0 porabi berilnih knjig na Ijudskih šolah glede spisja. (Konec.) V II. razredu dobe učenci v roke knjigo ki se glasi: ,,Pervo berilo in slovnica". Kar se berila samega na sebi tiče, obseza jako malo pripravne tvarine za spisje in učitelj je prinioran po svoji previdnosti za ta razred in otroškemu umu pripravljene tvarine preskerbeti, da otroci na podlagi tvarine, ki so jo v I. razredu prebavili, v tej stroki nadaljujejo in višje stopajo. Mnogo več gradiva pa ponuja, na koncu berila pridjana slovnica, za ta uk. Pa s tem gradivom se še le tedaj inora pričeti, ko so otroci že nekoliko pojmov o slovnici dobili. Do tega časa naj bi pa učitelj v tem razredu na ta način napredoval, da otroci na pismena vprašanja pismeno odgovarjajo, kakor na pr.: Kakošna je ta ali una reč ali oseba, iz česa je, čemu je; kaj dela ali kaj se z njo godi? Iz več takih dobro med saboj zvezanib vprašanj in dobro izdelanih odgovorov nastanejo kratki popisi. Dalje naj pusti učitelj učence kako kratko bcrilo, kakor aStara verv", ali ,,Starček in smert", ali ,,David in Jonatan" ali kaj tacega enakega na pamet od besede do besede se učiti in potem naj reče otrokom, zdaj pa spišite to berilo, kterega ste se učili brez knjige na vaše tablice ali zvezke. In še dalje naj ukaže učitelj otrokom kako kratko berilo, ktero je poprej z otroki dobro obdelal ne od besede do besede, ampak samo po zapopadku kakor in kolikor si ga je kteri zapametil, na zvezke spisati. Ko so pa otroci že nekoliko pojma o slovnici dobili, naj izdelujcjo tam navedene naloge, in se bodejo s tem ob enem vadlli v slovnici, spisji in pravopisji, te vednosti so si v tako ozkej zvezi med saboj, da vsaka za se brez druge vso vrednost izgubi, in dosegla so bode na ta način tako zvana »concentracija", ktera nareja vsak poduk živahnejši in mikavnejši. Po tej poti bi učenci dospeli zopet nekaj korakov bližej do predpisanega smotra v spisji. Na podlagi wDrugega berila" v III. razredu učitelj zopet le malo more storiti v spisji in zopet je primoran po svoji razdelitvi v tej stroki postopati. Na podlagi te knjige pusti on učence berila, ktera so pisaria v vezanej besedi, v prozi izdelovati. Popise, ktere so otroci v II. razredu še bolj primitivno in kratko izdelovali, naj v III. razredu bolj obširno izdeljujejo. Dalje pa ponuja ta knjiga prilično mnogo tvarine v teni, da se otroci vadijo podobnosti in različnosti med dvema rečmi iskati, kakor ravno n. pr. pri rastlinstvu. V čem ste si pšenica in koruza podobni, v čera različni, tako proso in ajda in več takih. Pa ne samo pri rastlinstvu, ampak tudi pri drugih rečeh naj reče učitelj podobnosti in razlike iskati in take naloge pismeno izdelovati. Na ta način bode učitelj budil pri učencih dostojen dovtip, kteri je za društveno življenje mnogokrat neizogibno potreben. Ko so otroci to tvarino od I. do III. razreda dobro prebavili in se v njej izurili, ogladili in pripravili, so si še le prav za prav pot do spisja v ožjem pomenu, ktero bodo v javnem življenji manj ali več potrebovali, namreč do pisem bodi si do navadnih, opravilnih ali javnih. Učitelj naj začenja že v III. razredu, če ne že popreje s pismi. Zdaj naj učitelj otrokom natanko razloži pravila, katere zadevajo notranjo in unanjo obliko pisem, da ne bodcjo v tej zadevi, tako nevedni, kakor se zdaj nabaja innogo ljudi, če prav pisati znajo, pa vendar ne morejo poštenega pisma skupaj spraviti. Ne bodem tukaj našteval, da naj učitelj napeljuje otroke, da morajo pisma raumljivo, spodobno, priljudno, pošteno in pametno itd. pisati, ker preverjen sem, da to ve vsak mojih sokolegov in se navod za ta nauk tudi v vsakih pisemskih bukvib nahaja. Ravno tako kakor pri notranji obliki morajo otroci pri vnanji obliki pazni biti, da pravo in očem prijetno zadenejo, za to je pa vaje, da mnogo vaje potreba, ker le vaja človeka izuri. Da se pa otroci privadijo, treba je mnogo šolskih in domačih nalog. Pri izdelanih nalogah naj učitelj vestno podčerta napake, ktere naj otroci potem ali sami ali z učiteljem skupno v šoli popravijo. Pod nalogo naj jim tudi red zapiše; to jako veliko pripomore, da otroci pridno in pazljivo naloge izdelujejo. Vsaj to je znano vsakemu iz med nas iz časa našega šolanja, kako smo se razveselili dobrega reda. Ako je bil pa red slab, smo si pa tudi prizadevali, popraviti ga v prihodnje. Na ta način bi bila tvarina za vsakdanjo trirazredno ljudsko šolo po tem boljem obdelana. Ostane nam zdaj še ponavljalna šola oziroma IV. razred. Po določilih šolske postave se ima mladina v tej šoli učiti ali boljše rečeno ponavljati ima tiste predrnete, ktere najbolj potrebuje za vsakdanje življenje. Gotovo je ena naj potrebnejših ved za vsakdanje življenje, spisje. Tu naj otroci pridno ponavljajo, kar so se učili v prejšnih razredih in naj se urijo dalje v pisanji opravilnih in javnih pisem. Ako so se otroci na ta način spisja navadili, ne bodejo ga tako kmali pozabili, zato ker ostanejo vedno v vaji. Kolikokrat je primoran človek v svojem življenji pisrao tega ali drugega zapopadka pisati, ali iiarediti zdaj pobotnico, zdaj spričevalo, zdaj pooblastilo itd. Kdor se pa tega poprej ni učil, stane ga to potem mnogo časa in denarja. Pa ne le učencem samim bode ta vednost koristila ampak tudi šolskej stvari, ker sprevidili bodejo starši, da se otroci res nekaj v šoli uče in ne bode se slišalo več godernanja: moj otrok že hodi šest let v šolo, pa še najmanjega pisma ne zna spisati, ampak slišale se bodejo nasprotne besede: moj otrok je hodil v šolo pa se je tudi kaj naučil. Na ta način bode nehalo merzenje proti novi šoli in šolsko obiskovanje se bode za mnogo zboljšalo. T. Ž.