'ofnino olofono « ootovinl Leto XXI., št. 17 Ljubljana, torek 23« januarja I940 Cena 2 Di«* jpravnisrvo .luohanc \natijevc . - leietor ;te* il£t 3123 3124 JI 25 iU6 nserami >aaeiek ljubiiano Selen-oorgo»o ji - lei 3497 lS9i ■'odružnicc Maribor 3raisk' rro Št 1 feietor ii <455 ■"odružnicc ^eiie Kocenovo ulico t Feietor it 190 r;Drav1jen'Nsti ©b~h n^^rotp^Vov 7a kontni spopad ^e t>o rnn^nin lorda HaTf^-va camo za*et-tia. V a i tj d;V+ature ima^o r>o niegovem nri^nMj v°1:ke predponi in u^dpoctj 1° na voino D°mo,crafione vla- de irnaio večie težave prav r>rl nri-p-^-TT-iippi',! toda »ko ip Viu^vo d"to ?voi; vladi dovolien4e. da orc?ap;-z'ra vnino ip P^r^no obrambo. ip ^a-p^r, :-irTTirkVrat'?M-!:h narn.^ov silnejši in vc'ia do zmage veliko večja«. S^rrj^avocj; ie forraj k°^"Or V?d5rnO. ep-ko Tpp*na x "b?h 5--1oni pa. kaVnr l?v>Vo ra7^prerno iz nnve- d°n:h c^t"+ov na povsem drn<*"fp'n os"^vah To terne^no raz^ko o~:tuieio tti^' vse vomp priprave na oh®h s+ra-n^b kar zlasti v grvjpo^ar- s1"'!! ukre^h nrerr'unan:h na daljše bo^v^nie. Navzoč stf^n^rmi poud°ria-n"n vPr1no pov;h potreb, ki i'h za ro-po^o rdvarnVio nripravlien^st n-^a^u--jP ri^voi voin°. torpi navz11'" st^rp za-pi-T-KHo^o-ti v vom'h D^^^av. ve1'k o^t:m: «ni ra n°^aiinii razvoi in u"peh Ta o-t-m''7?"! u+p^e1 iuie4o rrd^em s pr-"rr,oriav.n doso?pn:h re7u1+a+ov 2 on:mi. d"ca"pp:rpi v svetovni voin^ v ic^n-m ra7doHiu. Tako zatHni^io ški državn;Vi. da ie že doklej v svoii borbi z naoprptri:l-om to kar ie z is+:m n"'"'rn,Ti;VoTn do^e-v svetovni vojni šele po dveh le- t'h. Ta z^^p^ni us^^V" ki se od,;:,"a seveda ^redv^em na snsc^d^r"'*^ p"droč-ju nr'"p:sujejo v Lo^^onu trem med-spl-oino povezanem bojn:m č;n't3lje-m: ukrepom za nadzorstvo nad uvozom v Nemčno. ukrepom za blo-V'rsnje izvoza iz Nemčije in kon"no ukrepam za osvoi;tev nevtra1p:h tr?:?č ki bi ut"g-n^la zalaeati Nems;io. V zadnj?:ri času ie Anglija na delu posebno v tretji smeri, kakor n~m to doVazuiejo trgovski dogovori z razr^i državami na evropskem severu, v S.e-lozemlju in na evropskem jugovzhodu. Medtem ko torej Apglija in Ftancija ne kažeta nobenih ofenzivnih namer na samih bojiščih, sta na gospodarskem področju stalno v ofenzivi. Jasno je, da mora Nemčija s to gospodarsko ofenzivo resno računati in svoje vojno go-spodaistvo stalno pre\smerjati po teh novih izrazih medsebojne gospodaiske borbe. Zato je pred kratk m prevzel vse nemško gosi o:laistvo v svoje roke maršal Goring, ki je pri vsem tem ohranil vse svoje prejšnje funkcije. Očividna je v Nemčiji težnja po združitvi vrhovnega poveljstva vojaške obrambe s poveljstvom gospodarske obrambe, kar piedstavlja popolno podieditev gospodarstva vojnim potiebam. Pričakovati jo, da bo tej gospodarski koncentraciji sledila poostritev domačih gospodarsk h ukrepov z namenom, da se najdejo primerna uspešna sredstva za borbo proti posledicam blokade. Dalje bo treba najti primeren s;stem finančnega kritja vojnih izdatkov, na drugi strani pa preskrbeti državi potrebna plačilna sredstva za nemški uvoz iz drugih držav. Proti angleško francoski gospodarski ofenzivi se Nemčija bori zlasti s tem, da m.daljuje in še razširja zamenjavo svojih industrijskih proizvodov za surovine, ki jih potrebuje; nadalje s tem, da še bolj razvija proizvodnjo umetnih nadomestil za nekatere surovine, ter končno z nadaljnjo omejitvijo notranje potrošnje v državi, da bi tako uvozne potrebe omejila na mimmum. Ako presojamo položaj obeh nasprotni trborov z vid ka teh njunih gospo-dauk'h načitov odnosno ukrepov, moramo reči, da je gospodarska vojna v pcpolnem razmahu. Smatramo jo lahko za prvo resno merjenje sil obeh na-sprotn;kov. Ali bo že v tej borbi padla končna odločitev, je seveda težko reči, toda domneve, da bi že to utegnilo vplivati na razvoj same vojne v tolikšni meri, da bi prelivanje krvi na bojiščih morda sploh ne bilo potrebno, mnogi ne odbijajo od sebe. Kljub temu je skoro gotovo da samo gospodarski činitelj ne bo prinesel končne odločitve, zato se v obeh taborih pripravljajo tudi na druge možnosti in z drugimi sredstvi. Predvsem vidimo še vedno ostro diplomatsko borbo za male države. Na položaj teh je v svojem poslednjem govoru zelo ostro pokazal zlasti argletki mornariški minister Churchill, ki je obstoj malih narodov in držav tesno povezal z zmago zaveznikov v sedanji borbi. Nadaljnja Angleški pritisk na nevtra'ce Močni odmevi Halifaxovega in Churchillov oga sobotnega govora — Velik odpsr v nev tralnih državah — Churchill ]e govoril le v svojem imenu? London, 22. jan. s. fReuterl S bot"a £o-vi>ra zunanjega ministra lorda Halifaxa in mornariškega ministra Churchilla sta vzbudila največje zanimanje po vsem svetu in se z njima bavi vse svetovm časopisje. V nord:jsk h državah listi odklan'a'o Churchillov predlog za enoten blok nevtralnih držav in belgijska »Na'ian Belge« pravi, da Belgija ne petrebuje tak h nasvetov. niti če so naibolj prijateljski in napravljeni z najboljšim namene m, ker že sama ve. kako mora storiti svojo dolžnost. V angleških uradnih k>~og:h orp°m;niaio h ?ovoru mornariškega minis ra Churoh'1-la, da je sicer govoril ta z avtoriteto, da ca njegove izjave glede nevtralnih držav ne pomenijo nobere spremembe angleške pa-,:trke in df .i5** re sme smatrati kol politiko angleške vlade. Tako francoski kakor trdi ang'e-ki tirk v celoti od bravafa