2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. marca 2014  Leto XXIV, št. 12 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 20. marca 2014 Porabje, 20. marca 2014 Veseli fašenski karneval slovenski penzionistov STR. 5 Spejvaš leko samo z dobro volauv STR. 6 Ljubljana: Slovenska manjšinska koordinacija ZA ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE V ODNOSIH SLOVENIJE DO SLOVENCEV V SOSEDNJIH DRŽAVAH Na seji Slovenske manjšinske koordinacije v Ljubljani (7. marec 2014) so podpisali pravilnik, po katerem se bo ravnalo osem krovnih slovenskih organizacij iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske, in se pogovorili, čemu bodo na začetku oživitve sodelovanja namenili največ pozornosti. Po novem pravilniku predstavljata vsako organizacijo po dva člana, iz Zveze Slovencev na Madžarskem sta to Jože Hirnök in Marijana Sukič. O pravilniku smo že pisali, zato na kratko ponovimo, da so v uvodu izpostavljene širše pomembne naloge med Slovenci v štirih državah, ki so zdaj vse (tudi Hrvaška) članice Evropske unije in imajo pogosto podobne probleme. »Osnovni cilji koordinacije so predstavljati pri ustreznih državnih, vladnih in nevladnih telesih Republike Slovenije in Evropske unije ter drugih državnih in mednarodnih institucijah izhodišča in problematike posameznih ali vseh narodnih skupnosti, zbranih v SloMaKu.« Dogovorili so se, da se za obiske najavijo pri najvišjih slovenskih politikih, na srečanjih predstavijo prog-ram SloMaKa in se pogovorijo o problematiki, s katero se soočajo in pri kateri pričakujejo pomoč Slovenije. Pravilnik je razrešil zagato, ki je nastala zaradi vodenja SloMaKa. »Za učinkovitejše delovanje koordinacije le-ta imenuje iz svoje srede koordinatorja in njegovega namestnika. Mandat traja eno leto in ni podaljšljiv. Novega koordinatorja se imenuje po rotacijskem sistemu na osnovi abecednega reda posamezne države ... Namestnik je vedno iz države, ki sledi... Koordinacija sprejema sklepe soglasno.« Prva koordinatorka je mag. Susanne Weitlaner, predsednica Društva člen 7 za avstrijsko Štajersko. Zelo aktualna tema, ki so jo načeli, o njej razporavljali in se domenili za še bolj poglobljeno in konkretno nadaljevanje, temelji na vsebini Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki ga je državni zbor sprejel aprila 2006. Gre za premislek o enem temeljnih vprašanj: kako je in bo Slovenija politično organizirana za pomoč in sodelovanje s Slovenci v sosednjih državah. Povoda za razpravo sta v grobem dva, in sicer predvidene novosti v krovnem zakonu in nenehne spremembe, ki se dogajajo pri vodenju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, na čelu katerega je bil najprej minister brez listnice, potlej državni sekretar in zdaj zopet minister brez listnice. Praksa kaže, da je odnos posamezne vlade do ministrov ali državnih sekretarjev nenavaden, kar se kaže v njihovih pogostih menjavah pred končanim mandatom. Zdaj vodi Urad že osemnajsti minister, ker je morala zaradi stranke Desus dosedanja ministrica prepustiti mesto članu upokojenske stranke, ki ji pripadata dve ministrski mesti. Ker brez Desusa vlada nima večine v državnem zboru, je Alenka Bratušek morala privoliti v zamenjavo. Člani SloMaKa se nočejo vmešavati v pravice Slovenije, kako sestavlja vlado in postavlja ministre, so pa prepričani, da sedanja praksa ni dobra, prepogosto se zreducira na razdeljevanje denarja, želijo pa več vsebinskega sodelovanja in pomoči. Zaradi kontinuitete so pričakovali, da bo na dosedanjem mestu ostal državni sekretar (dr. Boris Jesih), sicer odličen poznavalec problematike Slovencev v sosednjih državah. Kot primer manjše učinkovitosti je v dejstvu, da se večina politike, tudi na meddržavni ravni, kroji v Bruslju, kjer se pogosto srečujejo zunanji ministri. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu teh pristojnosti nima, in nima tudi sebi enakega sogovornika v sosednjih državah. Zato so se dogovorili, da iz vsake organizacije pripravijo pisni predlog, kako vidijo rešitve, se zberejo na enodnevnem posvetovanju in sprejmejo enoten predlog, ki ga bodo posredovali Sloveniji. Rudi Pavšič je člane SloMaKa seznanil s člankom Valerije Perger na spletnem portalu Slomedia o predsedniku Zveze Slovencev in o SKGZ. Člani so menili, da je avtorica presegla mejo dobrega okusa in pristojnosti, zato bo SloMaK soglasno mnenje (soglasnost zahteva nov pravilnik) o neprimernosti objavljenega teksta posredoval avtorici in ministrstvu za šolstvo Repub-like Slovenije. ERNEST RUŽIČ Člani SloMaKa iz osmih krovnih organizacij na seji v Ljubljani STOLNICA SV. JANEZA KRSTNIKA V MARIBORU Vsaka cerkev kot razpoznavni znak govori ljudem o svoji vsebini. Arhitektura, ki jo oblikuje, pa je že v stoletjih ustalila slovar različnih elementov, duhovno nasičenih oblik in simbolov, ki jih ni bilo mogoče razbirati in dojemati drugače kot v funkcijah in pomenih nadnaravne danosti, oziroma neke višje resnice. Sicer pa sama arhitektura zelo težko nekaj »dobesedno posnema«. Le iz grobe materije lahko tke lupino prostora, v katerem se človek giblje. Kako to lupino dobro napraviti, bo vedno ostalo eno glavnih področij premišljevanja o arhitekturi, tako kot o človekovem življenju samem. Zato je od starih gradbenih del, preko renesanse, baroka, 19. stoletja pa do danes bila sama teorija vedno nepogrešljivo arhitektovo orodje. Morda celo bolj kot pri vseh ostalih človekovih dejavnostih. Arhitektura je nekaj povsem celostnega in v njenem področju se ni bilo nikdar lahko znajti. Z arhitekturo lahko torej ustvarjalci izražajo svojo voljo, zasledujejo svoje cilje in bivanje napolnijo z vsebino. Početi to zavestno, je nedvomno njena prva naloga in to ji z moralnega vidika vsekakor zagotavlja pravico do obstoja. Čeprav se mariborska župnija v virih prvič omenja leta 1189, je sama cerkev vendarle starješa. Ustanovil jo je mejni grof Bernard Spanheimski, okrog leta 1130. Po zavetnikih Traungaucih, Babenberžanih in Habsburžanih je leta 1859 postala stolna župnija lavantinske škofije, katere sedež je Anton Martin Slomšek tedaj prenesel v Maribor. Na samem začetku je bila sedanja mariborska stolnica le mestna župnijska cerkev. Prvi župnik Konrad je bil tukaj omenjen leta 1189, cerkev sama pa že leta 1248, ko je bila posvečena sv. Tomažu, kateremu se je že kmalu pridružil sv. Janez Krstnik. Zraven cerkve so zgradili še pokopališče, kjer je še danes ohranjen svetilni steber iz 16. stoletja. V 12. stoletju, ko je bil romanski slog pri nas na višku svojega razvoja, je bila prav tako tudi cerkev zgrajena po vseh romanskih standardih: enoladijska zgradba z ravnim