifianci upajo &ino v Senatu
GTON, D.C. —
Washington, d.c. — vo-
]jev.e So še več kot eno leto odda-
JHve
epe
> Pa vendar republikanci že
Skrbtio •
j° n ' n P0dr°kno pregledujejo Wrt\ki na.i jim pomagajo Večj *n če le mogoče tudi
dose^p V Kongresu- Radi bi j° tlQrri®1 tako v Predstavniškem
jijjj ko^ v Senatu. Upajo, da Sreči ° UsPei°> 06 se le P0-v°litvna kalc način omejiti pred bil, ; arn^ vojskovanje v Vietna-
OptiIavreti inflacij°-Uspej ^i-i uPajo, da bo Nixonu
tudi ° C*Ose0i oba cilja in nato PU volitvah, stvarni ja v W Političnega položa-repub],®zel1 Pa ne verjamejo v Su p0 1 ansko večino v Kongre-^sto V°btvah 1970,, četudi jo še Od 6 lzkliučujejo. v°livc enatorjev j ib pojde pred tega a Prihodnjo jesen 34, od ^Pubp, 9 republikancev. Če se vsa ancom posreči ohraniti Pad^^3^3 mes^a in zmagati kt>atskih 0<^ ^ preostalih demo-Pa b0 t kandidatov za Senat, ^°vico 3 razdeijen ravno na po-PraJseHn,0dl0Čitev bo v rokah kkapCa ^ aA Senata ZDA repub-
Agnewa.
V remenski prerok pravi:
Več;,.
^višh°r sončno in milo.
J temperatura blizu 80. I
Čehi hočejo praznovati obletnico invazije po svoje
PRAGA, ČSR. — V mestih in na deželi so se že‘ začeli pojavljati letaki in plakati, ki dajejo navodila, kako naj Čehi in Slovaki ‘praznujejo’ obletnico vdora sovjetskih čet, 20.-21. avgusta.
Najbolj glasni so pozivi na bojkot in pasivno rezistenco, malo je priporočil za demonstracije.
Tudi venci na narodnih spomenikih ne bodo manjkali.
Sovjetske čete bodo praznovale obletnico tudi po svoje. Sovjetski glavni poveljnik je že o-
klical, da bodo čete varšavskega1 ZDA ter obraniti red in mir pakta imele med 18. in 25. avgu- satelitskih državah, dokler ne stom — vojaške vaje! Kje, ni bi-J bo na jasnem o svojih odnosih z
Pomirjevalna politik a m stremljenje po ureditvi odnosov z Zahodno Nemčijo povzročata skrb in nejevoljo v Vzhodni Nemčiji.
DUNAJ, Avstr. — Ko so pretekli teden slavili v Varšavi 25-letnico obstoja komunističnega režima, Walterja Ulbrichta ni bilo med slavnostnimi gosti. Poslal je le svojega ministrskega predsednika, ker da je bolan. Nihče ni dal dosti na to opravičilo. Očitno je bilo, da se Ul-bricht jezi na Varšavo in tudi na Moskvo, ki sta v zadnjih tednih začeli kazati prijaznejše lice Zahodni Nemčiji.
Walter Ulbricht se boji, da bi utegnila Varšava s privoljenjem Moskve iskati sporazum preko njegove “Demokratične” Nemčije z Bonnom, ki je postal poleg Moskve najvažnejše mesto v Evropi. Zahodna Nemčija je namreč postala v zadnjih letih nesporno najmočnejša gospodarska in vojaška sila Evrope poleg Sovjetske zveze. Varšava je pozvala Zahodno Nemčijo, naj prizna mejo na Odri in Nisi ter tako odpre vrata k ureditvi in izboljšanju odnosov med obema državama. Tudi Sovjetska zveza je v zadnjem času precej prijaznejša do Bonna, tako je predsednik vlade Kosygin nedavno po enem letu sprejel nemškega poslanika in se z njim d^lj časa razgovarjal.
V Varšavi hočejo nekaj več neodvisnosti, nočejo biti le posredniki med Moskvo in Vzhodnim Berlinom. Prav tako sodijo, da bi morala Vzhodna Nemčija nositi večji delež pomoči Češkoslovaški, ki je prišla v gospodarske težave zaradi vojaške zasedbe po varšavskih silah.
Moskva hoče izboljšati svoje odnose z zahodno Evropo in z
v
lo povedano.
Prispevajte
V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE
rdečo Kitajsko. Poljska to sovjetsko politiko podpira, ker ji hodi prav, Vzhodna Nemčija pa vidi v njej nevarnost za lastni obstoj in položaj.
Nixonove izjave so vznemirile Avstralijo
MELBOURNE, Avstral. — Avstralski ministrski predsednik Gorton je bil v maju v naši deželi in se tudi pogovarjal s predsednikom Nixonom. Zvedel je že takrat približno vse, kar je sedaj Nixon ponavljal na svoji poti po Aziji. Gorton ni smatral za potrebno, da bi bil takrat pripravil avstralsko javnost na bodočo ameriško zunanjo politiko v Aziji. Zato so sedanje Nixonove izjave o ameriški zunanji politiki precej močno vznemirile avstralsko javno mnenje.
Kar je Avstralijo presenetilo, so bile kratke in odločne Nixonove izjave, da Amerika računa, da si bo vsaka dežela najpreje pomagala sama, potem šele iskala pomoč na tujem. Avstralski vladni krogi niso vznemirjeni, so pričakovali, da bo Nixonova pot namenjena potrebi, da javnost v Aziji zve že sedaj, kakšna bo v bodoče ameriška zunanja politika.
Verjetno je, da bo avstralski parlament to zadevo takoj spravil na dnevni red, kakor hitro se začne prihodnje redno parlamentarno zasedanje.
Republikanci čakajo
WASHINGTON, D.C. — Ko je butnila v javnost vest o nesreči sen. E. M. Kennedyja, je dala Bela hiša navodilo, naj vsi člani vlade in vidnejši republikanci o njej molče. Da je G. Romney kjub temu nekaj spregovoril, ko so ga o tem vprašali, mu v Beli hiši niso šteli v dobro.
Bela hiša ne mara, da bi ji kdo očital, da je izrabila nesrečo demokratskega senatorja, posebno še, ker je znano, da ima ta za seboj še vedno čvrsto množico zvestih pristašev tako v Kongresu kot izven njega.
Odgovori javnosti na poziv sen. E. M. Kennedyja so v državi Massachusetts med njegovimi volivci zanj ugodni. Od preko pol milijon pisem in brzojavk, kar jih je doslej prišlo na njegov naslov, jih je vsaj 78% zanj ugodnih. Drugod po ZDA je javnost razdeljena in za sedaj še ni jasne slike. Republikanci molče in čakajo, pri tem pa so prepričani, da jim E. M. Kennedy ne
NIX0N JE OBISKAL SAIGON
Predsednik ZDA R. M. Nixon je poletel za pet ur in pol s svojo ženo v glavno mesto Južnega Vietnama Saigon, kjer se je razgovarjal s predsednikom Van Thieujem, pa se pred svojim povratkom v glavno mesto Tajske Bangkok ustavil še na enem od ameriških vojaških oporišč v okolici Saigona.
BANGKOK, Taj. — Predsednik ZDA Richard M. Nixon je s svojo z^no odlete! v Saigon, glavno mesto Južnega Vietnama, kot so že več dni napovedovali. Obisk ni bil naprej objavljen zaradi varnosti, čeprav so vsi z njim računali. S predsednikom sta letela v Saigon ameriški poslanik tam E. Bunker in gen. C. Abrams, ki sta prišla v Bangkok predsedniku poročat o stanju v Južnem Vietnamu. V Saigonu je bilo storjeno vse mogoče za varnost predsednika Nixona, ki je večji del svojega časa porabil za razgovore s predsednikom republike Van Thieujem v njegovi palači. Ta je bila zastražena od vseh strani, nad njo pa so krožili helikopterji. Po razgovorih s Thieujem je predsednik Nixon obiskal še ameriško vojaško oporišče v okolici Saigona, nato pa se z ženo vrnil v Bangkok.
Glavni del razgovorov Nixona ---	::
zunanjega napada v okvirju obstoječih pogodb. Na ameriško vojaško pomoč morejo računati posebno države, ki bi jim grozila z vojaško silo rdeča Kifajska.
Iz Clevelanda in okolice
in Thieuja je bil posvečen vojaškemu položaju v Južnem Vietnamu, zlasti vprašanju krepitve domačih oboroženih sil in njihove sposobnosti prevzemati bremena, ki jih sedaj nosijo ameriške oborožene sile. Nixon bi rad umaknil iz Južnega Vietnama čim prej čim več ameriških čet, noče pa tega narediti na škodo vojaškega položaja zavezniške strani. Oba predsednika sta pretresla tudi položaj na mirovni konferenci v Parizu. Izjavila sta, da je šel Južni Vietnam v svojih ponudbah rdečim do skrajne meje, da bi omogočil končanje vojne. Sedaj je čas, da oni store svoje.
V Bangkoku je predsednik Nixon razložil vodnikom Tajske ameriško stališče v pogledu pomoči, ki jo mislijo ZDA nuditi azijskim državam v njihovem boju za notranjo in zunanjo varnost. Za notranjo varnost, morajo vlade same poskrbeti, ZDA jim bodo pomagale z dobavo orožja, vojaških potrebščin in tudi z drugo pomočjo, če bodo
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — El Salvador je včeraj sporočil zunanjim ministrom organizacije ameriških držav, ki zborujejo tu od pretekle nedelje, da bo umaknil svoje čete iz Hondurasa, ko mu je OAD zagrozila s hudimi gospodarskimi sank-
Na obisk je prišla—
Iz Rovt pri Logatcu v Sloveniji je pretekli četrtek dospela v Cleveland na tritedenski obisk k svoji teti Mre Josephine Trček in stricu g. Johnu Trček, 1140 E. 176 St., nečakinja gdčna Pepca Skvarča. Ce bi kdo želel z njo govoriti, naj pokliče telefonsko številko 486-6090. Mladi rojakinji izrekama prisrčno dobrodošlico in ji želimo veliko zabava in priletnih uric v našem mestu!