oba sovo-a »Da'ly Te-legraph« poudarja, da sta to dva govora polna odločnosti, ter sta povedala, ?akai gre Anglija v vo;no z Nemč io. »Ma^c^e-ster Ouard:an« piše k Churchillovs-nn govoru. o-a je brez dvoma točno, da bi b 3o odločilnega nomei.c.. če bi b:le vse nevtralne države skuna.i tako ovllcrne kakor An-srliia in Francija. L,-st Da DrioomirrT dalje, da je to pač samo ideal. Tr^ba ie prav', da razvmemo male evropske d žave v ni'-hovi težki situaciji Pametno Da ie da zahtevamo oj nrh pop"=tliivosti rad' nevšečnosti vsled vo.ine ko se vendar oori-mo enako za nrhove kakor za evn-ip in'e rese Ze dvakrat so b;li dani >si razlogi za domnevo, da sta Holandska n Rel^ia na tem, da bi bili nanadeni V --Kandinavskih državah ob~toji boiazen da bi mo«Pi razvoj dogodkov na Finskem oov-rrč'H da bi se N"mč:ia zapletla v ako!io. Naša dolžnost je, da še povečamo akc;jo ?a -.avaro-vanje mor~kih pot;. ker s tem sl^ž/mo ne samo svojem intere=om. temveč Domapmo tudi nevtralcem. UDoStevati morama kolikor je mogoče. srtal;šče nevtralnih držav, zahtevamo oa zat° od niih dobrohotne nevtralnosti. »Daily Te^p^ranh« or»"da-ia tn-d;. da pr^^-tav^a Chnrch^l^vo oco^lo triumf nad nemšk;m: podmornicami minami in letali. Senčno stran nre^lela pa tvorijo veVke i^^ube nevtraVev >T'n>ec« pouda-iaio iz Ch^r^hMiovefa pc- =ebno one mesto, ki omenja, da ie varnost ?a trgovinske ladje v angleških konvojih 1 :500. Tako velike varnosti, nravi list. nevtralci nimajo. List zato svetuie. naj bi se tudi nevtralne države pridružile konvoj kemu sistemu zaveznikov, kar bi jilo v skladu z nj:hovimi dolžnostmi napram Društvu narodov v obramb: proti napadalcem. Pariz. 22. jan. AA (Hava=). Parčki "isti pišejo predvsem o govorih ki sta iih tnela v soboto zunanji m;n:ster Halifa.* in mornariški min ster Winstcn Chr"rchMl. »Petit Parisien« pravi, da ie lord HM fax v pravi luči prikazal, kdo ie idgovo^en za sedanjo voino. Glede Chur^hUlo^ih izvajani pravi l st. da je brtanska mornarica zlomila nemški podmerniški nanad odTtra-n;la nevarnost pred nvnam! t^r o-vobo-d;la morje pr^d sovražn!mi ladi"mi List omenja ChurchTove besede, k' iih 'e pa-slr>v:l na d-'ave. >>Ordr-;« riife glede besed, ki jih ie Churchill iaMov:l na n°vtralne države, da je z ni:mi piz^rl te države na n^-arno^t p-'lr»ža;a »Oepvr®« pravi, da ie Churchill govori o 1-Oži^stih nevtraln h dr"av ter da ni d^ja1 naukov, paf pa oT>">7or"'la. »Pet;t Journal« smatra, da so Chu^chMlove b°,:;ade' nalovi iene na nevtralne države najboljši odgovor na nem?ko propagando. Prit>k na Ruaiunija? Ivon-lon, 22 jan. z. Članek, ki ga objavljajo danošnii »Timos« v zvezi s sobotnimi eovori. kaže da je imel Churchill v mislih predvsem Rrmtini.lo, ko je priporočal. naj se nevtralne države č'm bo'i strne io v skupni obrambi nevtralnosti Z arigl"^kega stalila je nekoMko gro^efikno da už:va Rumun!ja jamstvo Anglije, istočasno pa na debe1© dobavlja Nemčiji olje petro'ei in ž:to. AncVži občutek k-kor da jih Rumunija izkorišča. Ostra nemška zavrnitev Berlin, 22. jan. o. Plužhenl krogi so Me de govorov, ki sta jih v soboto Imela lord H?lifax in minister Churchill, zavzeli zelc odločno stališče. Posebej apostroflraio angleškega zunanjega ministra zaradi njegovih besed o svobodi narodov ln borbi proti nasilju ter o novem redu v Evropi Lord Halifax je bil samo toliko zmernejši G^šfmarsko zUuaik^ med Nemčijo In Belgijo U^jden freekret v trgovir*fc?h popajanjih — Nemški premog in keks za belgijske vagone Pariz, jan j (Havas) V tulcajrnjih političnih krogih so zelo rez^ivirani v in-formac;iah, ki se tičejo sedanjega stanja trgovinskih pogajanj med Be'guo in Nemčijo Navzlic temu pa se iz dobro poučenih virov izve, da je bi! potek pogajanj v Berlinu prib'ižno naslednji: Sprva so tek'a pogajanja v zelo neugod ni atmosferi, toda počasi se je rezervira nost na obeh straneh po'eg'a in slednjič so se razvija'a pogajanja v najboljšem sog'as ju, celo v naravnost prisrčnem tonu. Isti krogi priponrnjajo, da bo vodja belgijske delegacije, ki se je moral vrniti v Bruselj da se posvetuje s svojn vlado v kratkem ponovno odpotoval v Berlin k nada'ievanju razgovorov. Isti krogi trdijo da je Be'g'ia v Berlinu saj provizorčno doscg'a naslednja dva uspeha: Nemčija bo pom-vno za čela izvažati v Be'gijo svoj piemog in koks in tud? k'ir"nrlc? dogovor t'č-»č se teb d\eh najvažnejših predmetov, je bil podaljšan. Nemčija si je prizadevala dobiti od Belgije v prvi vrsti železniški material, ki ga potrebuje in je raznim belgijskim tovarnam pred'aga'a naročilo 100(1 žt!ezn:ških vago nov. Belgijska industrija pa ie zaenkrat la hko prevze'a samo naročilo za 200 vagonov m še to naročilo bo lahko izvršila šele čez nekaj mescev Zaradi tega je nem'ka dele gacija prcsi'a, da bi Be'gija zaenkrat samo posodila Nemčiji večje število že^zniških voz Glede števila voz. ki jih rabi Nemči ta. ni še ničesar točno znanega Verjetno pa je. da se bo glede posoji a bc1gijsk;h va gonov Nemčiji kmalu storilo nekaj kon kretnega že zaradi tega da se pospeši izvoz nem kega prem.