lesenim stropom ter polkrožno apsido. Sredi 14. stoletja so glavni ladji prizidali še severno in južno stransko ladjo ter ji na vzhodni strani dodali gotsko opremljen prezbiterij. Takšna je v jedru sedanje stavbe ohranjena še danes. Iz tega obdobja so znotraj prav tako znameniti sklepniki oziroma podobe štirih evangelistov na stropu prezbiterija ter gotske sedilije – sedeži za duhovnike. Takrat je nastal prav tako velik šilasti slavolok, ki ga na podnožju krasiijo živali, tako lev, ki obuja mladiče, kot simbol Kristusa, ki je premagal smrt. Tudi lesene ladijske strope so tedaj zamenjali z oboki. Za vtis prostora so vsekakor odločilne tri ladje, ki jih med seboj povezujejo trije nizki loki, razpeti med močnimi, iz rezanega kamna razpetimi slopi. Zanimivost je ta, da so loki na južni strani polkrožni, na severni pa zalomljeni, kar d� vedeti, da je gotovo šlo za zaostajanje v ritmu gradnje (romanika – gotika). Na zunanji strani, kjer se omenjeni gotsko navdihnjeni prezbiterij lepo razkazuje s poznorenesančnim zvonikom ter z vrsto prizidkov od 17. do 19. stoletja, pa gledalcu svoje bogate arhitekturne zgodovine nikakor ne taji. Renesančno obdobje je prispevalo po požaru leta 1601 še rekonstrukcijo in dvig zvonika. Delo pa je leta 1634 opravil italijanski stavbenik Paolo de la Porta. Sredi 17. stoletja se je pričela barokizacija cerkve, ki pa ni bistveno spremenila stavbe same, temveč je prispevala predvsem k njeni opremi. S tem je bila dana možnost umetnikom, da so cerkev bogato okrasili s štukaturami, s stenskimi poslikavami ter z novimi oltarji. Cilj baročne umetnosti je bil vedno »v vidnem častiti nevidno«. Ta čas je sicer trajal nekako od leta 1600 do leta 1780. V vsej Evropi je ta slog postal ne samo način gradnje, slikarstva in oblikovanja, temveč je postal način življenja, saj je prežemal vse: kiparstvo, slikarstvo, ki sta se brez težav ali posebnega prilagajanja vključevala v arhitekturo. Vključeval je glasbo, ki je dvornim in cerkvenim praznikom dodajala še končni blišč, zaneseno religioznost; potem literaturo, pa tudi opremo, oblačila in celo način govora. Baročna umetnost je nagovarjala celot-no družbo in ta jo je v celoti podpirala. V stolnici sv. Janeza Krstnika imata iz časa baroka tudi svoje častitljivo mesto Križeva kapela ter kapela Frančiška Ksaverija. Prvo, na severni strani, okrašeno z bogato štukaturo, je leta 1775 poslikal dunajski dvorni slikar Adam Mölk. Predstavlja fresko s prizorom Najdenje Sv. Križa. Križev oltar ter znamenite korne klopi z reliefi iz življenja Janeza Krstnika pa je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger. V Križevi kapeli se danes prav tako nahaja grob blaženega Antona Martina Slomška. Leta 1999 je stolnico ob priložnosti Slomškove beatifikacije obiskal tudi papež Janez Pavel II. Kiparski mojster Franc Krištof Reiss je v sami stolnici izdelal oltar tako v južni kapeli Frančiška Ksaverija kot tudi oltar sv. Florjana v južni stranski ladji in leseno prižnico iz 17. stoletja. Omenjeni umetnik je bil sicer po rodu Avstrijec, priseljen v Maribor, kjer se je poročil s K. Terezijo, vdovo po mariborskem kiparju Janezu Jakobu Schoyu. Prav tako je iz tega obdobja omembe vredna velika kopija slike Petra Paula Rubensa Postavljanje križa iz 17. stoletja, katere original se nahaja v Antwerpnu, v flamskem delu Belgije. Veliko škodo pa so cerkvi povzročila obnovitvena dela v 19. stoletju, ko so z odločno regotizacijo (ponovnim obujanjem gotike) odstaranili večino starejše, v glavnem baročne opreme. Izredno bogat glavni oltar so prodali v župnijsko cerkev Sv. Križa (Heiligenkreuz am Wassen) v Avstrijo in ga nadomestili z novim v gotskih oblikah, da bi bila cerkev bolj slogovno enotna. Vendar so ji s tem prizadeli nepopravljivo škodo. Ob tem se lahko čudimo, da sta val regotizacije preživela poleg rezljanih in izpod dleta kiparja Holzingerja okrašenih kornih klopi, tudi oba oltarja v stranskih kapelah. V parku pred stolnico se nahaja še Slomškov kip, ki je delo kiparja Marjana Dreva iz leta 1991. Tako se mariborska stolnica, zlasti po obnovi pred 2. svetov-no vojno, predstavlja predvsem kot stavbni spomenik, katerega začetki segajo že v romansko obdobje in ga je kasneje odločilno preobrazila gotika ter se ga je na srečo še obrobno dotaknil barok. Poleg vsega tega pa ima cerkev tudi odličen položaj v urbanistični podobi starega dela mesta, naše stare štajerske metropole ob Dravi. Namen naše dežele je predvsem, da bi odkrili nemalokrat pozabljene skupne vrednote oziroma mnoge skupne korenine, ki žarijo v okolje in mu dajejo svojo edinstveno, neponovljivo vsebino in smisel. Mojca Polona Vaupotič Maribor, stolnica sv. Janeza Krstnika Oltar Rožnovenske Matere božje Oltar srca Jezusovega Štefan Bertalanič rad lejče po lufti Balon je leteči balkon Po lufti se da leteti na več načinov. Človek, steri je nej ftica, pa nema perauti, leko leti s fligaron, jadralnin padalom, med drügim pa tüdi z balonom. Nej takšim menšim, steroga za svetke gornafudnemo, liki z vekšim. V Prekmurji nega dosta takši lidí, steri bi znali s takšim balonom leteti. Med njimi je Štefan Bertalanič iz Brezovec. »Začnilo se je te, gda smo 1994. leta v Prekmurji meli evropsko balonarsko prvenstvo. Do te je pri nas sploj nej bilou takši lidi, steri bi se s tem športom spravlali. Mene so te napelali, ka sam šau delat vižgo za balonara. Po tistom sam si brž küpo prvi, te pa z leti ške drügi balon. Napravo sam tüdi vižge za inštruktora letenja, tak ka leko včim nauve pilote. Zdaj tak že duga lejta lejčem in se s temi baloni nauri delam,« malo v heci pravi Goričanec, pa cuj da, ka se je dosta vsega mogo navčiti, kak je leko pilot balona grato. Tak se je mogo med drügim vse o tom navčiti, kak vöter fudi, kak je balon napravleni in tüdi kak se z njim leti: »Mogo sam padarsko vižgalivanje napraviti, pauleg toga pa se tüdi navčiti, kak se z radijskimi postajami dela. Ta vižga je skor takša, kak jo morejo napraviti tisti, ka z malim motornim fligarom letijo.« Štefan Bertalanič je v domanjoj vesnici na noge postavo Balonarski klub Berta, steri ma 14 članov. Pauleg njega je pilot ške njegov sin Boštjan, vsi drügi pa tak pa inači pomagajo. V drüštvi so tak ženske kak moški. Lejčejo po cejloj nekdanešnjoj Jugoslaviji, pa po drügi evropski rosagaj. Bertalanič je biu tüdi na svetovnon prvenstvi na Japonskom, gé je med 240 balonari dosegno 87. mesto. »Mi demo ta, kama nas pozovejo, samo če mamo zadosta penezov. Baloni koštajo, dragi je tüdi plin, s sterim kürimo, ka se te leko zdignemo v luft. Ge doma ženej vse ne ovadim, kelko tau košta, ka če bi tau znala, bi me že zagnala. Tau mam ge za svoj hobi in za svojo düšo,« v smeji pravi sogovornik, steri se s tistimi, ka ji s svojim balonom v luft pela dostakrat špajsa: »Gnauk, gda sta z menov letela dva možakara, sam jima pravo, ka morata prva kak se v luft zdignemo, eno nogau gor zdigniti, ka mo te ležej üšli gor. Dugo cajta sta kak dvej balerini nogau gor držala. Malo pred tistim, ka smo se dojspüstili, mi je eden pravo, ka je kak fizik in matematik cejli cajt računo, kak bi biu leko ležejši, če nogau v luft drži, pa je nikak nej mogo zračunati.