Obisk iz Kanade—
Za pretekli konec tedna so prišli iz Toronta na obisti v Cleveland k stricu Johnu Trčku, 1140 E. 176 St., ga. Francka Seljak z možem in dvema hčerkama. Gospa Seljak ima v Torontu posredovalnico za prodajo nepremičnin. Upamo, da so odnesli lepe vtise iz našega mesta. Zadušnica—
Jutri, v četrtek ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Antona Champa ob trinajsti obletnici smrti.
Perk ostane kandidat—
V zadnjih tednih so krožile v Clevelandu vesti, da je R. Perk, okrajni avditor, nevarno bolan in da bo zato odstopil kot republikanski županski kandidat. Včeraj sta vodnika okrajnega odbora republikanske stranke te
cijami. Treba je le še na kak način rešiti vprašanje varno- j§ovorice označila za grdo pred
sti Salvadorcev, ki žive v Hon ’
durasu.
TOKIO, Jap. — Ameriški državni tajnik W. Rogers, ki se raz-govarja tu o bodočnosti Okinave, je govoril z japonskimi zunanjim ministrom tudi o odnosih ZDA do ZSSR. Dejal je, da obstoji upanje na nek uspeh tako v vprašanju miru na Srednjem vzhodu, kot tudi v vprašanju Berlina in ome-
same storiti vse, kar je potrebno za notranjo trdnost. Vojaško pomoč bodo nudila le v slučaju
/ref/ je začelo tudi v republikanski stranki
CLEVELAND, O. — Ko se bo predsednik Nixon vrnil s svojega potovanja po Aziji, bo našel pred seboj cel kup poročil o “stanju v deželi”, kot to imenujejo uradni federalni krogi. So to poročila ne samo o stanju raznih zakonov, zakonskih predlogov, o programih za bodoče politično delo, ampak tudi poročila, kaj misli Amerika o političnem položaju. Najvažnejši med temi poročili sta tisti o razmerah, ki vladajo v demokratski in republikanski stranki. Poročilo o demokratski stranki ne bo moglo povedati Nixonu kaj prida novega'— če odmislimo slučaj Kennedy —, saj so demokratski veljaki odšli, če so le mogli, na počitnice, so torej oddaljeni drug od drugega in se ne morejo med seboj prepirati. Pri skupnem delu so ostali le demokratski člani Kongresa in legislator, tam pa ni novih razburljivih trenj. Izjemo delata le prepir o ABM in davčna reforma. Na teh dveh poljih se konservativni demokratje ne morejo sporazumeti popolnoma, pa vendar niso tako daleč nara-
zen, da ne bi iskali stičnih točk, kot se posebno dobro vidi v demokratskem stališču do davčne reforme. Tako so demokratje naenkrat pokazali kar dosti smisla za strankarsko disciplino. Ali bo to držalo, bo pokazala prihodnost. Nixon ne bo naravno našel dosti tolažbe v takem poročilu “o položaju med demokrati”.
Dočim je torej nekaj več sloge med demokratskimi strujami vsaj na obzorju, jo je malo manj v republikanskih vrstah. Tudi med republikanci obstojajo struje, toda zmeraj je v odločilnih trenutkih pri njih prevladala disciplina. Verjetno bo tudi sedaj, toda že je nastalo vprašanje, kako dolgo bo disciplina trajala.
Povod za to daje Nixonova politika. Mož je čisto gotovo konservativen, toda porazi, ki jih je doživel v politiki, so ga navadili na vpoštevanje stvarnosti. Seveda mu želja po stvarnosti še ni izbila iz glave želje, da bi bil vsem republikancem vse. Poleg tega je dajal republikancem mastne vo-
livne obljube, ki bi jih rad tudi izvršil. Pripetilo se mu je, da je v yolivni kampanji moral delati večje obljube republikanskemu k o nservativne-mu krilu. To se mu je zdelo potrebno, da je lahko zmagal že pri prvem glasovanju na republikanski konvenciji in si s tem odprl pot v Belo hišo.
Sedaj ga je to začelo moriti. Mora izpolnjevati konservativne obljube, ki bi jih raje ne, ako bi bil čisto neodvisen. Tako je moral večkrat uve-lavljati izrazita konservativna načela kot na primer v šolski integraciji: Ni dalje nobena tajnost, da mu tudi nekatera poglavja davčne reforme niso simpatična, mora jih pa prenašati, ker koristijo interesom konservativnih republikancev.
To seveda ne more biti všeč liberalnemu krilu republikanske stranke. Liberalni republikanci so skušali vplivati na Nixona, naj ne rine preveč na k o n s e r vativno stran. Pokazalo se je, da so konservativni republikanci v premoči v Beli hiši in v predsednikovi bližnji okolici. Zato
jitve oboroževanja.
fl ^ pr.pr.vl)«« LAGOS, Nig. _ Nigerija je od-
klonila prednog Biafre za premirje v vojskovanju za časa bivanja papeža Pavla VI. v Afriki. Ta prileti jutri na tridnevni obisk v Kampalo, glavno mesto Ugande. WASHINGTON, D.C. — Vlada je odklonila ponudbo demokratov v Senatu za izglasovanje podaljšanja davčne naklade do konca novembra, ko naj bo končano delo na predlogih za davčno reformo. Nixon ho-
bo nevaren ne pri kongresnih volitvah prihodnjo jesen ne pri predsedniških jeseni 1972.
so liberalnim republikancem vrata do Nixona le na pol zaprta. Vse to je rodilo nezadovoljnost med naprednimi republikanskimi politiki. Že stikajo glave in iščejo prilike za razgovore. Niso namreč še organizirani v skupno republikansko napredno strujo.
Nixon bi gotovo rad preprečil tak razvoj v stranki. Ali ga bo pa tudi mogel? Vse je odvisno od tega, kakšni bodo njegovi odnosi do glavnega republikanskega odbora. Tam trenutno vlada poletni mir. Pa tudi Nixon še ni pokazal posebne volje, da bi pospeševal sodelovanje z njim. Ne izvira pa ta Nixonova ocena glavnega odbora iz nezaupanja. Izvira iz skušnje, ki jo je Nixon napravil s stranko v zadnji volivni borbi.
Nixon ne bo mogel dolgo odlagati debate o stanju v republikanski stranki. Do votivne kampanje v 1. 1970 je komaj dobro leto, ni torej dosti časa za pripravo nanje. Republikanska stranka je namreč še zmeraj manjšinska vsaj v Kongresu, želi pa postati večinska.
volivno propagando in izjavila, da bo R. Perk sicer res ostal še nekaj tednov v Cleveland Clmic bolnici, da pa se mu zdravje naglo vrača in bo vodil odločno in obširno volivno borbo. Perkov zdravnik dr. L. V. Lovshin je odločno zanikal, da bi imel Perk raka, kot so trdile nekatere vesti.
Okrajni prodajni davek — bo še počakal—
Okrajni sodnik F. J. Tnlty je odločil, da oblast ne more pobirati na pol odstotka določenega okrajnega prodajnega, davka, dokler ne bo njegova zakonitost dokončno ugotovljena. Hoteli so ga začeti pobirati s 1. avgustom, sedaj pa ga ne bodo mogli nemara pred oktobrom.
Vesel dogodek—
Mr. in Mrs. John Culkar, Vista Dr., North Royalton, Ohio, se je včeraj zjutraj rodila v Parma splošni bolnici ljubka hčerkica. Srečnim staršem k vese-
če imeti podaljšanje davčne lemu dog°dku iskreno čestitajo
naklade za 10 odstotkov do konca leta 1969, nato pa njeno zmanjšanje na 5 odstotkov do 30. junija 1970. Ce bo tedaj vojskovanja v Vietnamu konec, bo odpadla tudi potreba po novem podaljšanju davčne naklade.
Zadnji dve leti 476 smrtnih obsodb neizvršenih
NEW YORK, N.Y. — Že od leta 1967 naše sodnije ne izvršujejo smrtnih obsodb. Tako čaka na smrtno kazen 476 obsojencev, ki so raztreseni po vseh državah. Vsi pa čakajo z mešanimi občutki na 13. oktober. Ta dan bo namreč vrhovno federalno sodi-
pevci in pevke zbora Triglav, katerega zvesti član je John Culkar.
Četrta obletnica—
Jutri, v četrtek ob osmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Silvestra Robb ob četrti obletnici smrti.
Sihanuk se spet okrenil
BANGKOK, Taj. — Predsednik Kambodže princ Sihanuk je v prvi polovici leta kazal kar precej volje za sodelovanje z ZDA, sedaj se je po vsem sodeč zopet okrenil v drugo smer. Po 6-dnevnem obisku predsednika “začasne revolucionarne vlade” Južnega Vietnama Huynh Tan Phata je Sihanuk menda pristal
šče odločilo, ali je smrtna kazen'na to, da bo dal rdečim bolj v skladu z duhom naše ustave, j proste roke pri dobavah potreb-Ako bo glasovanje potrdilo u-!ščin rdečim v Južnem Vietnamu stavnost smrtne kazni, potem preko Sihanoukvilla. bodo obsojenci prišli po vrsti naj Ameriški diplomat j e so pre-električni stol, na vislice, v pričani, da je Sihanuk za to u-plinske celice ali na strelišče.' slugo dobil jamstvo, da ga bodo Največ obsojencev se nahaja se-1 po vojni v Vietnamu rdeči daj v zapadnih državah naše pustili v miru in umaknili svoje dežele.	* čete iz Kambodže.
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 30, 1969
Ameriška Domovina
/»•(VI B IJKrAk VI—IIO/VtF
#117 St. C ‘.air Ave. — HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
|	NAROČNINA:
£* Združene države:
I $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Z* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
i	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months \	Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 144 Weds., July 30, 1969-
-^>..33
Jugoslaviji grozi zopet inflacija
1 ito se je moral navaditi na inflacijo kot berač na mraz. L. 1945 še ni mislil tako. Takrat je v svoji samozavesti, da premore vse, odredil dinarju stari predvojni tečaj (dolar enak 50 dinarjev). Ta bahavost ni trajala dolgo. Inflacija se je že v par letih tako razbohotila, da je Tito moral znižati tečaj dinarja na eno šestino (tečaj za dolar je bil dvignjen na 300 dinarjev. Pa tudi to ni delalo starosti. Razni zaleteli gospodarski poskusi so znova znižali kupno moč dinarja in režim je moral razvrednotiti dinar, tečaj za dolar pa dvigniti na 750 dinarjev. Pa tudi pri tem ni ostalo dolgo. Inflacija se je zopet razbohotila in prisilila komuniste, da so dvignili ceno za dolar na 1,250 dinarjev. To se je zgodilo pred 6 leti.