-ga in k'iksa v Be'gijo ker oboje belg'jska industrija nujn<> potre buje. S h j ugovzfioum Galicije Vest' o vkorakaf»]u n^^ rh čet v Južne pokrajine se p6t,jujc;o — Pravi cil] teh sprememb še ni jasen čeruovtce, 22. jan. j. (Havas). Navzlic | nemškim deiiia^tijem se iz vseh verodostojnih virov potrjujejo vesti o prenvkanju nemšk!h čet v Galiciji. Po teh virih se nahajata sedaj v oko'ici Lvova dva po'ka regularnih nemških čet, dečim znaša celotno število ne-> ških čet v onem de'u vzhodne Galicije ki ie bila doslej okup!rana samo od sovjetske vojske, več ko dve diviziji. To število čet jasno dck°zuie, da ne more iti zgolj za tehnične čete odrede policije, kakor se je to skušalo z neke strani tolmačiti. Na drugi strani zatrjujejo isti verodostojni krogi, da se hkrati s pohajanjem nemških čet opaža odhajanje nejasnost, ki bo za končno merienie sil odločilna, je tudi zadržanje nekaterih velesil, med niimi predvsem sovietske Rusije. Angleži so doslej zelo obzirno govorili o njei. Poslednja govora lorda Fahfaxa in CVirchilla pa nakazujeta tudi v tem pogledu neko spremembo. Zdi se. da bo razčiščenje v odnošaiih med z^prdom in Moskvo za npdMjnji razvoj sedanje voine prvi večii pre-okret, ki bo prinesel ipsnost glede dokončnega formiranja obeh vojnih ta^ borov. -. : sovjetskih čet. ki izipraznujejo s\roje dose danje ga r niz: je v vzhodni Ga'ic:ji in odhajajo proti vzhodu. Odhajanje se ne vrši podnevi, ampak samo ponoči in se vsako noč odpelje povprečno po pet vlakov sovjetskih čet. Veliki zastoji v prometu v tem delu Galicije gredo v nemali meri tudi na račun teh vojaških transportov. Po najnoveiših informacijah iz omenjenih krogov je bilo zadnji čas pos'anih v smeri proti Dniestm veMko število tehnikov in delavcev, ki bedo za.posleni pri gTadnii velike avtomo' ilske ceste vodeče od Krako-va v K;ji?v preko Jrroslava, Lvova in Tar-nopola. Ti krogi sklepajo na podlagi teh pritvav, da se v nekda.nii poljski GaVciji pričenja iz\'a'ati že večkrat napovedano nem^ko-sovjetsko vo''aško in stretegično sodelovanje o čigar pravih namenih pa os mnenja v krogih informatorjev zelo deljena. Hitfer|ev . Min Krmpf" v izdaji za vojake Berlin. 22. januarja. AA. (DNB) Ena Izmed najbolj Cltanih knjig na nemSki fronti Je knjiga Adolfa Hitlerja »Meln Kampfc. Zdaj je ta knjiga izšla v žepni obliki. S to izdajo je knjiga dosegla naklado 5,95 milijona izvodov. od Churchilla, da nI odkrito povedal, kaj je mislil s temi besedami. Prvi lord admi-ralitete pa je enostavno dejal, da bi se morali nevtralci odkrito postr.viti na francosko in angleško stran. Kar se tiče »nemške nevarnosti« za Rumunijo spričo nemško-sovjetskega sodelovanja, so to stare pripovedke, ki so povsem neosnovane. Stališče Danske Kodanj, 22. jan j. (Havas) Dansko javno mnenje je zelo rezervirano spreielo so borni govor ang'e"kega zunanjega m;n;stra Ha!ifaxa in vojnega mmistra Churchilla Komentar k tema govoroma :e obiavil sa mo list »Polit ken«. ki velja za g'asi!o dan skega zunanjega nvmstrstva. L;st primerja govora obeh angle kih državnikov in pra vi: Kar se t;če povab;,a nevtra'n'm državam naj se priključijo v sedanji vom: zanadni ma ve'esi'ama. so Danska. Švedska in Nor verka že dale svoj odgovor preko svojih odfovornih ministrov v okviru svojih zadnjih izjav, ki so enog'asne v tem. da žele te tri države ohranit' svoio strogo nevtralnost nanram obema taboroma vojskujo čih se držav Poskus izvabiti te tr> dr/ave iz nevtralnosti, pomenja izpfrsta* iti uh novim velikim težavam zarad kater h že zdaj mnogo trpe dasi uh nif-o iame krive. »Politiken« zaključuie «voj komentar s poudarkom da bodo najboljš- pr: atelj> skan dmavskin držav tisti k' bud« veljn< vo diti račun o sedanjem položaju teh držav. Skandinavski o(*mev Stockholm, 22 jan z. Londonski dopisnik lista »Svenska Tagb aded« je dobil iz avtoritarne strani zagotovilo da sobotni govori lorda Halifaxa t mornariškega ministra Churchilla ne pomeniio da bi Anglija pripravljala kako spremembo svoje poetike List piše dalje, da sta ta dva govora presenetila vse nevtralne države. V Londonu izjavljajo, da ie samo Hal:faxov govor merodajen za angleške uradno mnenje. Churchill je povedal le svoje osebno mnenle Oslo. 22 1*>n Z »Morfre^^arted« gla silo norveške konzei »ativne stranke ko- mentira Churchillov govor ln nat <5® ga je tieba smatrati za direkten poziv nevtralnim dižavam, naj vstopijo v vojno na strani zaveznikov. Dasi ima Churchill piše list, tudi pri nas mnogo občudovalcev, bo ostala Norveška tudi še nadalje nevtralna. Odklonitev v Švici Curih, 22. jan. z. Churchillov apel na nevtralne dižave je naletel v Švici na odločen odpor. »Neue Zurcher Zeitung« na-glaša, da bo treba v bodoče strogo paziti na to. da se špekulacija, s katero hoče spraviti Churchill nevtralne države v skušnjavo ne bo spremenila v piit:sk z namenom, da se čim bolj prilagode zapadnima velesilama Ma'e nevtralre države se zavedajo, da morejo ohraniti svojo nevtralnost le z odločnim zadižanjem nap am vsem Na drugi strani se lahko tolmači Churchil ov govor tudi kot svari'o nasprotnemu taboru za primer, če bi skušali izvajati pritisk na nevtralne d.