« Za balonare je vrejmen fejst pomembno, najbole tau, kak vöter fudi: »Najbaukše je te, gda je spodkar fejst merno, vrkaj pa leko tüdi vöter fudi, ka te te daleč odnese. Če spodkar fejst fudi, te je nej dobro gé, ka te košaro, v steroj se vozimo, po zemli vleče, pa jo leko tüdi gorobrne. V leti mi letimo samo za zrankoma ali pa kesno večer, djeseni pa v zimi pa leko cejli den letimo. Tau je zatau, ka v leti je fejst vrauče, pauleg toga se luft bole po višini gible, tomi se pravi termika. Gda je tak, mi ne smejmo leteti.« Te, gda je vremenska napouved, ka de dobro vreme, balonari v luft najprva spistijo male balone, stere nafudnejo s helijon, lejkim gason, ka vidijo, gdeta pa kak friško jih nese. »Letimo samo te, če je dobro vreme, če pa nej, pa ne letimo. Če je vse vredi, te balon doj s prikolice, stera je pauleg autona cuj zakapčena, potegnemo. Te vzememo eden malo vekši ventilator, takši fudaš na motor, s sterim balon, steri leži na zemlej, na trifrtale nafudnemo. Po tistom začnemo luft, steri je že v baloni, segrevati, tak ka se te sam gorzdigavle. Pred tistim, ka začnemo leteti, ške preglednemo vauže in vse drügo šker, tüdi plin, če ga je zadosta. Po tistom se lidge v košaro spravijo, mi pa dale segrejvamo luft, vse do 100 stopinj Celzija, ka se te balon leko zdigne. Gda se že zdigneš do 500 metrov, moreš skauz pomalek dale küriti, ka te balon vednako leti,« raztolmači Goričanec, steri rad leti po domanjom nebi, »zatau ka v Prekmurji nega dosta bregov, dosta je ravnice, tak, ka leži dojsednemo in z autojom, steri nas pride iskat, leži do nas pridejo. Mi, gda letimo, nikdar ne vemo, gé dojpriletimo. Moji Goričanci večkrat pravijo, ka dojspadnemo, tüdi če normalno doj sednemo oziroma pristanemo na zemlej«. Tiste, steri prvo paut letijo z balonon, na konci čaka krst. Najprvin jim piloti raztolmačijo zgodovino, sto je prvi leto z balonom, te pa morejo dojpokleknoti in povedati eno prisego. Po tistom njih po glavi z zemlau posiplejo in šampanjcom dojpolegejo. Vsakši te dobi eno diplomo in ške balonarsko ime. Na primer, če balon dojsejde v Čöpincaj, te dobi človek ime Baron Čöpinski. »Dostakrat me lidge pitajo, kak je tau, leteti z balonom. Ges jim odgovorim, ka je balon leteči balkon. Za nas, ka smo že včeni, je tau rejsan tak, kak če bi stau na balkoni, steri pomalek s tebov taleti,« konča svojo pripoved Štefan Bertalanič. Silva Eöry Fotografije: Osebni arhiv Štefana Bertalaniča Štefan Bertalanič je v domanjoj vesi na noge postavo Balonarski klub Berta Balon s prikaulico odpelajo na kraj, gde se zdignejo v luft Balonarji letijo največkrat za zranka rano ali večer Gostovanje v Logatcu OD SLOVENIJE… Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska, ki deluje pod vodstvom Janeza Gostiše, je 8. marca priredil koncert z naslovom »Mravla je v mlin pelala«, na katerem je sodeloval Komorni pevski zbor Zveze Slovencev iz Monoštra. Obrtniški pevski zbor Notranjska je lani gostoval v Monoštru, kjer je s svojim kvalitetnim nastopom popestril program ob 15. obletnici Slovenskega kulturnega in informacijskega centra. Tokratni koncert so priredili v Jožetovi dvorani Medgeneracijske hiše, ki so jo skoraj do zadnjega sedeža napolnili obiskovalci. Po pozdravnih besedah povezovalca Silvija Božiča je nastopil domači zbor, ki je s svojim zahtevnim programom požel veliko aplavza. Pred nastopom Komornega pevskega zbora ZS je povezovalec na kratko predstavil Porabje in zgodovino Porabskih Slovencev. Z v narečju prebranim odlomkom iz časopisa Porabje je predstavil tudi naše narečje, da bi ilustriral razliko med knjižno slovenščino in porabščino. Komorni pevski zbor je pod vodstvom Tomaža Kuharja pripravil program iz priredb slovenskih ljudskih pesmi in zborovskih skladb slovenskih avtorjev. Občinstvu so bile najbolj všeč skladba madžarskega avtorja Zoltána Kodálya Esti dal (Večerna pesem) in priredbi dveh porabskih ljudskih pesmi Micika v püngradi in Mamica, povejte mi. Po prvi polovici programa je pevce in pevke ter občinstvo pozdravil domači župan Berto Menard, ki je govoril o plemenitosti glasbe in petja. Po odpeti zadnji pesmi se je gostujočemu zboru zahvalil predsednik domačega zbora Jani Nagode in mu izročil zahvalno listino ter spominek. V imenu Komornega zbora iz Monoštra se je zahvalila predsednica Marijana Sukič, ki je tokrat uporabila besede Franceka Mukiča, ki jih je zapisal v majhni porabski pesmarici: »Ništrni ftiči se tak ščejo fticam vidati, ka jim lepau füčkajo. Metürge pa fčele lepau plešejo, da bi razveselili svoje lübice… Podje pa lejpe pesmi spejvajo svojim lübicam. Inda svejta je dun tak bilau… Gnes so moderni cajti. Pa zavolé čüdni tö. Dobro, ka mamo magnetofone, CD-ne, računalnike, satelitske antene, diskone, videone ptt. Dapa zakoj bi mogli zatogavolo taličiti naše lejpe slovenske pesmi? Vejte, vse te moderne stvari so tak, kak vsefelé dobro piti: whisky, pir, likör, džus, šnops… Vse je tau dobro, dapa brezi vodé zato dun ne moremo živeti. Slovenske pesmi bi za nas Slovence tö takšne mogle biti, kak lejpa čista voda... »Nekateri ptiči želijo biti všeč pticam tako, da jim lepo žvižgajo. Metulji in čebele lepo plešejo, da bi razveselili svoje ljubice… In tudi fantje pojejo lepe pesmi svojim ljubicam. Vsaj nekoč je bilo tako… Danes so moderni časi. In tudi zadosti čudni. Dobro je, da imamo magnetofone, zgoščenke, računalnike, satelitske antene, diskoteke, video predvajalnike itd. Toda zakaj bi morali zaradi tega zavreči naše lepe slovenske pesmi? Veste, vse te moderne stvari so tako, kot različne dobre pijače: whisky, pivo, liker, džus, žganje… Vse so dobre, toda brez vode vseeno ne moremo živeti. Slovenske pesmi bi za nas, Slovence morale biti, kot lepa čista voda.