Komunisti so takrat delali videz, da se so nekaj naučili od večne inflacije. So z veliko odločnostjo začeli izvajati gospodarsko reformo, ki si je postavila za cilj, da omogoči gospodarstvu stalen napredek, obenem pa zavaruje dinarju stabilno vrednost. V začetku je res kazalo, da se režim ne bo podal na stara pota. L. 1965 je na novo stabiliziral cene, naslednje leto se je junaško boril proti vsem poskusom, da ne bi ponovno prišlo do inflacije. Ker ni popuščal, je 1. 1967 natopil mal zastoj v gospodarstvu. Tega se je režim hitro ustrašil, zato je začel odpirati vrata novi inflacji, kar se je začelo čutiti že v začetku 1. 1968. Vendar takrat inflacijski pritisk še ni bil hud.
Kdor je opazoval, kako raste obtok denarja in kako prihajajo nova posojila v roke ravno najmanj sposobnim podjetjem, se je začel bati. Vsa nova posojila niso namreč izvirala iz hranilnih vlog, ampak iz sveže natiskanega denarja, kar pomeni tipično inflacijo. Začeli so klicati na pomoč, toda rež,im jih ni poslušal. Proti koncu leta se je že videlo, da je strah pred inflacijo upravičen na celi črti.
Režim se je še zmeraj okleval, dokler niso letni obračuni za lansko leto pokazali, da je inflacija že na pohodu. Prvi, ki so to uvideli, so biti tovariši iz Ljubljane. Začeli so kričati in svariti, toda Beograd se za opozorila ni menil. Saj še tistih ni vpošteval, ki so nanje opozarjali srbski gospodarski krogi. Šele sedaj se pripravlja prava fronta za boj proti inflaciji.
Boj proti inflaciji bi bil lahek, ako bi režim hotel uvideti prave vzroke inflacije. Teh ne vidi ali pa morda z političnih razlogov videti ne sme.
Prvi vzrok za inflacijo predstvaljajo zavožena podjetja. To niso samo politične tovarne, je takim tovarnam drugih podobnih podjetij še na tisoče v vsej deželi. Vsa ta fali-tna podjetja so zrela za konkurz in likvidacijo; so zavožena v vsakem pogledu. Režim se jih pa ne dotakne. Da jim podaljša življenje, jim daje nova posojila, ki seveda ne bodo nikoli vrnjena. Da režim lahko daje posojila, mora dovoliti Narodni banki, da tiska nov denar, ki nima nobenega kritja in pomeni čisto inflacijo. Režim si ne upa dotakniti teh podjetij, ker so se tam ugnezdili zvesti partijski pristaši in bi prišli ob kruh, ako bi podjetja šla v konkurz. Tako dobivajo zavožena podjetja nova posojila, ker redijo stebre vseh vrst komunističnega režima. Zato bodo taka podjetja dobivala posojila še naprej, naj bodo še tako zavožena.
Za inflacijo so odgovorna tudi podjetja, ki bi lahko zdravo gospodarila. Niso na robu konkurza, imajo pa drugo napako. Vsak dinar, ki ga podjetje zasluži, hitro “delijo” med seboj. Ne trpijo, da bi podjetje imelo tudi par dinarjev rezerve nad mejo, ki je predpisana pa zakonih. Za njihovo brezskrbnost je deloma odgovoren tudi režim sam. Ako daje posojila zavoženim podjetjem, zakaj jih ne bi dobila tudi dobra. Tako je prišlo pri vseh podjetjih že v navado, da ves poslovni prebitek porabijo za plače; ako pa rabijo obratni kapital, pa letijo v banke najemat posojila. Tako tudi dobra podjetja živijo v finančnem oziru od danes do jutri. Ne briya jih, da bi se utegnilo zgoditi, da posojil ne bo mogoče dobiti.
Med tem inflacija že meče svoje sence na gospodarski razvoj. Cene rastejo, javni proračuni trošijo povečane dohodke kar tjavendan, vsak hoče biti samo dolžan, dolgov noče nihče več plačevati ob zapadlosti. Kar kdo dobi denarja na roke, ga skuša hitro spremeniti v blago, da se izogne bodoči draginji, ki že škili iz vseh kotov v deželo.
V	jugoslaviji je na milijone takih, ki si v boju proti draginji ne morejo pomagati Samo v Sloveniji je na primer 135,000 upokojencev, ki živijo le od že itak pičle pokojnine. V Sloveniji je tudi pol milijona zaposlenih, ki živijo od tedna do tedna, od meseca do meseca. Vse te že mori draginja in zahtevajo večje plače, režim pa nima nobenih rezerv, da bi mogel deliti priboljške. Tako inflaciji sledi draginja, draginji pa politični problemi, ki jih režim ne zna rešiti.
V	Ljubljani mislijo, da se bodo lahko sami borili proti inflaciji. Se motijo, pravi boj proti inflaciji lahko začne le
federacija, ona ima ključe do kapitala. Tega boja pa ne bo začela, dokler ji ne bo tekla voda v grlo. Tako je bilo pri prejšnjih spopadih z inflacijo, tako bo tudi sedaj. V Beogradu sedanji ljubljanski tovariši vkljub Kardelju in Ribičiču ne pomenijo veliko, zato bodo tudi Ljubljani naložene večje žrtve za pobijanje inflacije kot drugim republikam. Sicer je pa to prav. Slovenija naj stoji na lastnih nogah, pravi tovariš Kavčič. V Beogradu ga dobro razumejo!
In tako se bo počasi približal čas za novo razvrednotenje dinarja za kakih 20-25%. Dinar je namreč že sedaj razvrednoten v jugoslovanski zunanji trgovini, ako merimo njegovo vrednost po tečaju tako imenovanega “evrodinar-ja”, ki se njegov tečaj v Evropi suče med 1,400 in 1,700 dinarji za evrodolar. Prosti tečaj za obmejni dinar je samo lokalnega pomena, ne izraža prave devizne vrednosti jugoslovanske valute.
Ali bo nova valutna reforma imela več sreče? Bojimo se, da bo tudi ona pomenila le udarec z roko v vodo. Režim ne bo namreč spremenil svojega gospodarskega sistema, bo skušal rešiti dinar s svojo gospodarsko politiko. V tem pa greši. Gospodarski sistem je napačen in ta odloča, ne pa vijugasta gospodarska politika. Glavna napaka sistema je v tem, da jugoslovanska podjetja nimajo nobenega varuha, zato jih vse molze: partija, federacija, republika, občina, sindikati in povrhu še delavski sveti. Ni pa nikogar, ki bi branil interese podjetij kot takih. Ako bi bil tak, bi se postavil po robu partiji, federaciji, republikam, občinam, sindikatom, Socijalistični zvezi itd. Takrat bi sicer završalo po Jugoslaviji, toda gospodarstvo bi dobilo solidno in realno podlago.
I
BESEDA IZ NARODA
STZ pripravlja izlet v Bancroft
TORONTO, Ont. — Slovenska telovadna zveza obvešča vse članstvo, da bo letošnji izlet na STZ Trust farmo v Bancroftu v dneh 2., 3. in 4. avgusta. Na programu je taborni ogenj, streljanje, ribolov, plavanje in vodno smučanje.
Vsi prisrčno vabljeni!
STZ Toronto
Federacija upokojencev vabi na piknik
CLEVELAND, O. — V sredo,
6. avgusta, bodo ceste iz vseh delov naselbine vodile na izletniške prostore SNPJ na Heath cesti, ob priliki piknika Clevelandske federacije upokojencev. Za članstvo petih klubov — St. Clairja, iz Collinwooda, s Holmes Ave., iz Euclida in Newbur-ga bo to poseben dan, članski letni praznik, katerega bomo najlepše proslavili v objemu narave, pod košatimi orehi, kjer se nam duša in telo sprosti.
Kje drugje bi imeli lepšo priliko priti med svoje stare znance, s katerimi se radi srečamo, so pa raztepeni po vseh straneh, kot ob takih prilikah, ko se nitke poveže in se vzhod srečuje z zahodom.
Pridite vsi, tudi družine in prijatelji, saj doma pravijo, da ljudje umirajo, mi pa hočemo živeti. Kot je bilo že objavljeno, pridejo v goste tudi naši rojaki iz Barbertona in drugih bližnjih naselbin. Vsi dobrodošli!
Kako se pride na prostor? Vzemite cesto št. 6 — od ceste 306 po cesti 6, vzhodno proti Char-donu je do Heath ceste (do nižine ob potoku) ravno dve milji. Od tam južno (desno) po Heath cesti na pol milje do prostora.
Opozoril bi Vas rad, da je cesta 6 do Heath in po Heath do prostora • odprta. Ni pa odprta cesta št. 6 naprej od Heath ceste proti Chardonu. Radi neurja je most, naprej proti Chardonu zaprt. Naj vas ne motijo napisi —■ cesta s clevelandske strani je odprta vse do prostorov.
Euclidski upokojenci! — Vse članstvo Euclidskih upokojencev opozarjam na redno mesečno sejo, katera se vrši v četrtek, 7. avgusta, ob 2. uri popoldne v SDD na Recher Ave. Tam bomo tudi slišali poročilo o izletu v Detroit 13. avgusta.
Pridite!
' L. P.
Joie Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
Ta dogodek, katerega popisuje sv. Luka izredno lepo, pred-očuje velika slika v kapeli Do-minus Flevit, ko množica, vsa vesela, razigrana, navdušeno pozdravlja Gospoda in mu kliče: Hozana, Gospod pa ves žalosten joka. Pred seboj gleda mogočno rimsko vojsko, ki oblega Jeruzalem, ga obdaja z nasipom, ga naskokuje; gleda strahotne prizore bojev in lakote, ki je bila tako huda, da je mati spekla svojega otroka in ga vsa gladna jedla; gleda, kako rimski vojaki sekajo bojujoče se Jude, ko o-bupno branijo mesto in gleda vrhovnega poveljnika rimske armade Tita, ki je štirideset let po tej napovedi do tal porušil Jeruzalem in uničil tempelj. Vse to je tedaj gledal Gospod pred seboj in je jokal. Žalostnega srca je vzkliknil pri gledanju na ta prizor: “O, da bi bilo spoznalo tudi ti na svoj dan, kaj ti je v mir. Tako pa je skrito pred tvojimi očmi .. .”
