KOMUNE V ŠTEVILKAH
LJUDSKE IN DELAVSKE UNIVERZE V LETU 1956 število javnih predavanj                        Število obiskovalcev v tisočih
Stcvilo ljudsltih 5n flolavskih unlvcrz se je v zadnjtti dveh letih mofno povetalo. Iiko so v I. 1956 imela skoraj vsa večja raesta i>o vcč ljudskih in delavsklh univera. V tem sta bila Beograd in Zagrcb vsekakor roed prvimi. po podatkih Statističnega leto-plsa Zveznega zavoda za statistiko je bilo v Bcogradu 17, v Zagrebu pa 13 univerz. Na Uttjem raestu je bil Maribor z 12 univerzami.
H grafikona ie razvidno. da Je bilo na Ijudsklh in delavsklh univerzah v I. 1956 ujveč iavnih prcdavanj v Beogradu (1475 z 269 tisoč oblskovalcl) za njlm prideta Sa-nlcvo (s 770 predavanji in 1:11 tisoC obiskovalci> in Zagreb (s 729 javnimi prrdavanjl in IU tisoč  obiskovalci).
Splošno viefco ugotavliamo v manjSih krajih boVJ živo aktivnost ljudsklta In delavskih •livcrz kakor v naših veCjili mestlh. V teh manjšiti krajih so Ijudske univerze pogosto Slavno,  Ce  ne   edino   središče   kulttirncga   In   zabavnega   živl.ienja.
i5tevilo   javnih   predavanj   na   ljudskih   in   delavskili   univerzah   v   1.   1957   po   mestih:
Vii 118. Novi Sart 148, Reka 154, Kragujevac 16. PriStina 25, Subotica 209, Zrenjanfn *, Uubrovnik 105. Karlovac 97, Osijek 89, Pulj 55, Split 227. Celje 13. Marlbor 184, Kanja Inka 27,   Mostar   75,   BitolJ   39,   Skopljc   172,   NikSič   108   in   Titograd   65.