« Ta ‚lepa čista voda’, slovenska pesem, je še bolj pomembna za nas, zamejske, Porabske Slovence, saj pomeni del naše slovenske identitete, ki je precej načeta. Nekoč se je pelo ob vsaki priliki, ob skupnem delu, ko so česali perje, lüpali bučno seme, naše babice so pele, če jim je bilo delo težko, če so bile žalostne, pa tudi, če so se veselile. Danes je vse manj naravnih prilik in možnosti za ohranitev pevske dediščine, zato to vlogo prevzemamo pevski zbori, ljudski pevci, pevske skupine..., ki z veseljem nastopamo doma in v Sloveniji«, je poudarila predsednica. Slovenska pesem je zazvenela tudi po koncertu ob pogrnjeni mizi, kjer smo se gostje in gostoljubni gostitelji pogovarjali tudi o morebitnem nadaljnjem sodelovanju. Marijana Sukič Foto: Primož Sark Komisija za preprečevanje korupcije Predsednik republike Borut Pahor je podpisal ukaz o imenovanju Borisa Štefaneca za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Za njegova namestnika je Pahor imenoval Jurija Fermeta in Darka Stareta, ki sta le nekaj dni po imenovanju odstopila. To se je zgodilo potem, ko se je v javnosti izvedelo, da je bil novi predsednik KPK-ja vse do dneva imenovanja na to funkcijo član vladajoče stranke Pozitivna Slovenija. Boris Štefanec, univerzitetni diplomirani pravnik, odvetnik v Murski Soboti, ki živi na Hodošu, je povedal, da bo kljub vsem pozivom k odstopu, ostal na mestu predsednika KPK-ja in začel z delom. Zanikal je, da s svojim vztrajanjem drži državo v šahu, prepričan pa je, da bo nadaljeval uspešen boj proti korupciji. »Težko bi se pogledal v ogledalo, če bi odstopil. Odstaviti me ne morejo, predsednik pa bi lahko preklical ukaz, kar se v Sloveniji še ni zgodilo, vendar bi moral dejanje obrazložiti,« je povedal Boris Štefanec. Ustanovljena Iniciativa za demokratičen socializem V Ljubljani je na ustanovnem kongresu nastala nova leva stranka, Iniciativa za demokratičen socializem (IDS). Potrdili so tudi organe stranke, ki ne bo imela predsednika, temveč koordinatorja dela sveta stranke, kar je postal Luka Mesec. Stranka, ki ima trenutno okoli 300 članov, se zavzema za pravično davčno politiko, ki bo bolj bremenila bogate in razbremenila revnejše. Strankin kratkoročen program gre v smeri socialističnega izhoda iz krize. Zavzemajo se za okrepitev javnih del, za energetsko obnovo stavb, in sicer v glavnem iz evropskih skladov, ter za krepitev industrijske politike, je povedal Mesec. V naštetem, zlasti v krepitvi javnih del, vidijo tudi možnost reševanja visoke brezposelnosti. IDS se zavzema tudi za demokratizacijo upravljanja podjetij, investicijske politike in bank. IDS se je sicer skupaj s strankama TRS in DSD povezal v Združeno levico, s katerima cilja na sedeže v Evropskem parlamentu, decembra pa je nastala še ena leva stranka, in sicer Solidarnost. Komorni pevski zbor Zveze Slovencev iz Monoštra v Jožetovi dvorani v Logatcu Gostitelji, Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska Zborovodja monoštrskega zbora Tomaž Kuhar … DO MADŽARSKE Veseli fašenski karneval slovenski penzionistov Drüštvo porabski slovenski penzionistov pá vodi takšna predsednica, stera tak v glavej kak v srcej vej, ka je toga drüštva najvekšo poslanstvo, najvekši cilj, ka gora drži pa skrbi za živo porabsko slovensko materno rejč, cenjeno kulturo pa indašnje šege, običaje. Ranč tak, kak je tau vönajšla najprva predsednica, žau že pokojna Irena Barber, za njauv pa tadale pelala Micka Svetec. Fašenski karneval od tistoga mau držijo penzionisti, ka se je aupro Slovenski daum, tau je pa že petnajset lejt. 2012. leta so se maškare oprvin napautile v center varaša, gde ji je mnaugo Varašancov čakalo. Porabski slovenski penzionisti so s tau fašensko povorkov (felvonulás) na velko gratali poznani, dugo se je gončalo od njivoga karažnoga fašenka. Letos 2. marciuša, na fašensko nedelo, se nam je tau eške na vekše pa eške baugše posrečilo. Če gli je predsedstvo en mejsec nazaj na djilejši samo osem lidi zglasilo, steri bi se nutzravnali. Tau se je tü zvedlo, ka gorejnjisenički pa sakalauvski penzionisti sploj ne morejo pridti. Na tau je predsednica Marijana Kovač nej spadnila v caglost, namesto toga je sama staupila v akcijo pa je za mejsec dni eške 32 lidi sprajla vküp. S tejm je dokazala, ka se dosta lüstva poda, če stoj pride do njij, njim malo na srce gončij pa njim pomaga vönajdti, za koga se leko nota zravnajo. Dostim je eške gvantanje tü pomogla vküp iskati pa naprajti. Gvüšno, ka je za te bogati fašenski program nej šanalivala nej časa, nej trüda. Pa tisto lüstvo tü nej, stero se je podalo nota naravnati, norüvati, se hecati, zimo naganjati zatok, aj se drügo lüstvo leko dobro pozna, čüti, aj naša karažna šega vse na vekše bau poznana. Bili so čalarice, ciganjice s šereg mlajši, raujar, nüne, negerca, rob, Fašenek, Lenka, küjarca, pek, Ursula pa Bubo, frizerka, bohoc, stara baba, medicinska sestra, brbejr... Ob tej priliki se v imeni predsednice zavalimo vsejm penzionistom, steri so se nota naravnali. Posaba se zavalimo za fejs dobro, karažno muziko muzikantom Goričkim lajkošom pa Borisi Velneri iz Slovenije, soboškim penzionistkam pa šalovskim penzionistom, sterim se nej vnaužalo nota naravnati, folklorni skupini penzionistk pri Zvezi Slovencev za plese, domanjim ženskam, stere so spekle krofline pa skaldje. Na konci se pa zavalimo vsejm domanjiim penzionistom, steri so se dali pozvati, posaba, steri so nas sprvajali v Varaš. Klara Fodor kejpe so redli: Miška (Vajnin) Ropoš Več kot dvesto tisoč dvojnih državljanov bo glasovalo na volitvah Po uradnih podatkih Nacionalne volilne komisije je do prejšnje srede (12. marec) več kot dvesto tisoč Madžarov v zamejstvu in po svetu vložilo prošnjo, da bi se udeležili parlamentarnih volitev na Madžarskem. Registriranih v volilnem imeniku je bilo 172 tisoč. Volilno pravico, ki pomeni glasovanje za strankarsko listo, jim zagotavlja zakon o dvojnem državljanstvu. Prošnje za registracijo so prispele iz več kot sedemdesetih držav sveta, največ iz Romunije (92 tisoč), kateri sledijo naši južni sosedje, iz Srbije je prispelo 26 tisoč prošenj. Sorazmerno malo je prošenj iz sosednjih držav, ki prepovedujejo dvojno državljanstvo. To so Ukrajina, Slovaška in tudi Avstrija. Iz teh treh držav je bilo do zdaj komaj 3300 registracij. Madžarski (dvojni) državljani, ki nimajo naslova na Madžarskem, bodo glasovali po pošti, veljavni bodo glasovi, ki prispejo na naslov najkasneje do 5. aprila. Teh dvesto tisoč glasov, v kolikor bo večina glasovala za isto stranko, bo pomenilo en mandat v parlamentu. Na Madžarskem v enem letu zapre svoja vrata več kot 6 odstotkov podjetij S podatkom, da je na Madžarskem zaprlo svoja vrata 6,5 odstotka podjetij ali samostojnih podjetnikov, smo na vodilnem mestu v srednji Evropi. Več jih neha delovati le v Sloveniji (8,9 %) in na Slovaškem. Lani je bilo na Madžarskem izbrisanih več kot 36 tisoč podjetij. Za izbrisane smatramo podjetja, ki prenehajo delovati po lastni volji ali zaradi zunanjega