Globok in v dno duše pretre-sujoč dogodek je bil to in kaplan Zega je na prižnici prav povedal o tem dogodku, ko je dejal: Tukaj pa je jokal Bog. Tudi jaz sem pri misli na to čutil, kot je pripovedoval g. Zega v duhu, pa mislil na Gospoda samega, ki je na tem kraju jokal, pri tem pa gledal na Jeruzalem, ki se je blestel pred menoj v žarki !i popol danskega sonca. Diven je ta po-Igled, posebno na Cvetno nedeljo
Pismo iz Zambije
LUSAKA, Zamb. — Dragi misijonski prijatelji, 1. septembra 1969 bomo slavili drugo obletnico, odkar smo tukaj v Lusaki sprejeli v oskrbo največjo župnijo v nadškofiji — Matero. Takrat sva bila v Zambiji samo
dva slovenska misijonarja: pa-'^/pripoTogam tistim,'krbo-ter Rudez m jaz. V teh kratkih - kdaj zbirali ^ za potova_ dveh letih pa smo dobili še patra je y Sveto	zlasti jeru.
Tomažina, magistra Rozmana,! aleni) da urech;jo tako da bodo brata Rovtarja in laično misijo-' jeruzalemi, „a f;VLl[..., inc(lc. narko Zinko Hercog. V kratkem ,jo štirje d, ,;Vi Vl,pk,y«, tedna pride nova moč - profesorica y jeruzaiema ,;o i;;ra,in(; pomen-Knstina Mlakar iz Ljubljane.'Cvei^a nsdeiju. Veliki če-Ucila bo na katoliški gimnaziji titek) Veliki petek in Velika ne-v Matero. Razen tega pa odhaja^deija Doživetje teh dn'. v Jeru-sedaj na študij angleščine njen zajemu ne doseže nobeno, še ta-biat Janez Mlakar, DJ. Naša ko potovanje ali rcmanjo, kjer-skupina se torej veča; vsak pa na svpf, ima svoje delo in odgovornost.
V teh dveh letih smo si prido-
Procesija Cvetne nedelje ne gre od tam, kjer je Gospod za-
bili v Angliji lep krog prijate-'gledal Jeruzalem. Namesto, da Ijev. Zdi se nam pa, da je že tu*gre po stari, prav nerodni poti, čas, da se še tesneje povežemo z mimo vrta GeUemani, zavije na Vami, svojimi prijatelji. Posve- levo ter gre po lepi asfaltirani tovali smo se in sklenili, da bo- poti ter v vijugah pride na dra-
mo začeli izdajati poseben misijonski list. Urejevali ga bomo v Lusaki in od tu pošiljali na naslove svojih prijateljev približno na vsaka dva meseca. Prepričani smo, da bodo rojaki srečni, ko bodo prejemali tak pozdrav naravnost od tod, iz Lusake. Res da so stroški za poštnino večji, ako list pošiljamo iz Zambije, toda sodimo, da je vse bolj neposredno in domače, če se ogla
go stran Getzemanske bazilike, ki stoji na kr j ju. kjer je Gospod krvavi pot potil Tako sem hodil z drugimi romarji iz Betfage v Jeruzalem, kjer je bila naša procesija potem zaključena.
V ponedeljek, 31. marca, sem bil namenjen v Galilejo, da si jo pod vodstvom kor nega škofa P. Jozafata Ambrožiča ogledam. Radi vožnje z avtobusom sem preložil na drugi dan. No, nič ne
simo na vašem domu s pismom de, si pa Jeruzalem ogledam. Ta-naravnost iz našega misijona, in ko sem jo ubral na Oljsko goro, če bo mogoče, kar vsi hkrati. j kjer je toliko spominov na Go-Prosimo vas, dragi rojaki, PcJsPoda- Eden teh J6 kraj,,kjer je magate nam pri zbiranju imen,|Jezus napovedal razdejanje Je-
šajo še posebej Peter in Jakob je v strahu in pričakovanju tega,
in Janez in Andrej: “Povej nam, kdaj se to zgodi? In kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sveta?”
Tu odgovori Jezus in reče: “Glejte, da vas kdo ne zapelje! Mnogo jih namreč pride v mojem imenu in poreko: Jaz sem Kristus; čas je prišel in jih mno-
kar ima priti čez ves svet. (Dalje sledi)
Vesti iz Slovenije
Dijaški domovi v Sloveniji
Leta 150 jih je bilo 170, sedaj
_______ ^	.. ........ jih “je samo še 60. V kakšnem
go zapeljejo. Ne hodite pa za^s^aniu so> ie razvidno iz elabo-
njimi. Ko pa zaslišite o bojih in uporih, ne ustrašite se. Vse to se mora prej zgoditi, pa konca ne bo še kmalu. Potem se dvigne narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo in veliki potresi bodo tu in tam in kuga in lakota in groza in velika znamenja z neba. Vse to je pa le začetek nadlogam.
Vi se pa varujte! Pred vsem tem iztegajo svoje roke po vas
rata, ki so ga izdelali sodelavci Zveze mladine za Slovenijo, se-krateriata za šolstvo in sekretariata za prosveto, v katerem je ugotovljeno: “Za dijaške domove se 20 let nihče ne briga Zato so danes povsem zanemarjeni in v nesorazmerju z razvojem šolstva.”
šolstvo v Šentjurju v velikih težavah
V občini Šentjur je 2000 šolo-in vas bodo preganjali in v sti-J obveznjb otrok. Šolski prostori ske izdajali zbornicam in vas so tako nezadostni, da bi potre-metali v ječe in bičali po shod-' bovali 87 dodatnih učilnic. O-nicah in postavljali pred kralje snovno šolo v tej občini konča in namestnike zavoljo mojega ie sg odstotkov otrok. Med 17,000 imena in vas morili sebi v priče-' bivalci te občine je lbilo v vanje. Položite pa v svoje srce, zac[njem letu le 70 študentov da ne skrbite naprej, kako se bo- višjib in visokih šol, kar je manj ' ste zagovarjali. Zakaj dam vam kot pred drugo svetovno vojno, j usta in modrosti, ki se ji ne bo-j jz te občine vsako leto 200 U-do mogli ustavljati in ji ugovar- čencev v starosti 15-16 let išče jati vsi vaši nasprotniki. Kar se zaposlitev in so pripravljeni pri-vam da tisto uro, to govorite,'jetj za vsakršno fizično delO' ker niste vi, ki govorite, temveč ]\/[nogi se zgubijo po državi, kas-Sveti Duh. In takrat se jih bo^neje pa jih zaposlijo v tujini' mnogo pohujšalo in izdajalo med ^ Podeželskemu človeku je pot d® seboj in sovražilo. In mnogo izobrazbe vedno bolj zaprta, lažnjivih prerokov bo vstajalo	____
in jih veliko zapeljalo. Brat bo izdajal brata v smrt in oče sina; in otroci se bodo vzdigali zoper starše in jih morili. In ker boj
O zopetni prosti izbiri zdravnika razmišljajo v Ljubljani
V okviru kliničnih bolnišnic
hudobija bohotno poganjala, o- naj bi uvedli osebne samopla'-" mrzne ljubezen pri mnogih. In niške ordinacije. Po izjavi di'| vsi vas bodo sovražili zavoljo rektorja ljubljanskih klinični'11
mojega imena, pa niti las se vam^ bolnišnic Janeza Zemljariča Ul ne izgubi z glave. V svoji po- omogočili specialistom, zla' trpežljivosti ohranite svoje du- &ti vrhunskim, sprejemanje z3'I še. Kdor pa vztraja do konca, se varovancev na preglede izvefl zveliča. Prej se pa mora ozna- rednega delovnega časa in izvefl njati ta evangelij po celem svetu! običajnega rednega postopka, vesm narodom v pričevanje. In Bolniki bi tako lahko v resnic1 f
potem pride konec.
prosto izbirali zdravnika in ^
Ko pa zagledate gnusobo raz- !'a ^ud’ sami plačali. Osebne o( dejanja, prerokovano od Dani-j d'nac9e ^ prispevale tudi k hi ela, na svetem mestu, kjer neltrejširn pregledom in k naglejš6' ' sme biti, — kdor bere, naj ra-|mu ozdravljenju. Po izjavi d1' zume —, in ko zapazite, da je-! rektor.ia Zemljariča, bi bila ruzalem oblega vojska, tedaj be- ludi “uspešna oblika boja pro11 j
odnosno naslovov naših misijon-1 ruzalema in konec sveta- K1.iubldni.