žave. Lonimsko pojasnilo L°ndf»n. 22 jan AA. (Reuter) Da odgovore na mnogo vprašanj nevtralnih opazovalcev o pomenu sobotnega govora mornar škega min;stra Churchilla posebno gleie tistega pasusa ki govori o nevt:cl-n'h državah, so danes na pr:slo'nem mestu v Lonionu izjavili, da se ne sme izpustiti izpred ofi, da je Church Hov govor eden od cele vrste govorov, ki jih bodo imeli po rad;u bri'anski državn'ki. pri čemer bodo obrazložili svoje osebno nazi-ran;e o sedaniem položaju. Dejansko pa ni treba videti v Church llovem govoru uradne izjave o politiki vla^e. Zato naj nevtralci pravilno presojajo Churchillov go vor. Kljub vsemu temu je treba, kakor je obveščen Reuter"ev dop!cm k. pravlno presod ti to. kar je Churchill rekel, da bodo vsi nevtralci imeli koristi če zavetniki zmagajo Nevtralne države bi morale izdati velikanske cenarje v letošnjem letu da se zavarujejo pred napadalci Zavezn-k se bore prot: napadalcem in če dobe to vojno, bodo vsi nevtralci imeli od tega korist, čeprav boio zavezniki največ žrtvovali za to zmago. Pomorski inc&ent med Anglijo in Japonsko Angleži so na japonskem parniku zajeli in odvedli s seboj Z1 nemških državljanov — Japonski protest v Londonu Tokio, 22 ian s. ^Reuter) K»kor po-! roia agfciie.jd Domej. je bila japonska ladja »Asama Maru« zadižana od angerke križarke v razdalji samo 35 milj od ja,pon-ske obale. Nemci 21 po številu ki so jih Angleži zajeli, so bili večinoma člani posadk nemških petn»lejsk'h ladij. Japonskemu parlamentu je bila glede incidenta stavljena intei pelacija Ker pa Je bil parlament danes odgoden bo zadeva obravnavana šele prihodnji teden. Tokio, 22 jan A A (Havas) Neka prča je izpovedala da se je britanska križarka prikazala okoli 12.40 blizu parni ka »Asama Maru« Britanska voina ladja je s streli d?la znamenje da se mora ladja ustaviti Po d'ug: salvi sc trije bntanski oficirji in 10 mornarjev splezali na ladjo. Neki nemški mornar je .skusal napasti britanske mornarje, vendar so to sami nemški of:cirji preprečili. Potem je b*itan^ki oficir izročil seznam 21 ljudi ki mu jih morajo Izročiti. Kapitan Jadje je s protestom izročil Nemce, in sicer tiste ki so v takfnih letih, da še n?so prekoračili meje vojaške obveznosti v Nemčiji. Vse te osebe so i7.krcali nato na neko britansko trgovsko lac'jo. Dveh Nemcev niso m ogl' najti, ker sta se bila spretno skrila v ladijska sklar'iš<*a. šanghaj, 22 jan. br. V zveri z japonskim pamikom »Asama Maru«- ki so ga ang'e*ke vome ladje ustavile v bKž ni japonske obale in odvedle z piega 21 nemških mornarjev s panvka »Columbus«, je n°sta.io na Japo"=kem veliko vznenvrje-nje. Sicer politični krogi ugotavljajo, da je a.ng'eška admiraliteta že pred ča°om o~o-zorila jar^^ske opasti na to da ne bo dopustila nemotenega pievoza nemških mornarjev preko Tihega oceana, vendar smatra Japonska, da je bila s tem prekr-šena nj^na nevtralnost. Z°stopn'k zunanjega ministrstva v Tokiu ie danes izjavil, da je japonska vlada uvedla p~e:skavo. ki bo dokončana šele, ko bo poveljn;k japonskega pamika p^dM podrobno poročno o dogodku. Sele tedaj bo japonska vlada d^-finitivno sklepala o ukrepih, s kafer:mi bo reagirala na angle'ko postopanje. Najmanj. s čimer je treba računati, bo ost-r protest v londonu. Angleška vlada je s:-cer obvestila japonsko vlado, da so bili s pamika »Asama Maru« odvedeni vsi nem-fk' državljani od 18 do 50 let. ki so v Nemčiji vojaški obve7n'ki. toda ianonska vlada je mnenja, da fcd smeli Ang'fž! na ta n^čin nro"'Mitl za tii-trtk® le one, ki so dejansko že v voja^ld shižbL Tok'o. 22. 1an. A A. Iz s-n t?ranMsca poročajo, da je predse-*n'k parop'ovn? družbe kl jI r>r'pada »Asama Maru«, Izjavil. da ladte te družbe ne bodo več prevzemale potnikov. London. 22. jan. s. (Reuter). Japonska vlada je poslrta angeški vladi protest zaradi preiskave, k": jo je na japonsltem parniku »Acama Maru« izvršila pokadita angleške križarke. Nem Tki komunike T°kio, 22. jan. br. Nemško poslaništvo v Tokiu je noc-j objavilo komunike, v katerem ostro protestira zaraJi ustavitve japonskega pomika v japonskih vo ah n ugrabrenja 21 nern. k h mornarjev z 1 d-je. Komunike naglaša da mon°narj; n'so bili v aktivni vojaški službi in da so zarad. tega Angleži prekršili mednair" no pravo Poslaništvo, pravi komunike dalje, je uvedlo preiskavo, da dožene, kaj bi bilo mogoče ukiniti proti takemu postopanju angleških voin:h ladij, ki ga -menu^e komunike »piratsko«. Tudi japonski tisk se nocoj mnogo bavi s tem dogodkom in večina listov se v rvo-j h komentarjih izraža proti Angliji. »Oki gimbun« celo meni, da bo usoda vlade admirala Jonaja oc'visna od stališča, ki ga bo zavzel glede na ta incident, in uspeha, ki ga bo pri tem dosegla. Z&lISsvanje Španije in Franc j 3 Pari*. 22. ian. z. Francoski t'sk podč tava politični pomen pravkar sklenjene francosko-španske t go\in:ke po^o"be. Pri tem spominja na to. kako velika bojazen je vladala v Franciji za č?sa £p?-ske državljanske vo"ne zaradi možnosti, da bi morala Fran-ija braniti še pirenejsko fronto. Tudi po končani državljanski vojni v Španiji je še vedno obstojala nevarnost za zvezo s fvancosk'mi severno-afriškimi ko"orijami. Zato je b;la sklemtev te pogodbe sprejeta v Franciji z velikm ola šari jem. Pogodba dokazuie. da s-'C3r polagoma, a vendarle prihaja do porit5*ne-ga zbl'žPnja. Maršal Petain je odMčno izvršil težavno nalogo, ki mu je bila poverjena. Mehiški po?! ' ik pri poljski vlail Mexico, 22. lanu?rja. AA. (Havas) Mehiška in pcl.itka vlada sta sklenili svoji medsebojni diplomatski zastopstvi povzdigniti na stopnjo pc-l"nlštev. Sedanji poljski odpravnik poslov Marhlevvskl je imenovan za poslanika, mehiški poslanik v Franciji Luis Rodriguez pa je akreditiran v Istem ■vojstvu tudi pri poljski vladL Mirovna akcija Vatikana Tesno sodelovanje z Zedinjenimi državami London, 