pritiska (prisilne likvidacije). V letu 2013 je mesečno prenehalo delovati 3000 podjetij, kar pomeni dnevno 100. Najvišji je indeks izbrisanih podjetij v gradbeništvu, kjer v enem letu preneha delovati vsako deseto podjetje, sledita tekstilna industrija in gostinstvo. Predavanje o gobah Pomembnejše vrste užitnih in strupenih vrst gob je naslov predavanja Slavka Šeroda (Gobarsko društvo Lisička, Maribor), ki ga prireja Zveza Slovencev 28. marca ob 14.00 uri v Slovenskem domu v Monoštru. Vsi našemljeni pred Slovenskim daumom Figure iz risanke: Dr. Bubó pa Ursula Vesela povorka se je napautila do centra Varaša Ples v centri Monoštra Stari mlašeči kočü se ešče najde po paudaj Spejvaš leko samo z dobro volauv Kak vsakšo leto ob 15. marci, vogrskom državnom prazniki, je Županijska skupščina letos tö podelila priznanja, med njimi je bila Pavlova plaketa tö, štero vsigdar tisti dobijo, šteri so dosta včinili na narodnostnom področji. Letos je tau priznanje Aranka Schwarcz dobila iz Varaša, štera je dvajsti lejt spejvala pa vodila Ljudske pevke ZSM Monošter, zvün tauga pa ešče špilala v gledališki skupini Nindrik-indrik. Za tau priznanje sta go predlagale Zveza Slovencev na Madžarskem pa Državna slovenska samouprava. Aranka Schwarcz je Pavlovo plaketo prejkvzela 14. marciuša v Somboteli. - Tetica Aranka, radi ste bili, gda ste zvedli, ka letos vi dobite Pavlovo plaketo? »Vejš ka, z ednoga kraja rada sem, zato ka tau človeki dobro spadne, ka cenijo njegvo delo. Zdaj, ka sem starejša, si že brodim, ka tau meni trbej, v tašo mesti odti. Gda sem pismo tapreštejla, ka v Sombotel moram titi, nejsem vejdla, ka je tau. Zato ka meni niške nikanej pravo. Pondejlek me je Gyöngyika Bajzek zvala, pa te je ona pravla, ka je za nauvoga. Na tak sem te zvejdla, ka je tau. Na edenajsto vöro sem mogla titi, od Zveze sta me sprvajala Gyöngyi Bajzek pa Joži Hirnök. Tau je dobro bilau, zato ka nej se mi je trbelo s cugon voziti pa bar nekak je ešče bijo z menov. Trno lejpo je bilau, tak ka zdaj sem že rejsan fejst vesela, ka sem dobila tau priznanje, ka so priznali mojo delo.« - Gda ste vi začnili špilati v gledališki skupini Nindrik-indrik, pa kak so vas leko nanje vzeli? »Tau je bilau devetdesetšestoga leta, Miki Roš je Klari Fodor pravo, aj v gledališko skupino spravi edno babo, ona je pa dočas odla namé, ka me je nej nanjé vzela. Tak se je tau začnilo. Dapa k taumi je tau tö trbelo, ka sem se njala nagučati, najbola zato, ka dja tö rada mam norije.« - Težko je bilau špilati? »Sprvoga je nej bilau léko, dapa dosta vaj smo meli pa te je zato šlau.« - Tekst ste se naleki navčili? »Vejš, tau je tak, ka človek si norije naleki zamerka, dapa dja sem zato tak dosta teksta nikdar nej mejla, ka sem mejla, tisto sem si vsigdar zapomnila. Pa vejš, ka zato pred vsakšo premiero sem mejla tremo, ka se kaj zmejšam, dapa najbola vsigdar od tistoga sem se bojala, ka dola z odra staupim ali spadnem, zato ka na edno okau dja ne vidim. Bojala sem se od tauga tö, ka puno firantja (zaves) bilau, kak na oder pridem pa, križ lüb-leni, kak nazaj vönajdem. Dapa baudji hvala, nikdar nika se je nej zgodilo.« - Kak ste se meli v geladališki skupini? »Sploj fajn je bilau, dosta smo se smejali, lepau smo se meli, dja sem najstarejša bila, name so tak poštüvali, ka tau tebi ranč taprajti ne vejm. Eške zdaj mi audalič krčijo, če se srečam z njimi na pauti ali v Varaši, tak ka dja s tej časov samo lejpe spomine mam, lejpi sedem lejt je bilau. Škoda, ka je potistim razpadnila ta gledališka skupina.« - Če bi nej razpadnila, te bi vi ešče tadale špilali? »Tau ti zdaj ne vejm povedati, leko ka bi, leko ka nej, zato ka dja sem že te nej mlada bila, da sem staupila v gledališko skupino. Zdaj, tak mislim, s tejmi mladimi težko vküpparneseš edno tašo skupino, kak je naša bila, ne povejm, ka nej bi šlau, dapa nej bi bilau léko delo, tau gvüšno.« - Ljudski pevci Monošter ste lani meli dvajsto obletnico, pa zednim ste s tejm končali spejvanje tö. Kak pa zaka ste ustanovili tau skupino, zato vas pitam, ka vij ste od začetka mau spejvali pa vodili ženske? »V Varaši v cerkvenom zbori sem spejvala pa v klubu tö, ka penzionisti majo, dapa tam smo slovenske nej spejvali. Gnauk me je Anuška Unti po telefoni gorpozvala, aj napravimo edno slovensko pevsko skupino, ona de vse pomagala, dja aj go pa vodim. Kak nauri somar, dja sem te tau tak vzela, če samo telko trbej, sem si mislila, tau tanapravim. Potejm smo te lüstvo začnili vküpiskati, pa te tak se je začnilo mojo spejvanje v skupini ljudski pevk. Sprvoga smo same spejvale, Anuška Unti nas je včila, pa te tak pomalek nas je vsigdar več bilau. Tau je zvedo Joži Hirnök, ka mi mamo te zbor, pa nam je pravo, ka vaje leko mamo na Zvezi. Pa so nam te ešče gorvzeli Marijo Rituper, štera nas je včila. Tau je te za nas velka pomauč bila. Tak smo se te prijali spejvati, te smo samo ešče štiri bilé, po tistim šest, te osem, deset pa edenajset. Od tauga več nas nej bilau, potejn smo že bola samo tadola šlé.« - Težko je bilau voditi ljudske pevce? »Vejš ka, dja sem taša, ka se dja ne vejm koriti, pa ranč sem se nej stejla. Dobro, nas je Marija včila, dja sem samo pelala skupino, dapa zato dostakrat je tak bilau, ka je kaj nej tak šlau, kak bi trbelo. Dapa dja sem se nik-dar z nitjim nej korila. Dja sem nikdar nej bila navoš-kena pa lačna, če je stoj kaj pravo, dja sem tisto nared-la. Dja sem nej šanalivala telefon gorvzeti pa se zvala, ešče dostakrat Marijo tö, dja sem nikdar nej gučala, ka tau pejneze košta. Zato, ka dja sem si tak mislila, ka sem pejneze dobila za vodenje skupine, tiste so dali zavolo tauga tö, ka če trbej, te aj telefoniram.« Vido sem, ka ste vse s skonznati očami stale na odri, gda ste 20. obletnico mele. Težko je bilau taknjati spejvanje? »Žmetno je bilau, pa leko povejm, ka ešče zdaj je žmetno. Tau je edna dobra skupina bila, dobro smo se meli, fajn je bilau, ne vejm ti drügo prajti. Vidiš, ešče zdaj sem skonznatne oči dobila. Tauma sem fejst rada, ka tej dvajsti lejt sem leko vösprajla, zato ka tau je tö nej málo delo, na tau se vsakši tö ne poda.« - Lejpo delo je spejvanje? »Fejst lejpo, sploj pa te, če rad spejvaš, pri nas je tašo nikdar nej bilau, ka bi se stoj svajüvo, mi smo vsigdar koražno pa veselo na oder staupili. Če stoj rad spejva, tisto se dosta šté, zato ka spejvati brez vole s čemerami ranč ne more, samo z dobro volauv. Mi smo eden drügoga fejst poštüvali, pa tau je ešče gnesden tak, zato ka vsakši mejsec se gnauk srečamo. Tau, ka sem zdaj dobila priznanje, se leko zahvalim drügim ženskem tö, s šterimi sen vküper spejvala, zato, ka če bi njé nej bilau, dja bi sama tö nej mogla spejvati.