ži na hribe, kdor je v Judeji; in kdor je sredi mesta, uidi; in kdor je na strehi, ne hodi doli jemat ničesar iz svoje hiše in kdor je na polju, se ne vračaj po svoj plašč; in kdor je v drugih krajih, na hodi nazaj! Zakaj to so dnevi maščevanja, da se vse izpolni, kar je pisanega. Gorje pa nosečim in doječim tiste dni; velika nadloga bo namreč v deželi in jeza nad tem narodom! Prosite pa, da se vaš beg ne zgodi pozimi ali v soboto; zakaj takrat bo velika stiska, kakršne še ni bilo pd začetka sveta in jo ne bo. In ko ne bi Gospod prikrajšal tistih dni, bi se ne otel noben človek, toda zavoljo izvoljenih, katere je izvolil, prikrajša tiste
skih prijateljev, ki bi želeli prejemati naš list. Imena teh pošljite ali naravnost na naš tukajšnji naslov ali pa naslov g. Janeza Ovsenika, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio 44103, U.S.A. — Hvaležni vam tudi bomo za nasvete glede urejevanja našega
temu, da je bila noga bolj na orgle, sem jo ubral po strmini in parkrat klecnil na koleno, pa končno le prišel na kraj, kjer je tako lep razgled na Jeruzalem, kjer je Gospod govoril o usodi Jeruzalema in koncu sveta. Ta Njegov govor, katerega podaja-
ga bomo vsem brezplačno. Pisan bo kar se da preprosto in zanimivo. Urejali pa ga bodo naši laični misijonarji.
misijonskega glasila. Pošiljali i° evangelisti Matej, Marko in
Luka, je vreden, da ga prečita vsak zemljan. Dvignil je tudi mene, da sem kljub še bolni no gi stopil na Oljsko goro ter z nje ,v ,	.	gledal Jeruzalem, mislil na nje-
. nca-ujemo mnogo, vaših govo usodo jn konec sveta, ka-
imen o n. nas ovov v želji, da kor ga je na Veliki petek napo-vas nas misijonski list obišče na vedal Jezus Kristus
čim več vaših domovih. Pišite nam! Vsako vaše pismo nam bo
novo znamenje naše povezano-
In padali bodo od ostrine meča, in v sužnost jih bodo gonili med vse narode; in Jeruzalem poteptajo neverniki, dokler se ne izpolnijo časi narodov. Potem (ko se izpolnijo časi nevernikov) vam kdo poreče: Glej, tu je Kristus ali tam, pa ne verje mite. Zakaj lažnjivi Kristi in lažnjivi preroki vstanejo in bodo izvrševali velika znamenja in čudeže, tako da bi se zapeljali tudi izvoljeni, ko bi bilo mogoče. Glejte, naprej sem vam povedal. Ce vam torej poreko: glej v puščavi je, ne hodite ven; glej-
Takole pišejo evangelisti: Je-]te v hramu je, ne verjemite. Za-zus gre in odhaja. Tu pristopijo !kaJ kakor pride blisk od vzhoda njegovi učenci ter mu pokažejo in se posveti do zahoda, tako bo
Čipke / Rhode Islandtt
PROVIDENCE, R. I. — Nad polovico vseh čipk je v naši deželi izdelanih v državi Rhode Island.
sti, zato ga bomo veseli in bomo templ'ievo zidovje- češ da je o-1^1 prihod Sinu človekovega, na vsako - po moči _ radi odJkraženo z lepimi kamni ^ daro-iKjerkoli je mrhovina, se zbirajo
govorili.
zasebni praksi, ki se je naskrivaj zelo razpasla.
Protestirali so
Zasebni prevozniki ne. smej0 več voziti s kamioni, ki bod° imeli več kot 5 ton. Razen tega bodo tisti prevozniki, ki bo3° J imeli manjša vozila, lahko °' pravljali svoje delo izključno s®'• mi in ne bodo smeli imeti nobc' nega delavca. Ta določila vseba' je predpis, ki je stopil v veljaj 30. junija. Ta predpis je nast^| proti neupravičenem bogatenj11 nekaterih prevoznikov na zaseb' nem sektorju. Namesto da bi °b' davčili le posameznike, so liJ0’ rili po vseh prevoznikih. ^ |v družbeni sektor prevozništva 1,0 bo uspešno nadomestil zasebn'11 prevoznikov, je znano vsem-
Lastnike tovornjakov je novfl uredba tako razjezila, da so naj' , prej rpotestirali na zborih, katere so se pripeljali v svoj1 j tovornjakih, v Mariboru, Celj'j’ Novem mestu, Kopru in drug0®' nato pa so se od vseh strani P® dali v Ljubljano na skupni Pr° test.	, I
Oblasti so se izgovarjale, ^ to niso republiške odredbe, a1*1' pak zvezne. Da bi razjezene ^ vornjakarje pomirili, so v Ljotr. Ijani obljubili, da novih pred?1 sov “ne bodo izvajali”.
Meso se je podražilo
Republiški zavod za cene,

predlaga, kakšne cene bi najb0, ustrezale, je predlagal, da ^ povprečna cena teletine ne presegala 14.10 dinarja, P1’'^
vrstna govedina 12.70 din,
I vi in eden izmed njih reče: “U- iastreki.
jčenik, glej kakšno kamenje in Kmalu po stiski tistih dni o- ________________ o_.,______
Prav prisrčno vas vse pozdrav-1 kakšno zidovje!” Jezus jim pa temni sonce in luna ne bo dajala' svinjina 13,70 din. Ker cene Jj3	j odgovori, rekoč: “Ali vidite vse'
'to? Resnično povem vam, pri-
svoje svetlobe in zvezde 'bodo' bravajo občinske skupščine a!' padale z neba in nebeške moči'njihovi zato pooblaščeni orgaI1!' se bodo gibale. In na zemlji bo 'poviški cen niso povsod ena^1' strah med narodi zavoljo straš- Najnižje cene so na Dolenjske111' nega šumenja morja in valov; V Kopru pa so npr. višje ket gori templju nasproti, ga vpfa-'med tem bodo pa koprneli ljud- Mariboru.
p. Jože Kokalj, SJ Matero Catholic Parish ' dejo dnevi, da ne ostane tukaj P O- Box 2527	i kamen na kamnu, ki bi se ne po-
LUSAKA, Zambia	, drl.” In ko se vsede na Oljski
Afrika
AMERIŠKA DOMOVINA,
ALOJZIJ REMEC:
VELIKI PUNT
2a njima so prišli še drugi kmetje iz raznih vasi na Tolmin-skem in ob dveh so bili že v s i zbrani na Mengorah.
Na Goljev svet so poslali dva k^sta stražit klanec, da bi ne Prišel kak nepovabljenec, in po-tem se je začelo posvetovanje upornikov, ki jih je bilo okrog Petnajst, iz posameznih vasi po eden ali dva.
Najprej je govoril mladi Grad-n^k. Jasen in čist je bil njegov glas in prepričanje, da gre za sveto stvar, pe trepetalo v njem.
„ ^ozdravljeni vsi, ki ste pri-sl1- Za kaj gre, že veste. Vsakdo |zmed vas je kmet in se muči kakor črna živina, a kaj ima od sv°jega dela? Desetino, tlako raboto, davke in kazni, s kate-rimi ga trpinči graščak in dacar do belih kosti. Prošnje ne poma-gajo več: zato, kmetje, cepec v r°ke in z njim po gosposkih bu-cab, da se zmehčajo! To je moja Uiisel: prej ko začnemo, bolje bo!"
Tiho mrmranje je pritrjevalo ^egovim besedam, le starejši so majali z glavami. Slednjič je vstal suh, boječ ^ožicelj, postaren in poraščen s sivimi kocinami, in s tihim, visokim glasom začel: “Nikar v°Jske in boja, Bog nas varuj in aveti križ božji! Res nam je udo, ali preden se zgrabimo z gospodo, skušajmo rajši zlepa. .1 je cesar na Dunaju usmiljen Ui pravičen in nam da pravico, ° zve, kako se godi nam, ubo-§ifti kmetom. Pošljimo može do ujoga in videli boste, da nas Usliši!”
Tedaj je planil Simon Golja Pokonci in segel kmetu s tihim, a od razburjenja drhtečim gla-Som v besedo: “Ne, do cesarja Ue več! Pred enajstimi leti smo UUslili vse zlepa doseči. Kaj vam Ul več v spominu, kako se nam le godilo? Hoteli smo pred ce-Sarja Leopolda na Dunaju, a ce-Sarjevi ministri in biriči so bili Prepričani, da smo se brez vzro-a uprli. Kakor pse so nas nag-Uuli. Kaj ti ni nikoli pravil tvoj °rei Munih, kako je moral vkle-Ujen na Dunaju kamenje, voziti ^a šance? In tvoj, Podgornik, ako ga je birič na Dunaju pre-cPel, da je še tisto leto umrl? U koliko drugih poslancev je Uioralo ravno tako trpeti! In S oj te mene, Simona Goljo, ki bil pred dvanajstimi leti ajboljši kmet na Kneži, sedaj Sem berač, ker so mi vse premo-Zeuje vzeli, v lastno deželo več Ue smem, kakor zver se potikam a stara leta po svetu! Na Du-J ne več, če vam je kaj za °Zo! Cepec v roke, kakor je Jul Gradnik, in z njim gospodi u biričem po glavah!”
Tako je, s cepci jih dajmo!” Je završalo med kmeti.
K° So Up0rniki zopet utihnili, io Za<^ guvorlN Munih: “Z moč-lri pestjo bomo kaj dosegli, z javkanjem in beračenjem nič.
aJ nam pomaga, da se upiramo ^avku, ki ga Bandel pobira? Nič. j ati ga moraš, ali te pa Band-p lv Dacarji do krvi pretepejo. r,°č z davki, ki jih v nobeni de-
Ob zaključku kulturne sezone na Slovenskem Goriškem
želi
baši
ne pobirajo tako kakor v proč z Bandlom, ki vtika
ho”>krVav* c*enar v SV0i0 maN
, Proč z njimi!” so zamrmrali Kmetje.
n T
^ ^az sem poznal njegovo ba-, je kričal debel, rdečelas
leti V cuniab Je hodila pred Po Gorici, sedaj se pa nosi
in .grofinja. Pobijmo oderuhe jP^vke, ki se rede od krnečem žuljev!”
Ctibiimo iih!”
so zakričali
v t v^6’	50 glusovi odmevali
“no noč.
Mlr!” je zaklical Gradnik.
Cn< rnc*'ie 80 utihnili in začel je ^voriti; "S kričanjem ne bo nič, sli^Z arno se lahko, če nas kdo tih nipak posvetujmo se na em, kako se upremo! Saj ste
vsi prepričani, da ne bomo več dolgo shajali z gospodo. Koo izmed vas je za upor z oboroženo roko?”
“Vsi,” vsi!” so zaklicali kmetje.
“Vsi — dobro. Začnimo boj in Bog bo z nami! Izvolite načelnika, kateremu boste v vseh stvareh odložni. Pomenite se!”
Kmetje so se na tihem pogovorili in kmalu je predlagal Matija Podgornik v imenu vseh: “Lovrenc Kragulj naj bo naš glavar, kakor je bil njegov stari oče pred sto leti!”