22. jan. AA. (Havas). Ward Piice, posebni dopisnik lista »Daily Mail«, ki ga je sprejel papež v avdienci, je sporočil stališče Vatikana do posredovalne akcije za obnovo miru. Dopisnik trdi, da je te podatke dobil iz najbolj pooblaščenega vira. Med drugim pravi Priče, da je sv. ole globoko razburjen zaradi trpljenja na Poljskem in Finskem in zaradi vsakodnevnih nesreč na morju. Papež je zmerom pripravljen izrabiti sleherno priložnost, da bi začel akcijo za pomiritev. Dalje pravi dopisnik, da bi sv. s*olica m°gla za zdaj zaoeti samo preliminarno akcijo, da se duhovi pomirijo. Le na takšni podlagi bi se dala doseči trajna pomiritev. Podčrtal je, da se mirovna pogajanja ne bi smela vršiti tako, kakor leta 1918, ko so delali napake in niso poslušali nasvetov Vatikana. nato pa dopisnik nadaljuje, da papež upa v uspeh prizadevanja za pomiritev. por>ebno zato, ker je to prizadevanje Roo-se-.eitova akcija še okrepila. Obenem se je dosegla osnova za tesno sodelovanje z imenovanjem osebnega zastopnika predsednika USA pri Vatikanu. To imenovanje je silno značilno in zgodovinskega pomena. USA od leta 1867 ni imela svojega dinlomatskega zastopnika pri sv. stolici. Priče pravi dalje, da sv. oče ne misli, da bi bilo posredovanje možno v današnjih razmerah, da bo pa papež izrabil sleherno priložnost, ki bi se mu ponudila m ki bi imela upanje v uspeh. Amerika in Evropa Neiv York, 22. jan. j. (United Press) Republikanski kandidat za predsedniške volitve de Vey je v svojem današnjem govoru, v katerem je v glavnem izrekel priznanje Rooseveltovi pclitiki, med drugim tudi dejal, da ves ameriški narod iz-rcža svojo odločno voljo da ostane izven sedanjega oboroženega spora v Evropi. Prepričan sem, je dejal de Vey, da bo sedanja ameriška politika glede tega spora ostala tudi v bodoče nespremenjena ne glede na to kdo pride v Žedinjenih državah na krnvlo. De Vey je še dodal, da Zedinjene države navzlic temu ne smejo ostati popolnoma desinteresirane do evropske vojne, češ v našo korist in v korist evropskih držav si moramo prizade- vati poiskati tisti ugodni trenotek, ko bodo Zedinjene države, ne da bi se kompromitirale, lahko zastavile vso svojo pomoč, da se doseže v Evropi mir. Zasebna mirovna akcija danskega športnika Kodanj, 22. jan. o. (United Press j. Danski narodno socialistični list »Faedre Lan-ded« objavlja danes naslednje zanimive podrobnosti o delovanju danskega športnika in tvorničarja Pless Schmidta, ki je a svojo »mirovno akcijo« vzbudil veliko pozornost po svetu. Pless Schmidt je ponudil finskemu poslaniku v Kodanju svoje usluge in načrte za obnovo miru v Evropi. Uspelo mu je dobiti diplomatski potni iist in z njim je krenil na Finsko. Tam se je sestal s celo vrsto znanih političnih osebnosti. S posebnim letalom je nato odpotoval v London, kjer ga je sprejel angleški zunanji minister Hali-fax. Kakor zatrjujejo, je lord Halifax pristal na vse njegove predloge, razen na enega. V Berlinu, kamor je kmalu nato prišel, je baje nemški zunanji minister Rib-bentrop pokazal veliko zanimanje za njegove načrte. Pless-Schmidt bi se bil rad sestal tudi z Mussolinijem, a to mu do sedaj ni uspelo. Poleg tega si prizadeva, da bi zainteresiral za svoje načrte tudi preziden-ta Roosevelta. Pravkar pa je v razgovorih s sovjetskim poslaništvom v Kodanju. Kakor poroča nadalje isti list, je Pless-Schmidt prinravil naslednji načrt za obnovo miru v Evropi: 1. Poljska naj bi se obnovila v mejah, kakor jih je imela 1. 1939. na vzhodu in 1. 1914. na zapadu; 2. prav tako naj bi se obnovila Češkoslovaška, ki bi pa morala priznati, da spada v nemško vojaško in gospodarsko interesno sfero; 3. Nemčiji bi se morale vrniti njene nekdanje kolonije; 4. stroške za volno naj bi plačali sorazmerno vsi udeleženci; 5. Francija. Velika Britanija. Itallia, Španija ln Nemčija naj bi kot posebna koalicija jamčile za mir v Evropi in še posebej za teritorialno integralnost nordijskih držav. f$Nič omenif&e vrednega« Na zapadnem bojišču je zaradi mraza $"<] tvg popoln mir K potopitvi angleškega rušil ca Pariz, 22 jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 281. vojno poročilo: Nič omembe vrednega. Berlin, 22. jan. br. Vrhovno poveljništvo nemške voiske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Nikakih posebnih dogodkov. Pariz, 22. jan. s. (Reuter). Mraz ln visok sneg ovirata operacije na zapadni fronti. Tudi letalska aktivnost na obeh straneh je skoraj popolnoma prenehala. Neko nemško izvidniško letalo pa je bilo danes opaženo nad okolico Pariza. Lonc'on, 22. jan. s. (Reuter). V angleških mornariških krog h pou~'ai a jo, da potop tev rušilca »Grenville« ne predstavlja za Angljo posebne izgube. Angleška mo.narica je ob izbruhu vojne razpolagala s 174 rušilci, 24 nadaljnjih pa je bilo v grodnji. Berlin, 22. jan. A A. (DNB). Nemlko časopisje piše v uvodnih člank\h o uničenju brtanskega rušilca »Greenville« v Severnem morju ter pravi, da to dejstvo no.j asneje zavrača Churchillovo trditev, da je Velika Britanija premagal a vse težave podmorniške in minske vojne. »Mon-tag« poudarja v zvezi s tem, da so nemške podmornice mnogo uspešnejše učinkovale kakor pa je pričakovala br.tanslca vlada. Tuja letala nad Holandsko Haag, 22. jan. s. (Reuter). Ho'andska vlada je vložila pri nemški vladi v Berlinu protest, ker je v soboto zjutraj neko nemško letalo preletelo holandske province Gelderland Utrecht, Zuidholland, kakor tud: mesto Haag. Holandska letala so nemško letalo zasledovala in pregnala. Danes popoldne je zopet neznano letalo v smeri od vzhoda proti zapadu preletelo ho'andsko ozemlje. Bilo je opaženo tudi nad Haagom. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo in tud; ho'andska lovska 'etala so se zopet dvignila. Amerika profsje ladje Angležem New York, 22. jan j. (Lnited Press) Mornariška komisija pn arreri^k' vladi ©"ge umrl Beograd, 22. jan. AA Zaradi smrt? grškega prnca Krisl.fora, strica Nj Vis. kneginje Olge, bo dvcr v žalosti 8 dni. Pokojni knez Kristofor se je rodil 29. julija 1888 v dvorcu Pavlovsk v Petrcgradu kot najmlajši sin grškega kraPa Jurija I ter je brat grškega kraMa Konst nt-na I in stre današnjega gr?k^?a kra'ja kakor tudi stric knegin^e Olie Osnovno izobrazbo si je knez KrMofor pridobil v vr; akodenvji Nekaj ča~a ie bil pove'in'k grške?a pehotnega pdka ter nalo adjutani kralja Jurija I., kralja Knn^tanfna I in sedanjega grškega kra\ja Juri a II Umrl je kot general er^ke vpjeke Kne? Krst^for je umrl 21. t m ob 17 45 v b-Mniš^cl »Eves?eli 'mos« Bolan je bil dva me-ca na pleuritisu Na sršk^m dvoru vla^a velika žalost, ter bo dvor~ka ?a1o«t trgala šf5ri tedne Posreb pokojnega kneza Kr'stofo-ra bo v Atenah v sredo ali četrtek. Frsmsstitve v državni službi Beograd, 22. ian p V prometni s'užbi so bili premeščeni: k prometno-komercijalne-mu odde'ku direkcije v Ljubljani inšpektor Franc Privšek iz Grosuplja, v B strio Bohinjsko jezero višji kontrolor Martin Ranzinger iz Kotoribe. na Grosuplje Fran j Janež'č s Pragerskega. na Rakek Fran Draš-ler z Bistrice Bohinjsko jezero in na Pra-gersko kontrolor Leopold Segula iz Ponikve. kretn:čar Duio Cačič s Su:aka v Mursko Središče, uradniški pripravnik Franc Slovenec iz Siska v Kutino, prometnk Teodor Mašinski za postajenačelmka v Murskem sredi"ču in uradniški pripravnik Peter Čop iz Dubice v Krtoribo. V po'tni službi je bil premeščen kontrolor Fran Urbis s pošte Maribor I. k glavnemu brzojavu v Beograd. V prosvetni službi je bil preme?čen me-ščansko-šolski učitelj Feliks Tavčar z II. meščanske šole za profesorja na učiteljišču v Ljubljani. V gradbeni službi je bil premičen in? Maks Trost s tehniškega oddelka banske uprave v Ljubljani k tehniškemu oddelku banske uprave v Sarajevu. Beograd 22. jan. AA Premeščen je z*> \ pomožnega davkarja v Krško Rudoll Lončar, doslej v Grubišnem polja Začasni namestnik kmetijskega ministra Beograd, 22. jan. p. Ker bo kmetijski minister dr. Branko Cubrilovič nekaj časa v tujini, je bil za njegovega namestnika za to dobo imenovan min'ster brez portfe-lja dr. Mihajlo Konstantinovič. Sokoli pri m?^"stru za telesno vzgojo Beograd, 22. jan. AA. Danes dopoldne je minister za telesno vzgojo Jevrem To-mič sprejel v svojem kabinetu dr. Bjelaj-čiča in dr. Otona Gavrančiča. prvega in drugega namestnika starešine Sokola kraljevine Jugoslavije in se z njima pomudil v daljšem razgcvoiu. Priprave za bsnep^k« karte na Hrvatskem Zagreb, 22. jan. o. Na banski upravi pripravlja posebna komisija že dva dni uvedbo bencinskih kart. Delo pa je ogromno, ker je bilo doslej predloženih komisiji okrog 15.000 prijav avtomobilistov, industrijcev, ki rabijo bencin za pogon svojih strojev v tvornicah in delavnicah, ter lastnikov motornih ladij za obalno plovbo na Jadranu Za enkrat še ni bilo določeno, koliko količine bencina bo,'o nrinadle vsakemu no.^rlinpu t.,-'1q v irr'vfTth !"ori'.r11p na-glršajo da bo lo l-vl! b:nr" -a v«>t dovoli t-fij- e-,r *-«!-.kokor. '-fc/il - šalo,- Cle la-t^tM ^-i'- avtor.nbllov bodo lahko /^hiJi toMko bencina. d:t jim ne bo treba nad mero omejevati svojih voženj. | Zima, zima bela... Po vsej državi zopet sneži — Več vlalsov in mnogo avtomobilov je obtičalo v snegu Split, 22. jan. o. V Splitu in okolici je davi sipet na goefco snežilo, toda sneg se ni obdržal, ker se je temperatura podnevi dvignila. Na sinjski prx>gi pa so med tem nastali silni snežni zameti. Včeraj je potniški vlak, ki je bil na poti v Split, obtičal v snegu. S pomočjo posebnega pomožnega vlaka te Splita so bili potniki danes prepeljani v Split. Vlaka samega pa doslej zaradi ogromnih množ n snega še nao odkopali. Na morju so bili danes hudi snežni viharji. Skoraj po vsej Dalmaciji so ceste tako zadelane s anegam. da je promet na njih popolnoma prek n;en. Zaradi tega so prebivalci dalmatnskega Zagorja ostaM brez zalog živil. Več občinskih oblasti je brzojavilo v Split po pomoč. Na cesti med Blatom ai Štefan o vcem je obtičalo v snegu pet tovornih avtomob:lov in trije potniški avtobusi. Na cesti med Snjem in Livnom je prav tako obtičalo v snegu več avtobusov in tovorn-h avtomobilov s premogom. 'Iripa v Zagrebu 22. Jan. o. V zadnjih dneh se je po Zagrebu prava epidemija hri-ki razpravljajo o njej so mnenja, da so Jo povzročile predvsem tri oko-liščne: predvsem je v Zagrebu zavladala prava sibirska zima ki je za mesto naravnost neobičajna. Poleg tega je bilo opaženo, da so b*le hiše na zagrebški periferiji grajene brez pntrebn h izolac:jskih naprav, ki bi lahko ljudi ščitila tudi v tako dolgi ln hudi zim! in končno se ljudje sami ne zna"o dovolj zaščititi proti mrazu m prehladu. Zagrebške šole zopet odprte Zagreb. 