« Tetica Aranka, ob tej priliki, ka ste dobili plaketo Avgusta Pavla, dja vam tö iskreno čestitam pa dobro zdravje želim. Pa tau, ka aj ešče dostakrat spejvate, če ovak nej, te samo sama sebi doma. Zato ka če človek spejva, te gvüšno ka dobra volo ma, če pa človek dob-ra volo ma, te velke nevolé nega. Karči Holec Aranka Schwarcz Aranka s člani gledališke držine Nindrik-indrik DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Plebanoš na poštiji Barbara je po svojoj staroj šegi pelala Sinija na paktrejgari. Ranč tak je po svojoj staroj šegi za njima bejžo mali Lajči. Pa je, ranč tak kak vsigdar, za njima ostano. Kuman, gda je Barbara svojiva dva potača dola stavila, je do njiva pribejžo. Najraj so v visokoj travi v šanci sejdli ali pa ležali. Pa je ranč tak bilou na tisti den. »Ata mi je obečo, ka mi tö biciklin küpi,« je pravo mali Lajči. »Pa mo po tejm ge tö bole brž leko po poštiji leto, nej več samo z nogami.« »Ja, depa, najprva se boš mogo tou navčiti. Tou, pelati se na dvej potačaj. Tou pa nejde samo tak nalejci,« se je čülo, kak bi Barbara tak malo nevoškena bijla. Kak so se od toga zgučavali, se je po poštiji pripelo plebanoš. Nej z avtonom, nej z motorom biu. Pelo se je na biciklini. Pelo se je pomalek, skur tak raven kak svejča. Pelo se je pa samo ta naprej gledo. Mlajši so se eške bole nut v travo potülili. Eden se je nej zglaso, samo aj nji ne čüje, samo aj nji ne vidi. Kuman po tejm, gda je že tam dale biu, so vö iz šanca skoučili. »Kama pa zdaj,« je pitala Barbara. »Nikak nej ta za njim,« je biu Sini nikšen cejli postrašeni. »Ge bi šou domou.« »Vej se je pa den eške kuman začno. Demo ta gor na brejg, pa mo se doj spiščavali,« je Barbara že tiskala potač ta gor na brejg. Mali Lajči je brž za njou klejmo, Sini pa kuman, kuman, vcejlak brezi vole. Že sta davnik na vriji brega bila, Sini je eške na polonje pouti nej prišo. Pa sta ga čakala. Pa sta ga čakala pa se ga dun včakala. Dosta rejči je trbelo, ka je svojo zadnjo na paktrejger zdigno. »Sto de prvi pri poštiji?! Barbara ali mali Lajči?! Tou se eške ne vej, depa, brž se zvej,« je Barbara doj davala, kak bi na kakšnoj dirki bila, kak tou na teveni vejo prajti. Pa so šli. Trbej prajti, ka so od maloga Lajčiva bistre noge do polonje brejga bole brž šle, kak pa Barbarin potač. Po tejm pa je samo eške leko grizo pra, ka sta ga potača zdigavala. Leko pa, ka je tou ranč tak dobro bilou. Leko, ka vse bole je poštija blüzi bila, je Barbara vse menje leko ravnala. Leko je včasi boukša malo bole zar ostanoti. Leko, ka človek nigdar ne vej, gda se po poštiji pripela kakši plebanoš. Ranč tak, kak se je zgodilo na té den. Od kejc se je ranč v tisti minuti najšo pred očami naše Barbare, una eške gnesden ne vej. Trno dobro pa pouni, kak je z blejdim pogledno pa kak je že brž za tejm zrugatalo pa spraščalo. Mali Lajči je tou tam na polonje brga eške kak dobro leko vido, ka se je pra že doj vseu. »Na, te pa tisti tam gor na nebi nema kakšo velko brigo za našoga plebanoša,« je pravo sam sebi. »Ali pa je tou kaštiga za gizdavo Barbaro? Na tou eške gor moran prijti.« Po tejm je do nji prišo. Barbara je mejla malo stučeni nous, Sinija je nouga bolejla, plebanoša pa obej noge, obej roke pa eške glava. »Ej, ej, ej, mlajši!? Kakši vrag vas …« se je vgrizno v gezik. »Škem parajti, ka vas naganja eti kaulakvrat? Vej pa tou se tak ne dela,« je gor postavlo svoj potač pa je nej najboukše vögledo. Posvejt je nekan odleto. Eden pedal je tö nin na poštiji ležo pa prejgen potač je biu zvugnjeni v osmico. »Gospoud, ge vam ga vred vzemem, če mo se leko po tejm malo pelo z njim,« je brž skoučo mali Lajči, gospoud pa je od toga nika nej škeu čüti. Eden čas so se gledali, dokejč je nej znouva naprej stoupo mali Lajči. »Tak naredimo! Vas de Barbara pelala ta, kama škete priti. Ge pa Sini pa toga vašoga srmačeka k van domou odneseva pa po tejm že nikak bou,« je mali Lajči trno visko zdigno svoj mali prst. Plebanoš je rajsan malo brodo, depa, dun so tak naprajli, kak je povedo mali Lajči. Kcuj pa trbej prajti, ka je tisti plebanošov biciklin biu žmeten kak kakša pokoura. Zgodilo pa se je čüdo, ka je Barbarinomi potači vcejlak nika nej bilou. Kak bi na njou tisti gor na nebi bole skrb emo kak pa na gos-pouda plebanoša. Mali Lajči si je od toga tak brodo, gda je eške gnouk pogledno vküper potrejti plebanošov potač. Miki Roš Den na den pa po tejm tadale Pismo iz Sobote Té tretji mejsec v toum leti de poumnilo dosta lidi. Ge mo ga gvüšno pumno. Ne zgodi se tak na gousti, ka bi si svetki eden drugomi tak rokou davali. Na, tou so nej vcejlak takši svetki, ka nej trbej v slüžbo titi. Depa, dun so svetki, ka je radi mamo, radi je svetimo. Najprva je biu fašenski keden. Ka vse se je nej v toum kedni godilo? Za kakši den je boukše, aj si na njega ranč ne brodim. Pa nej zatoga volo, ka bi kaj vcejlak naopak šlou. Nej, sploj nej! Samo zatoga volo, ka bi vse tisto nej trbelo pogesti pa spiti. Depa, kak povejdano, samo škemo, aj so tej naši svejtki ranč takši. Po fašenskom torki je pepenica svoje šege naprej prinesla; gra, kapüsta, ribe, zlejvanke, kašina župa… Depa, vse tou nej dugo trpelo. Tam naprej se je že svejto ženski den. Prišo je na soboto, zatoga volo je za naše liblene ženske zvekšoga korine pa vse drugo trbelo küpiti že v petek. Tak smo moški slavili ženski den dva dneva vküper. Pa od toga si tö boukše aj ne brodim. V petek sam že kak najbole brž po varaši ojdo, samo aj küpin, ka trbej pa te nej ena nej dva, mo že doma. Depa, depa, depa! Ja, vsigdar naprej pride kakši takši »depa«. Že sam domou šou, me sreča eden pajdaš. Trbelo je na kafej titi. Na, nej njemi je trbelo dvakrat prajti, aj dem. Dola se sedeva, že je tretji biu z nama za stolom. »Vej pa, dun nemo samo kafej pili. Zranja je ženski den. Kakšno palinko kcuj k kafeji je nej grej spiti,« je že rokou zdigno pa naroučo palinko. Po tejm je guč naprej prišo, ka je steri za svojo libleno drago ženo küpo. Bole smo si kazali korine pa kakši drugi dar, bole je vsikši za sebe gvüšen biu, kak vsikši drugi je lepše pa boukše küpo. Na tom mesti se je nevoula začnola. Prva smo šli tadale küpüvat, je trbelo eške kaj spiti. Po tejm smo šli. Ge sam je v bauto mojga küpüvanja pelo, tam sta njiva küpüvala. Tak smo eške dvej bauti gor obrnouli, kuman smo nosili. Vraga smo nosili! Kuman smo vlejkli ta do avtonov. Takšo delo človeka trno zmantra. Nazaj smo si dola vseli. Zdaj so špriceri bili na redej. Nin za eno vöro sam si sam v sebi začno broditi, če bi nej ženi eške kaj küpo. Gda sam tou vözglaso, sta tistiva dva pajdaša prajla, ka sta si ranč od toga brodila. Kak