Kragulj je vstal, vzel klobuk z glave in defal: “Glejte, že ves siv sem! Vaš poglavar mora biti mlad in krepek. Jaz pa nimam več nekdanje moči. Zmeraj bom na vaši strani, ali poglavar ne, prestar sem že!”
Kmetje so silili vanj in ga prosili, naj bo njih vodja, a starec se ni hotel vdati.
Zato so po kratkem posvetovanju predlagali Muniha, ki je bil možak v naj lepših letih, a tudi ta se je branil, češ da mu gospodarstvo dela skrbi in da je žena bolna.
Tedaj je vstal Simon Golja in dejal: “Kaj iščete poglavarja toliko časa?! Glejte ga, tu je šestindvajsetletni mladenič brez žene, ima še krepkega očeta, ki sam gospodari, tega vzemite! Ta vas bo vodil!”
“Da, Gradnik naj bo naš načelnik! Brati zna in pisati! Ta nas bo vodil!” so zaklicali kmetje.
Gradnik je vstal in glas mu je drhtel od razburjenja, ko je govoril: “Težko nalogo ste mi dali; mlad sem še in neizkušen, a iz ljubezni do vas sprejmem to čast. Vodil vas bom, kakor bom vedel in znal. Moja povelja vam bo prinašal Jerom, ki ga vsi poznate. Od današnjega dne naj ne izroči nikdo izmed nas več vinarja ne Bandlu ne grofu, ne Petru ne Pavlu! Kdo izmed vas je za to?”
“Vsi, vsi!” so zaklicali kmetje.
“Dobro. Vi vsi, ki ste tukaj zbrani, poučite kmete po vseh vaseh, kako naj se vedejo! Davka naj nikomur več ne dajo: Gosposka nas bo hotela potem ustrahovati in tedaj se mi vzdignemo. Petelinje pero za klobukom bo naše skrivno znamenje. Naš pozdrav: “Stara pravda!” in odgovor: “Kralj Matjaž!” Ste razumeli?”
“Stara pravda — kralj Matjaž!” je završalo med uporniki.
“Zbirali se bomo večkrat :r se posvetovali. Jerom vam bo prinašal poročila, kje in kdaj. Pridobite kolikor mogoče dosti kmetov, da gospodi pokažemo, kaj smo. Sedaj prisezite vsi pred cerkvijo Matere božje, da boste vedno za kmeta in nikdar zoper njega!”
Odkrili so se in dvignili tri prste kvišku. Gradnik je narekoval in vsi so govorili za njim: “V imenu Boga Očeta in Sina in Svetega Duha prisegamo pri časni in večni sreči, pri evangeliju in križu in Materi božji, da bomo vedno za blagor kmeta in da tudi kri prelijemo za staro pravdo, če bo treba, tako nam Bog pomagaj!”
Žerjavica je ugašala, lunin srp se je skril in zvezde so bledele na vzhodu, ko so se uporniki začeli razhajati. Nekaj težkega in mučnega jim je ležalo na srcu, ko so si podajali roke v slovo z nenavadnim pozdravom:	“Za
staro pravdo — kralj Matjaž!” In vsakemu je dejal Stefan Golja ob slovesu: “Ne boj se, prijatelj, če boš moral tudi ti trpeti kakor jaz. Zbogom!”
Slednjič so ostali v lopi samo še trije, Golja, Gradnik in berač Jeramit.
(Dalje prihodnjič)
GORICA, It — Naša prosvetna društva so si ob začetku meseca julija vzela zaslužene počitnice. Do prihodnje jeseni nimajo na programu nič večjega. Poleti bo še kak izlet, romanje.. A to ni več v pravem pomenu kulturno delo. Zato je pravi čas, da napravimo nekoliko pregleda čez prosvetno delo, ki so ga opravila društva in druge skupine včlanjene v Zvezo slovenske katoliške prosvete (ZSKP).
Središča tega dela so bila v preteklem letu štiri: Steverjan, Gorica, Štandrež in Doberdob. Vsako izmed teh je imelo svoje značilnosti.
Doberdob
Tu so ustanovili prosvetno društvo “Hrast”. Že prej so imeli delaven cerkveni pevski zbor in pa razne nastope v župnijski dvorani. Prav to dvoje, obstoj in delovanje cerkvenega pevskega zbora ter dokaj bogato kulturno delo v župnijskih prostorih je bilo verjetno tisti odločilni element, da so lansko leto začeli zidati novo prosvetno dvorano in da so letos ustanovili tudi društvo “Hrast”. V tem društvu so se zbrali člani cerkvenega pevskega zbora in pa številni drugi mladi ljudje, ki so pokazali že zelo pestro dejavnost s koncerti, športnimi tekmovanji, dramskimi prireditvami. Višek so dosegli v nedeljo, 6. julija, ko so organizirali pester kulturni program, ki je trajal dva dni in je privabil v Doberdob nad dva tisoč ljudi. Društvo je s to prireditvijo pokazalo, da ima požrtvovalne in agilne člane. Društvo samo sicer ni še formalno včlanjeno v ZSKP v Gorici, vendar je pričakovati, da bo to storilo v prihodnje.
Štandrež
Ta vas je bila v pretekli sezoni kulturno najbolj razgibana. Razlog za to je bil stoletni jubilej njihove čitalnice. Ta priložnost je srečno združila v skupnem hotenju in v skupnem delu obe idejno med seboj različni si skupini štandreških kulturnih delavcev. O tem jubileju in o pobudah, ki so bile s tem povezane, je bilo že veliko napisanega v preteklih mesecih in ni potrebno, da bi tukaj zopet obnav-Ijali. Povejmo le, da je imelo njih prosvetno društvo štandrež d je včlanjeno v ZSKP, zelo pomembno vlogo pri vseh teh proslavah in kulturnih nastopih. Ne samo, da je predsednik tega društva dr. Damijan Pavlin bil tajnik odbora za proslave, temveč smo videli lepo število članov tega društva, ki so pomagali povsod, kjer je bilo potrebno, posebno še z nastopi na odru.
Poleg tega skupnega dela je društvo imelo še bogat samostojen program. Predvsem je naštudiralo več iger, s katerimi so nastopili v domači dvorani in tudi drugod ( npr. v Katoliškem domu in v Steverjanu). Poleg dramatike so nastopili še s pevskim zborom ob raznih priložnostih. Pripravili so večje število
kulturnih večerov s predavanji in povabili tudi tuje skupine, da so pri njih gostovale.
V	okviru društva se je osnoval tudi športni odsek, ki je že začel z vajami in nastopi. V dvorani so zelo pogosto imeli primerne filme.
Števerjan
Ta vas, ki kot stražni stolp čuva Goriško deželo, je v pretekli sezoni zabeležila najbolj vesel dogodek v povojnem času, ko so odprli nove društvene prostore in pa dvorano. Ta sicer ni še dokončana, je pa kljub temu uporabna za prireditve. O-tvoritev novega doma je štever-janske kulturnike nagnila, da so naštudirali igro Deseti brat, s katero so potem gostovali tu in tam po deželi. Bili so tudi v Medani v jugoslovanskih Brdih. Zelo se je razvil njihov glasbeni ansambel Jana, ki posrečeno dopolnjuje dramsko delo. Tudi na kulturne večere niso pozabili, čeprav so se morali zadovoljevati ti še s staro dvorano, ki je prav malo primerna za prireditve.
V	okviru društva “F.B. Sedej” so poživili tudi športni odsek, ki
V Pevmi in Podgori
Tam sicer nimajo primernih prostorov za večje prireditve, so pa imeli kulturne večere, priredili so izlete in manjše dramske nastope. Razni mladi ljudje iz teh delov vasi in iz Sovodenj, sodelujejo pri društvih in pevskih zborih v Gorici. Isto velja za Rupo in Peč.
Ce bi kulturno delo povzeli v številkah, so društva in druge skupine, članice ZSKP, pripravile nad 30 kulturnih večerov, 12 koncertov, okrog 25 dramskih nastopov in večje število različnih pobud. Koliko je bilo udeležencev? Točno število je težko ugotoviti, ker imam na razpolago samo statistiko udeležencev v Katoliškem domu. Tu jih je bilo skupno okrog deset tisoč. Če jih je bilo po vaseh približno toliko, dobimo 20 tisoč udeležencev v eni sami sezoni. Mislim, da to ni malo in da priča, da smo kljub vsemu še vedno narod, ki ljubi svojo kulturo. To naj nam bo v vzpodbudo za novo sezono.
K. G.
Oglašajte v "Amer. Domovini”
Slovenija včeraj, danes, jutri
n.
Nedavno je izšla v Celovcu pri Mohorjevi družbi nova knji-
je obstajal že prej, je pa bil bolj f J10' dr- Cirila žeb0ta ° S0; malo delaven. Letos so se tud |d°bnetm./aZ7U V športu bolj posvetni. Kar manj PrVa kni,ga ‘Ste6a ,mena ,e b'la
ka števerjonskemu društvu, je večja zavzetost za petje. Saj bi brez večjih težav lahko imeli boljši in bolj številen pevski zbor. Dobrih glasov jim ne manjka.
Gorica
Končajmo ta površen pregled v Gorici. Tu je kot že prejšnja leta bilo osredotočeno kulturno delo v Katoliškem domu. Ta dvorana je letos obhajala sedmo obletnico obstoja, življenje v njej ni bilo nič manj živahno kot prejšnja leta. Od oktobra do junija je bilo vedno' kaj v Katoliškem domu. Dramski nastopi, koncertni, kulturni večeri, razne proslave so se kar vrstili skoro vsako nedeljo. Med tednom ni bilo nič manj živahno: bile so seje, vaje, sestanki. Saj v okviru Katoliškega doma delujeta dva zbora, Mirko Filej in Lojze Bratuž, tam je letos vadila folklorna skupina, ansambel Minipe, tam je imela vaje dramska šola, tam
kljub prepovedi vnašanja v Jugoslavijo — ali pa prav zato — leta 1967 v nekaj mesecih razprodana. Nanjo se je tedaj ihtavo spravil tudi sedanji predsednik jugoslovanske vlade Mitja Ribičič. Dr. Žebota je označil za ameriškega agenta, ki dela na razbitju Jugoslavije in stremi za tem, da bi se Slovenija naslonila na najbolj nazadnjaško imperialistično silo v svetu . .. (Teorija in praksa, št. 8-9, avgust 1967.)