22. jan. o. Pred dnevi je bil pouk na ljudskih n na nekaterih meščanskih šolah v Zagrebu zaradi pomanjkanja premoga prek!njen. Med tem so Sorske oblasti preskrbele zadostne množine premoga m koksa, tako da se je danes v vseh šolah zopet obnovil redni pouk. Volkovi raztrgali lovca Sarajevo, 22. jan. o. Na neki goličavl med planinama Rcmanija in Ozrenj so kmetje davi našli človeško glavo in noge ter lovsko puLko, a daleč naokrog je bilo vse krvavo. Prizor je bil strašen. V bližini sta bila tudi dva ubita volkova. Po sledovih so kmetje dognali, da je moralo več volkov hkratu napasti nekega lovca Z dvema streloma je dva izmed nj h ubil, a preden mu je uspelo, da bi puško spet nabil, so volkovi navalili nanj n ga raztrgali. Oblasti so uvedle preiskavo, a doslej še ni bilo mogoče dognati kdo je nesrečni lovec. 150 žrtev mraza v Ameriki New YOik, 22. jan. o. Veliki val mraza v Amerki je zahteval doslej že 150 žrtev. Mraz Je na poljih v južnih predelih Žedinjenih držav napravil ogromno škodo. Začasna omejitev potniškega prometa Beograd, 22. jan. p. Prometni minister Bešlič je nocoj sprejel novinarje in jim v zvezi z nenormalnimi v našem železniškem prometu izjavil, da Je prometno ministrstvo spričo sedanjih vremenskih ne-prilik prisiljeno začasno reducirati potniški promet na železnicah. Ta redukcija pa po trajala le tako dolgo, dokler se sedanje prometne ovire kot posledica vremenskih neprilik ne popravijo. Nasprotno pa se bo pospešil tovorni promet, da se na ta način zagotovi prevoz hrane in kuriva. Nesreča italijanskega potniškega parnika Po eksploziji v kotlarni je nastal ogenj, ki je uničU parnik — Vsi potniki so bili rešeni, nekaj članov posadke je bito ubitih Rim. 22 isnuarja A A (^tpfani) Uradno poročajo, da je italilanska mot >rna ladja »Orazio« (11.669 ton) včera* popoldne oko li 17. prib'ižno 40 mili iužno od Toulona klicala na pomoč ker je na ladji nasta! ogenj Neko francosko vodn< "etaUi neka 'ad]a za polaganje min neka tovorna lad ia in neki torpedn rušiiec — vse francoske ladje — in italiian^k ^'nik »B anca Ma no« oColnniho« in »Rdera« «r takoi odplu h na kraj nesreče Francosko vodno letalo je prvo opazilo da «e ie ogeni pojavil v zadnjem delu ladje Prancnsk1 vlačilec se je moral vrniti v Toulon t'»da -»stalim 'ad jam. francoskim in 'tahiansk m «e je po srečilo pr'b'ižati se parniku »Oraziu« ob 18.30 in začet, reševat- jud- Reševanje je trajalo skoro vso ioč Na parn-ku je bilo 412 pottvkov in 118 mož posadke Ladje »B>anca Mano« »G<'l'Mnb'»« ?n traneuske voine ladje so rešile skoro vse osebe na parn'ku Neznana ie le še usoda 107 !|udi med njimi 64 mož posadke mislijo pa da so tudi ti rešeni ker so nekaj rešdn h čol nov spustili v morje še preden s< reševalne ladje priplule do ponesrečenega parni ka »Orazio« se nahaja še zmerom na kra ju. kjer se ie pr.petila nesreča Ognia ni bil« moči pogasiti, ker se* je od zadnjega dela ladje razširil na vso ladjo. Genova, 22 ian i (Havas) Po nesreči italijanskega parn'ka »Orazio« pogrešajo ce 107 potnikov, k' najbrže blodijo v Sredozemskem morju v rezilnih čelnih Ti so bili izpuščeni z »Orazia« v zgodnjih večernih urah kmalu potem, ko ie na pazniku po eksploziji izbruhnil požar Nek, častnik pripoveduje, da je adjo iznenada pretresla silna eksplozija Najbolj verjetno je da je eksplozija nastala v stroinem oddelku Neposredno po eksploziji so sp idnje prosto re ladje zajel plameni Nekai strojnikov, k> so se .ia časa eksplozije nahajali v stroj- nem prostoru, je skorr gotovo izgubilo življenje. vendar pa v zn;ešniavi, ki je zavladala na parniku sprva nihče ni mislil nanje in se tako ne ve. koliko utegne biti njih število. Ladja je takoj začela oddajati brezžične klice na pomoč m izkrcevati potnike v rešilne čolne Reševanje je potekalo povsem v redu. Krattk čas po izkrcanju prvih potnikov so se na brezžične klice ponesrečene ladje zaporedoma odzvali parniki »Coioinbos« »Conte Bianca Mano« in franc. ladja »Ville d'Ajaccio«. Slednja je spreje'a na krov potn kov. k- jih je izkrcala danes v Marveilleu Re'ence so pričakali na obali italijanski konzul v Marseilleu m mar-I(a!ia«, ki je lastnica parnika »Oraz.o«. je nocoj kasno zvečer objavila, da je bilo » parnika rešeno vseh 412 potnikov in več na posadke. Le nekaj mehanikov in kurjačev še pegrešajo. Bržkone so bili v strojnem oddelku baš v trenutku, ko je nastala eksplozija na ladji, in so bili ubiti. Manjše število članov posadke je dobilo opekline in jih sedaj zdravijo v marsejskih bolnišnicah. §£]a Italijanske v!a3e Rim, 22 jan. br Zapedanje ministrskega sveta, ki se je pričelo preteklo soboto, ko je bil sprejet novi proračun in razpisano novo notranje posojilo, se je danes nadaljevalo. Ministrski svet je na današnji seji sprejel celo vrsto ukrepov vojaškega, političnega in upravnega značaja. Jutri se bo vlada znova sestala. Brat cesarice Zite v finski vojski Stoc»qi*>lm. 22. jan. j. (Havas). Princ Renč. Bourbon-Parma, polbrat danskega princa Aage, in brat bivše cesarice Zite ki je po činu višji častnik v francoski tujski legiji, je iz Kodanja pripotoval v Stockholm. Od tu bo princ odšel na Finsko. kjer se bo kot prostovoljec na finski strani udeleževal sedanje vojne. V dobrovoljski odred, ki ga formirajo v Helsinkih, se je prijavilo tudi več angleških državljanov. Vsi ti so že od nekdaj stalno prebivali na Finskem. Motta na smrtni postelji Ženeva, 22. januarja. AA. (DNB) Zdravstveno