najbole brž smo znouva v bauti bili. Bautošice so brž gora prišle, kak je z nami gé. Vsikši je küpo več kak pa za zadnji deset ženski dnevov. Do kraja zmantrani smo si mogli znouva dolasesti. Že se je kmica delala, gda smo se eške v enoj krčmej stavili. Lačni smo bili. Kak bi pa ovak bilou, takšno delo človeka trno zmantra. Pomalek smo geli, ka je ovak več nej šlau, kcuj pa pili. Krčmarica je čedna ženska. Prva smo domou šli, je vsikšomi odala eške obed za žene, ka aj je v soboto ta pripelamo. Kuman, kuman, se je eške najšlo zavole pejnez, ka smo vse vküper plačali. Depa, lepou smo se meli. Doma je po tejm več nej bilou tak lepou. Nejsam vedo, aj njoj vse tisto že na té večer dam ali pa v soboto. Leko se več nede korila z meuv. Bole sam počako soboto. Že najbole rano sam go v garažo pelo, auto gor oupro pa njoj za njeni den začno vöklasti. Velki küp se je naredo. Za polonje sam sploj nej vedo, ka sam küpo. Pa je polonje ranč nej trbelo küpiti, ka vse tou doma že mamo. Žena nej škela razmeti moje velke lübezni do nje. Škela je, aj več vse nazaj v baute odpelan. Kuman, kuman sva se zgučala, ka va tou doma mela. Pride takši den, ka komi za dar odneseva. Tak sam tou nevolo na nikoj djau. Dobro, tou, ka so korine pa rouže bile sklajene po cejlom rami, tou je lepou. Že malo bole boukše vole je začnola obed küjati. Name pa je nika škrabalo nut v glavej. Nika je nej tak, kak bi moglo biti. Nika je nej vrejdi gé. Gda je župa že skur küjana bila pa mesou že tö skur pečeno, mi je na pamet prišlo. »Draga žena! Vej pa gnes ti nej trbej küjati! Gnes ti sploj ne smejš delati! Gnes je tvoj den pa sam nama obed v krčmej küpo.« Tou bi vi mogli videti pa čüti! Bole, ka vam od toga ne gučim, ka je tou nej za novine gé. Kakoli že, na ženski den je za mene doma nej gestija bilou. Odišo sam v tisto krčmou, ka tam obed pogejm. Pa ka si brodite? Koga sam tam najšo? Ja, ranč tistiva dva pajdaša, ka sta gnako obodila, kak pa ge. Geli smo pa li samo geli, vej pa dva obeda nej samo tak na lejci zesti. Vsikši od nas je kak boben odišo tavö pa vcejlak po prstaj domou. Malo po ženskom dnevi je prišlo 40 mantrnikov. Tou smo mi moški, tak bar gučijo. Bole pa si brodim, bole tistim starim, ka so si tou vözbrodili, istino dam. Uni so gvüšno naprej vidli, ka gnauk svejta mo svetili ženski den. Pa so vedli, ka se vse takšno leko zgodi, kak meni pa tistima dvöma pajdašoma. Miki Tri nove čezmejne povezave v Porabju PETEK, 21.03.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 GLOBUS, 11.05 PRAVA IDEJA!, 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.50 MALI KRALJ, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.10 MUZIKAJETO: GLASBENA ŠOLA, GLASBENA ODDAJA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ANGELINA BALERINA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 STOPIMO SKUPAJ, DOBRODELNI KONCERT ZA OTROKE Z DOWNOVIM SINDROMOM, 22.00 ODMEVI, 23.05 POLNOČNI KLUB: OTROCI V VRTINCU STARŠEV IN INSTITUCIJ, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL PETEK, 21.03.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 GREMO NA SMUČI, ODDAJA O ŠPORTU, 8.25 MUZOZLET: KIPARJENJE NA FORMA VIVI, 8.35 HARMONIJE EVROPE: ODA RADOSTI, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.55 NORDIJSKO SMUČANJE - FINALE SVETOVNEGA POKALA: SMUČARSKI SKOKI, PRENOS IZ PLANICE, 17.00 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 OSMI DAN, 18.50 KNJIGA MENE BRIGA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 SINOVI POGUBLJENJA, DOK. ODDAJA, 20.55 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAN., 21.15 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.10 ZASLEDOVALEC, JUŽNOKOREJSKI FILM, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 22.03.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 9.00 MERLE, DOK. FILM, 9.15 DVORIŠČE, ANIMIRANI FILM, 9.40 MALE SIVE CELICE, 10.25 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 10.45 KINO KEKEC: DEŽNA VILA, ČEŠKI FILM, 12.20 MUZIKAJETO: ELEKTRO, GLASBENA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.45 ODISEJA 5200 - KOLO, KI JE ZAVRTELO SVET, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: BREZA, DOK. SER., 16.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.35 PLANET DINOZAVROV - PRVOBITNI PLENILCI, DOK. ODD., 18.30 OZARE, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 21.50 ZAPELJEVANJE POGLEDA: JURE ZADNIKAR IN ŽIGA OKORN, DOK. ODD., 22.20 POROČILA, 22.50 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 23.20 JACK TAYLOR: MAŠČEVALCI, IRSKA MINI-SERIJA, 0.55 OZARE, 1.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL SOBOTA, 22.03.2014, II. SPORED TVS 7.15 TARČA, 8.40 NORDIJSKO SMUČANJE - FINALE SVETOVNEGA POKALA, 12.55 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 13.50 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 14.20 PODOBA PODOBE: GORENJSKI MUZEJ KRANJ, 14.50 OSMI DAN, 15.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.20 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 17.10 STOPIMO SKUPAJ, DOBRODELNI KONCERT ZA OTROKE Z DOWNOVIM SINDROMOM, 19.00 BURKEŽ PAVLIHA, DOK. FILM, 20.00 NOGOMET - PRVA LIGA: GORICA : RUDAR, 21.50 PTIČI, AMERIŠKI FILM, 23.45 ARITMIJA, 0.30 ARITMIČNI KONCERT - DA PHENOMENA, STUDIJSKI KONCERT, 1.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.45 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 23.03.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 MINUTA V MUZEJU: DANIEL BUREN: STEBRI Z NASLOVOM DVE RAVNI, 10.25 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ: SLEPI POTNIKI, OTR. NAD., 10.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 FANTJE S PRAPROTNA, JUBILEJNI KONCERT OB 50-LETNICI, 15.00 ARABESKA, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST: 25. DEL: NE PREŠUŠTVUJ!, DANSKA NADALJEVANKA, 21.10 INTERVJU, 22.00 POROČILA, 22.30 LIKOVNI PORTRET JOŽETA SPACALA: SVETLOBA IN SENCA, TRIPTIH, 23.55 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE: ZMAGA IN POVRAČILO, DOK. SER., 0.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 1.15 DNEVNIK, NEDELJA, 23.03.2014, II. SPORED TVS 7.00 GLOBUS, 7.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 7.55 TURBULENCA, 8.30 GLASBENA MATINEJA, 8.30 LE PLESAT ME PELJI 2013, 9.35 BLAŽ ŠPAROVEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN EN SHAO, 10.10 NORDIJSKO SMUČANJE - FINALE SVETOVNEGA POKALA, 12.55 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 14.15 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 14.50 SEBASTIAN VETTEL, ŠPORTNI FILM, 15.