Slovenci pa so hoteli prepovedano knjigo sami presoditi. Ribičičev napad nanjo je povzročil, da je knjiga množično vdrla v Slovenijo, kjer je šla iz rok v roke.
Druga knjiga presega prvo po časovni sodobnosti in razsežnosti. Poslužuje se velikih obletnic, ob katerih avtor razpravlja o slovenski sedanjosti in prihodnosti. Te obletnice so: Dvanajst sto let krščanstva na Slovenskem; sto dvajset let programa Zedinjene Slovenije; ob stolet-
žim spreminja v vojaške oddelke z vojaško disciplino.
Mladina se je veselila vsaj na poletne počitnice, ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta, pa ji je režim prekrižal račune. Jo je o-pozoril, da mora počitnice porabiti za ročno delo in za študira-nje Maovih naukov. Ne sme zgubljati časa z branjem raznih škodljivih knjig, kot so romani, povesti, potopisi itd. Tudi ne sme misliti, da je disciplina odšla na počitnice. Je tudi poleti potrebna, morda še bolj kot v šolskih mesecih.
Da so taki nauki navdušili dijake in učence za počitnice, bi človek težko verjel. Opazovalci mislijo, da se je ta poziv na mladino rodil v glavah kitajskih vojakov-komunistov, ki imajo sedaj v kitajski prosveti zmeraj več besede.
Benetke bodo reševali
BENETKE, It. .— Strokovnjaki iz 14 držav so se preteklo soboto sporazumeli o načrtu za rešitev Benetk, ki jim grozi potopitev v Jadransko morje. Strokovnjaki so zborovali pod pokroviteljstvom italijanske vlade in UNESCO ter sprejeli načrt UNESCO za rešitev in varovanje Benetk, kot dragocenega u-metniškega in zgod ovinskega spomenika pred naravnimi in u-metnimi nevarnostmi. Ti ukrepi naj bi tudi obnovili možnosti gospodarskega življenja in obstoja mesta.
“Kraljica” Jadrana, kot Benetke radi imenujejo, so polne starodavnih umetniških in zgodovinskih spomenikov. Ohranile so se skozi stoletja, pa preživele višek svoje moči v visokem srednjem veku, ko so bile potisnjene v stran od Španije in Portugalske, novih pomorskih sil, ki sta obvladovali pot v novo odkrito Ameriko in okoli južne A-frike v Indijo in dalje na vzhod. Napoleon je končal beneško neodvisnost, napravil konec stari, slavni republiki.
Moški dobiio delo
V zadnjih desetletjih so začele Benetke hitrejše “toniti” v morje, onesnažen zrak in voda pa sta začela naglej e razjedati in uničevati stare beneške palače in druge zgradbe. Če ne bo skorajšnje obsežne pomoči, bodo Benetke propadle. Italija sama ni-mo dovolj sredstev, da bi mesto rešila. Iskala je pomoč vsega kulturnega sveta in jo po vsem sodeč sedaj tudi dobila.
Bojevanje v Vietnamu bo kar samo minilo?
WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield je dejal, da pomanjkanje napredka pri razgovorih v Parizu utegne pomeniti, da bo vojskovanje v Vietnamu postopoma prenehalo kar brez vsakega odpora, ker rdeči tega nočejo.
Seveda bi rdeči v takem slučaju ne sprejeli javno nobenih obveznosti. Oni bi se dejansko le “potuhnili” in lahko brez protestov Washigtona vojno znova začeli, kakor hitro bi le bili Ame-rikanci iz dežele in bi Hanoiu kazalo začeti boj znova.
MALI OGLASI
Naprodaj
Mervar Harmonika, tri linije C F B# 1925, zelo dobro ohranjena, cena $225. S. Yancar, 633 Washington Ave., Girard, Ohio 44420, Ph., 1-545-3378. _________________________ (145)
Lastnik prodaja
Čisto enodružinsko 5- sobno hišo, znotraj vsa prebarvana, novi plinski furnez in vodni grelec, blizu šole sv. Vida. Kličite FA 1-9317 ali FA 1-3204.
(144;
Orodje naprodaj
Žaga cirkularka 36” široka, en motor 1 HP, vseuporabno dvigalo, novo moško kolo angleškega izdelka. Oglasite se osebno na 7417 Lockyear Ave.
-(145)
ČUVAJI _ DELNI ČAS
Takojšnja delna zaposlitev v Clevelandu in okolici. Uniforme preskrbljene. •
PINKERTON’S INC.
75 Public Square Rm. #714 241-2960
An Equal Opportunity Employer
(148)
so se zbirali na sestanke skavti niei '“Slovenskega naroda” in
in volčiči. Zato res tudi med ted nom ni bilo dolgočasno.
Naj omenimo športno društvo Olimpijo, ki ima sedež v Katoliškem domu in je tam sedaj dobilo tudi novo igrišče za odbojko.
Med prireditvami v Katoliškem domu velja posebno poudariti razstavo slovenske ljudske nabožne umetnosti, ki je bila do sedaj tista pobuda, ki je zbudila največ pozornosti. V zvezi z razstavo je SKAD organiziralo vrsto predavanj, ki so se raztegnila čez vso sezono in so bila strokovno na višku. Bila so predavanja, ki so osvetljevala ljudsko umetniško ustvarjalnost na raznih področjih in so jih imeli razni strokovnjaki iz Slovenije.
ljudskih taborov; ob petdesetletnici prve slovenske vlade; po petdesetih letih oktobrske revolucije; štirideset let posledic 6. januarja 1929; po petindvajsetih letih Osvobodilne fronte; tri leta brez Rankoviča; po sovjetski zasedbi Češkoslovaške.
Kitajska šolana mladina še vedno ni “na liniji”
PEIPING, Kit. — Šolana mladina, od učencev, dijakov do vi-sokošolcev, še ni pozabila na tiste čase, ko ji ni bilo treba sedeti v učilnicah pred knjigami, ampak je demonstrirala po ulicah za kulturno revolucijo. Danes so od kulturne revolucije o-stale le še rdeče garde, te pa re-
Žemke dobijo delo
Iščemo čistilko
Za čiščenje poslopja uradov. Od ponedeljka do petka, od 5. popoldne do 9. zvečer. Dobra plača od ure. Kličite 361-4500.
(147)
Varstvo otrok
Iščem Slovenko za varstvo dveh otrok', starost 10 in 3. Lahko stanuje pri nas ali samo pride. Na E. 72 St. Kličite 481-3589.	(144)
IŠČEMO SNAŽILKE
za poslopje uradov v mestu in na Broadview Hts. od 6. ure zv. do polnoči
ali 8. ure zv. do 4.30 zjutraj. Začetna plača $1.93 na uro.
621-1551
(145)
1 RI UREJANJU PERJA — Kanadske gosi so se spravile v plitvo vodo v Suffolk County parku na Long Islandu v New Yorku in si med počitkom na letu čistijo in urejajo svoje perje.
St. Mary’s — Holmes Ave.
2 houses on 1 lot, 50 x 170, 6 rooms front, 1% bath, carpeted thruout, aluminum sided, storms and screens, copper plumbing. 5-room house in rear, new gas furnace, copper plumbing, aluminum sided, 3 garages in all. Asking $18,900. A real bargain! Ask for Mary Whitely.
WM. T. BYRNES REALTOR 681-6100 Compoterized M.L.
(152)
V	najem
Oddam 3 sobe in kopalnico, parna gorkota, na novo dekori-rano, dvojici srednje starosti ali sami ženski, v fari sv. Vida. Kličite 361-7202.
(145)
V	najem
4-sobno stanovanje zgoraj, ali če imate raje spodaj. Brez majhnih otrok. Majhna najemnina. Oglasite se osebno na 1235 Addison Rd. od 5. pop. do 8. zvečer.
—(144)
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo piišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj.
iwtfxj
Kupimo rabljene predmete
Stare mize, stole, posodo, vaze, okvire slik, omare za posodo, in razne druge starinske predmete. Za najboljšo ceno kličite: 946-3072.
________________________-(148)
Lastnik prodaja hišo
kolonialnega stila v Euclidu. 3 spalnice, preproge, kamin na drva, IV2 kopalnice, rekr. soba, blizu šol in trgovin, v fari sv. Viljema. Brez posrednikov! Kličite: 261-1790.	—(146) * v
Hiša naprodaj
6-sobna, prostorna klet, gara:
v dobrem stanju, na St. Catt rine Ave. v Newburghu, bli cerkev, šol in trgovin. Naproc zaradi smrti staršev. Kliči 641-8329.
F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
Radovan je na široko razkle-ščil usta. Buljil je dolgo oči vanj, držeč v vsaki roki konec utrgane strune.
“Po bizantinsko vojevati! Saj znaš po slovensko, dokazal si prav te dni, kakor pravijo mladci, ki so bili s teboj.”
“Ali Bizantinci znajo bolje. Tudi jaz hočem takisto.”
Radovan je tehtno pomislil, ko je vezal utrgano struno.
“Ne rečem, lepa je tvoja misel. Sam cesar bi bil vesel takega vojska. Ali vedi, da pošljejo barbare prve v boj in da se težko še kdaj vrneš živ.”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
AUTO BODY MEN Exp. Good working con. Full time. Bauers Service 7618 W. Touhy Chgo.
HO 3-8092
(144)
Production Foreman
Trim and Pack Department. Experience in meeting shipping schedules and organizing department work load.
Industrial Engineer
Degree or equivalent experience. Proven background in methods and cost savings improvements in one of the following fields: Wood technology; machining and finishing, plastics; packaging and material handling; tool planning, sheet metal and welding.
Send resume in confidence to R. GRASMEYER
Herman Miller Inc.
855 East Main Street Zeeland, Mich. 49464
i	(144)
SMALL NEW COMPANY wants man with mech. exp. to operate laminator. Paper converting exp. pref. Forest Park Loc., near C.T.A.	771-7310
(145)
Male & FEMALE HELP
FULL TIME — DAYS Janitorial service needs 2 men plus 1 woman to work full time days in the Barrington area. Phone: 484-1911
for appointment
(145)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN — To care for partially disabled woman. Live in. Own rm. and board. No. side. Good Pay. 583-5443
;v	(144)
“Perun me bo čuval.”
“Dobro! Moški dečko si, morda te išče sreča. Vzamem te s seboj — in ko prvikrat ganeš za mano z nogo, tedaj si moj sin. Razumel?”
“Tvoj sin, očka dragi!”
“Ali te je videl Tunjuš?”
“Ni me!”
“Ne sme te. Tunjuš je zvito-repnik. V Bizanc gre, tan; naju proda Upravdi za stare konjske brzde. Zato sem se mu skril tudi jaz. O tej vojski ne smeš vedeti besedice.”	^
“Ne besedice, očka!”
“Ne kaži se Hunom. Ponoči izgineva. Toda premisli dobro, da tvoj oče umre od žalosti!” “Ne umre. Deset sinov je padlo, pa ni umrl.”
“Dobro. Pripravi se. Obleci prteno haljo in vzemi kožušček s seboj, v bernskih gorah naju bo zeblo. Orožja ne jemlji. Samo nož skrij za pas. Včasih je potreben.”
“Tudi dva konja vzamem.” “Ne smeš. Pevci in godci hodijo peš. Tudi ne mudi se nama nikamor.”
“Toda molči, očka!”
“Molči'ti ter se prikrij Tunju-šu. Zvečer, ko vojska poleže, pri tem grmu!”
Iztok se je veselo poslovil. Po njem je vrelo. Bujne slike so mu plesale pred dušo. Sanjal je o vojevanju, sanjal o lepem Bizancu, sanjal, kako se vrne nekoč domov učen in spreten vojak, doma ga izvolijo za starosto. Toda če umre kdo ve kje, če ne vidi nikoli več Slovenov, ne očeta ne sestre Ljubinice? Srce se je vojskovalo in se obotavljalo.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
LAUNDERETTE—4716 No. Kedzie —Decorated, a/cond., 20 Philco Ben-dix washers, 7 dryers, 300 gallon insulated water tank, twin water heaters, plus other equipment. Price $11,000. 589-9758 or 583-2963 aft. 7 P.M.	(145)
BARBER SHOP, POOL ROOM, TAVERN. By retiring owner. Excellent loc. Steady neighborhood trade. Best offer.
731-7825
_______________________  (144)
JEWELRY STORE By owner, jewelry and watch repair, Northwest.
SP 2-7566
(144)
MALE HELP
2 MECHANICS
FULLY EXPERIENCED
IN OUTBOARD AND INBOARD-OUTBOARD AND RIGGING.
Starting Salary $11,500. Contact:
J. W. MORETTI, INC.
Peekskill, New York 10566
Call (914) PE 9-3500
(145)
Male & FEMALE HELP
Experienced Bank Tellers
Attractive positions with excellent advancement opportunities for qualified persons who enjoy public contact work.
Fine working conditions plus pleasant associates, and excellent benefits for those who qualify.
FREE PARKING
P' Call Mr. Daley	693-5555
O’HARE INTERNATIONAL BANK
Higgins Rd. & Cumberland At Kennedy Expressway
An Equal Opportunity Employer
Radovan je vezal strune, mislil in si izmislil:
“Naj gre, drzni mladec! Živelo se bo prijetneje, če bova dva. Pogleda cirkus v Bizancu, pa se mu bo zazehalo po ovcah in na pomlad ga privedem nazaj. V bizantinske vojake ga ne pustim, ne, nikoli ne. Do smrti bi me grizlo v srcu.”
Ko je Tunjuš oblastno ležal med antskimi starešinami, je iztegnil kmalu vohunske tipalke in pozvedel mnenje Antov glede pohoda proti jugu. Dobro je vedel, da so posadke ob cesti, ki drži preko Hema v Bizanc, tako majhne, da bi jih združeni Sloveni po Hilbudijevem porazu igraje ugnali in si nabrali neizmernega plena.
Ali Tunjuš je skrbel zase.
“Torej ne greste s Svarunom na jug?”
“Ne!” so odgovorili starešine.
“Pameten odgovor! Veste, da je Tunjuš, potomec Atile, vaš zvesti prijatelj, zaveznik vseji Slovenov. Atilova kri bi se usmradila v mojih žilah, če bi vam ne govoril resnice. Povem vam, da je do Bizanca še deset poveljnikov s četami, ki so gorji od Hilbudija. Ne nosite svojih teles volkovom za večerjo. Vrnite se in veselite se zmage!”
“Cujte! A Svarun? Oholi starec tišči na jug!”
“Svarun je velik vojak. Tudi njegova volja je železo. Zato se ne pričkajte v vojnem svetu, mirno in tiho se vrnite. Svarun osamljen ne more na jug, obrne se za vami.”
Vsi starešine so hvalili veliko ljubezen Tunjuševo, se razšli med svojce in povedali, kar so jim razodeli Huni. Antje so se skrivoma pogovarjali in se ogi-Dali SlovendV. Do noči je bila vojska razdeljena na dva tabora.
Tunjuš pa je večerjal pri Sva-runu, hvalil negovo hrabrost in zabavljal na Ante. Napil se je medu in vina. Drobne oči so mu tedaj obtičale na Ljubimci. Deklica se je stresla in stiskala amulet na prsih.
Prišla je temna, oblačna noč. Tabor je zgodaj polegel.
Jutro se je počasi in zaspano svitalo. Svarun je stal pred šotorom in razmišljal, ali pregovori Ante, da udarijo proti jugu.
Tedaj pribežijo nenadoma od vseh strani starešine Slovenov in začudeni sporočajo:
“Antje so izginili! Tabor prazen! Tunjuša je vzela noč.”
Svarun je pritisnil roke k prsim, stisnil ustnice in se vrnil v šotor.
Šele proti poldneyu se je zopet prikazal. Na njegov obraz je
leglo nekaj kamnitnega. Globoke brazde so bile še globlje in trde kakor razpoke v skali, kjer jih izdolbe kaplja v stoletjih. Sklenil je, da se napoti sam v deželo Bizantincev, da prižene vsaj nekaj plena domov po tako srečni zmagi. V gradišče je mislil poslati Iztoka, naj ga varuje in brani v sili.
Ukazal je, naj ga pokličejo.
Vsepovsod se je razlegel klic: Iztok! Iztok! Križema so tekali mladci in iskali. V tabor so šli, po okolici, v grmovje, na ravnino — izginil je dan, Svarun je zaman čakal, Iztoka ni bilo od nikoder.
Starec je pozval veljake in jim naznanil, da je nehalo njegovo starostovanje.
Tako j. j e zasedel konja, molčeč in mračen, pozval Ljubinico in svojce ter odjezdil še tisto noč čez Donavo. Doma se je zaprl v hišo in kakor ranjen lev prele-žal dolge dneve in še dalje zimske noči na ovnovi koži.
DEVETO POGLAVJE
Barbari, ki so prebivali krog Bizanca po Evropi in po Aziji, so na zimo radi zahajali v carsko mesto. Nekateri so vlačili dragoceno krzno s seboj, da so ga prodajali, drugi so hodili zamenjavat žlahtne kamne za tkanine in steklo, orožje in konjsko opravo. Toda ljudi s takimi nameni ni bilo veliko. Poglavitne množice so tvorili klateži potepuhi, ljudje brez doma in brez svojcev, ki so živeli od dne do dne, katerim je bil gospod, kdor jim je nasul več jedi in natočil boljše pijače. Bili so hinavci, zavratni morilci, pretepači in tat j e, godci in glumači— nekateri sicer ne razbojniki, toda lenuhi, ki so rajši jedli podarjam kruh, kakor da bi ga sami sejali in želi.
Premnoge so mikali zanimivi dogodki in bizantinski cirkus. To so bila nemirna bitja, ki so nesrečna v redu in pokoju, ki nimajo obstanka na svoji postelji in pri svoji mizi: samo ven, v svet, brez smotra in namena.
Radovan in Iztok sta se ponoči spustila na dobro cesto, ki je držala od Donave proti Bizancu. Hodila sta spešno, da bi se čim dalje odregnila taboru, preden bi ju pogrešili.
Proti jutru sta zaslišala konjski skokot.
“Za nama gredo,” omeni Iztok.
“Sinko, ne boj se! Kdo bi bil tako neumen in tako moder, da bi mu kanila v pamet taka misel: Iztok na poti v Bizanc!”
Topot se je bližal. Radovan je
OBOROŽENO SPREMSTVO — Ko je bila zadnjič “Miss Switzerland” Liselotte Pauli v Maroku na tekmi za svetovno lepotno kraljico, so ji dali za ogled dežele oboroženo spremstvo na konjih. Švicarko vidimo na konju, ko sprejema puško od enega izmed svojih spremljevalcev.
trdil, da se ni ničesar bati, pa jo je vendar pobrisal v gosto grmovje ob cesti in potegnil Iztoka za seboj.
Nista dolgo sedela v skrivališču, ko se pridrvi konjiča mimo.
“Tunjuš!” sikne Radovan.
“Tunjuš!” ponovi Iztok.
Huni se niso ozrli ne na levo ne na desno; kakor privezani so sedeli na konjih. Nekateri so se
naslanjali z glavami na konjske vratove in dremali, dasiprav so jezdili silno hitro.
Radovan je dvignil pest, ko je odvihral mimo rdeči plašč.
“Sinko, Tunjuš je smrdljivec! Boj se ga! Živi ob zvijači.”
“Pa je dober mojemu očetu!” “Tvoj oče je slep, če misli, da mu je. Radovan, ki cestuje od Visle do Bospora, vse ve. Še enkrat:	Tunjuš je smrdljivec,
malopridnež, snetjavec.” “Upravdi se laže, Slovene čisla!”
“Hahaha! Upravdi se laže in se ne laže. Njegov hlapec je^ Med nami čeljusta in zabavlja čezenj, v Bizancu se plazi 0° vseh štirih z rilcem ob tleh kakor prašič in liže Upravdi čevlje. Med Slovene pa nosi razdor.”
(Dalje prihodnjič)
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE

TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
ram

UJETA REKA — Po velikanski cevi nad glavo preteče vsako minuto 20,000 galon vode. Slika je bila posneta v centralni čistilni vodovodni postaji v Chicagu, lil.
i
i