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.15 ODBOJKA - FINALE LIGE PRVAKOV, 18.30 ŠPORTNI IZZIV, 19.00 MIGAJ RAJE Z NAMI, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER: SLOVENSKI IZBOR ZA TEKMOVANJE EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 2014, 21.25 MAHDIJEVI SKAVTI, DOK. ODD., 22.45 OSA, KRATKI FILM, 23.05 KJE SI STARI?, KRATKI FILM, 23.25 ARITMIJA, 0.10 ARITMIČNI KONCERT - DA PHENOMENA, STUDIJSKI KONCERT, 0.50 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 1.20 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 24.03.2014, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 OBZORJA DUHA: ŽIVLJENJE IN SMRT OTROKA, 11.10 POGLED NA ... JOŽE PLEČNIK: ZACHERLOVA HIŠA NA DUNAJU, DOK. ODD., 11.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.40 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, STEVE KLINK, TADEJ TOMŠIČ IN MIA ŽNIDARIČ, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL PONEDELJEK, 24.03.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 8.15 MUZIKAJETO: GLASBENA ŠOLA, GLASBENA ODDAJA, 8.40 TOTALNA RAZPRODAJA, HUM. NAN., 9.05 OTROŠKI KANAL, 9.45 ZABAVNI KANAL, 10.35 DOBRA URA, 12.40 DOBRO JUTRO, 15.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.10 INTERVJU, 17.10 SINOVI POGUBLJENJA, DOK. ODD., 18.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.40 PRAVA IDEJA!, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: BERNHARD ORANJSKI, KRALJÉVA BARABA, NIZOZEMSKA MINI-SERIJA, 21.20 KRAJ ZLOČINA: POPLAČANO, AVSTR. SER., 22.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.40 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 25.03.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.25 ČLOVEŠKI PLANET: REKE - PRIJATELJICE IN SOVRAŽNICE, DOK. SER., 12.15 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: ŽIVLJENJE IN SMRT OTROKA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.50 MUSTI, RIS., 15.55 NELI IN CEZAR, RIS., 16.05 ANGELINA BALERINA, RIS., 16.15 BINE: NEUSTRAŠNI BINE, LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POKLIČITE BABICO, ANG. NAD., 20.55 DOSJE: ZLOČIN, KI NE ZASTARA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU, 0.30 POSEBNA 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL TOREK, 25.03.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.55 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 17.00 GLASNIK, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 ZAPELJEVANJE POGLEDA,, DOK. ODD., 18.35 MUZIKAJETO, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 NA UTRIP SRCA, 20.30 VINOGRADNIK IN VITEZ, GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 21.25 LIPICANCI, KRATKI GLASBENI FILM, 21.35 MOJ PRIJATELJ KAVKA, NIZOZEMSKI FILM, 22.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.40 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 26.03.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 CITY FOLK - OBRAZI MEST: DAKA, 11.00 OSMI DAN, 11.55 PANTANAL - ZADNJE ZATOČIŠČE JAGUARJEV, DOK. ODD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: POPKI, ČEŠKI FILM, 21.35 NIKAMOR 13:22, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 26.03.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.45 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 8.55 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.30 NEDELJSKO POPOLDNE Z ULO, 15.50 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.25 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 20 LET ZDRUŽENJA SEVER, PRENOS PROSLAVE IZ NOVEGA MESTA, 18.00 EVROPSKI MAGAZIN, 18.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.40 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.05 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE, POLFINALE: MARIBOR : OLIMPIJA, 21.50 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.00 KOPRENA ČASA, GRŠKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.55 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 27.03.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 ČLOVEŠKI PLANET: MESTA - PREŽIVETJE V URBANI DŽUNGLI, DOK. SER., 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.45 BELA: STE KAJ VIDELI?, RIS., 15.50 ADI V MORJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.05 AKTIVATORJI: HLODOKRACIJA, 16.15 MERLE, KRATKI DOK. FILM, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, ČETRTEK, 27.03.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 BUKVOŽERČEK: MAČEK IN VRAG, OTROŠKA ODDAJA O KNJIGAH, 8.05 MALE SIVE CELICE, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 8.55 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.55 EVROPSKI MAGAZIN, 14.10 SLOVENSKI VODNI KROG: BISTRICA, DOK. NAN., 14.45 PLANET DINOZAVROV - PRVOBITNI PLENILCI, DOK. ODD., 15.40 TOČKA PRELOMA, 16.10 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 16.20 TURBULENCA, 17.00 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: PARI, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 KOLJA, ČEŠKI FILM, 21.45 POSLEDNJA POSTAJA, NEMŠKI FILM, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL Na Generalnem konzulatu RS v Monoštru je 7. marca 2014 potekalo srečanje slovensko-madžarske ekspertne skupine za nove čezmejne cestne povezave. Ekspertna skupina dela na podlagi Izjave o nameri, podpisane na srečanju predsednikov vlad Republike Slovenije in Madžarske, Alenke Bratušek in Viktorja Orbána, 10. januarja 2014. V Izjavi je navedena namera o izgradnji 6 skupnih prioritetnih čezmejnih cest, ki naj bi se izgradile do leta 2020. Med predlaganimi šestimi cestnimi povezavami bi bili dve izgrajeni v Porabju, in sicer gre za povezavo Andovci – Budinci in Gornji Senik – Čepinci. V seznam je vključena še kolesarska povezava, ki bo povezala Gornji Senik s Trdkovo preko tromeje. A.K. Plesali so za »kusto repo in dugi len« 4. marca, na pustni torek, zadnji dan pred postom so po celem Porabju priredili veselice. Na Gornjem Seniku je že tradicionalno, da organizira veselico Slovenska narodnostna samouprava. Pravijo, da je pust čas veselja in norčij, tako je bilo tudi ta večer. Veselica se je začela ob šestih v gostilni. Goste so pričakovali z muziko in s »kroflinami«. Za dobro voljo je poskrbel Lajči Nemec s Hodoša. Vaščani so se našemili, skrili so se pod različne maske. Med našemljenci smo lahko videli zvača, čarovnico, ciganjico, klovna, vraga, kovboja itd. Tudi letos so nagradili tiste, ki so se našemili. Ljudje so prišli tudi iz sosednjih vasi. Veliko ljudi je plesalo, da bi zrasla »kusta repa in dugi len«. Mislimo, da so se vsi počutili zelo dobro, toda veselica se je morala ob polnoči končati, ker se je začel post. Beata Bajzek www.porabje.hu