stanje bivšega predsednika švicarske republike Motte se je tako poslabšalo, da so zdravniki zgubili sleherno upanje, da bi ga rešili. Poveljn'k litovske vojske odstopU Berlin, 22. jan. AA. (DNB) »Volklscher Becbachter« poroča, da je vrhovni poveljnik litovske vojske general Rastikis p:dal ostavko ker je že več tednov bolan. Predsednik republike osta\ke še ni sprejel Kakor znano ie bil general Rastikis zlasti zadnji dve leti zelo aktiven v notranji >-•1 tiki Sedaj krcžiio vesti, da je povod ojegov: ostavki nesporazum s člani vlade. katere je general Rastikis napadel v nekem članku, objavljenem v časopisju. Bivši nemški sesar Viljem obolel na hripi London, 22. januarja. AA. (Havas) Po pisanju dopisnika j>Daily-Maila« zbuja zdravstveno stanje bivšega nemškega cesarja spet skrbi. Viljem je zbolel za hripo in že nekaj dni leži. Iraški Sinančni minister podlegel poškodbam Bagdad, 22. jan. s. (Reuter). Iraški finančni minister Sahib Rustum Hajdar. ki je postal pretekli teden žrtev atentata, je danes v tukajšnji bolnišnici podlegel poškodbam. Eksplozija v francoskem plavžu Bruselj, 22. januarja. AA. DNB: V plavžih v Colombellu (severna Francija) je eksplodiral v soboto velik rezervoar z raztopljenim jeklom. Štirje delavci so našli smrt. Filmski kralj in kraljica New York, 22. jan. j. (United Presa) Včeraj je bil objavljen izid volitev filmskega kralja in kral.ice za leto 1940. Volitev se je udeležilo nad 20 milijonov člta-tcljev ameriških listov. Izid volitev je naslednji. za filmskega kralja in kraljico sta bila na prvem mestu Izvoljena M!ckey Rooney in Bette Daviš. Drugo mesto po številu glasov je dobil lanski filmski kralj Tyronne Power skupaj s Sonjo Henie. Na tretje mesto sta prišla Spencer Tracy in Judy Garland. Četrti prestol sta okupirala Clark Gable, filmski kralj 1938, ln Priselile Lani Vremenska napoved Zcmunska: Beograd in okolica: Ponoči mraz, podnevi oblačno Ostali kraji: Mraz bo nekoliko popustil, pritisnil pa bo 8a ponoči. Delno oblačno v vsel kraljevini. Ponekod utegne nekoliko snežita Naši kraji in Ijuiljc Pred omejitvijo prometa Iz Nerrčije prihaja na našo mejo dnevno po oscim vlake v manj kakor prej — Posvetovanje v Beogradu Ljubi/ara 22 'anuaria Letonja zima st ne da ukrotiti Kadar za nek.'like stopin' popust n;r? m se dr z ž. vo srebru povprečno na f> pod nič'o. že imamo na er snega Takt jt snežilo vztraj no rud' dane* skora; vse do večera in nam jr nasuio znatn< p ast novega pršiča Pos edice zime se nadalje čutijo po vsei Ju" - avip posebno v. železniškem prome tu Medtem ko ie kraievm piotnet na ob močii; S.oveni je še prei tj v redu m pri haiaio okalni vlaki v Ljubljano z manjši m zamudam: kasn-jo vlak 12 tujine za ce le ure \ai navedemo samo nekaj prime rov SOL k sicer vozi -.kozi Ljubljano ob 21.52. je imel v nedeljo zvečei nvnut zamude Dana np dopoldanski brzovlak iz Beograda ie imel 254 nunut zamude nočni beograisk? pa 2% irmui Dana-nn popol-dansk brzovlak iz Marhir* s ppk iuekom iz Madžarskega ie imel nad dve uri zamude V Nemčiji ie b;l uveden nov vozni red z veljavnostjo >d pretekle nedelje dahe Zaradi pornanikanja premoga ie bil že ra ko: nrvi jan reduciran potni k' promet m zda; izostaia dnevno pu nemških vla k so doslei pohajali na na:o mejo Iz srega razlnga ie oričakovat; rudi z na še stran: redukcijo žele/n,:kega potniške ga prometa v lugos avij. V ta namen so se danes- pričele v Rengradu v genera'ni direkciji Jržavnih železn t posvetovanja že ezni kih strokovniakov m je od'očitve pričakovati v sredo Reduknji z nem"ke stran se namreč pridružuje še to da TPD ne more -.prnt' izvrševati naročil za našo že ezni'kc> upravo. Fosledice zine po dr2avj V oo^ameznih pokrai nah Juios avije še venomer sneži Prestolnica je vsa v sn^gu. Posebno mnogo pa je snega v Bosni Iz Banja uke porečajo da ga ie oonekod obležalo več kaker meter Hudi zameti so na progi od Sarajeva do Mostarja in dalje pret. Dubrovn ku V Plevlju so že 10 dni odrezani od ostalega sveta Zameti so mar-sikod nanesli toliko snesa da se brzojavni drogovi komai v:d io iz njega Na progi iz Bitolja v Skoplje se je na nekem kraju oorušil velik del nasipa in je proga v dolžini 50 m zasuta Vlaki imajo valike zamude Tudi v dunavski banovini je že ezmški promet zelo oviran :n prihajajo vlak' v Novi Sad z veHkimi zamudami Avt-ma-bMski promet v Vojvodini je zaenkrat skrčen na nvnimrm V Dalmaciji imaja dovodi 'ne^a. k"kT že do'go ne V Solitu je ponovno snežilo Na Posaviu so hudi zameti O večj- železniški necreči poročajo z železniške postaje K^lare Tovo-ni ^lai< iz Beograda je v močnem snemem naletu treščil v nedeljo v m°šani vlak *z Pcž"ir?v-^a. k creči ni bilo sm-tnih žrtev Pri Dolnjem M'lanovou ie D"nav ^ano^il ogromno ledovja in u1e?ne ooDlaviti ookraiino Ponovno Doročajo o žrtvah mra~a V Osi-ieku ie 'mrmi na ulici starček Štefan Se-ewald Na ooti m°d vasema Stanič0™ ;n Leoenico v ?ni;lan^kem srezu sn našli v Jne?ti mrtva 3^'otneffa SadiV^ Ka^^i^^ča ;n nje^ovepa ISletneea "dna Muro Tla sfa s sironjašne km°tMe v Stan?;ču in s'a šla v ml5n oo moko Sn^toma Da iu metež n sta obnemela V ok~l:c; N:ša ie •»nr-znil 701etni oa^-tir Peter Stma ^ov:č Na 51? so m^tve^a njegovi n^tir-cV5 koVgi Pri KtIovoh na sta rad-^la po- sestni P^do^an Fr°rn:o :n njafTo"a 3R1e'na M:liea 7a-ad' h^de^a mraza cta v s^b^to nrave* 7'irur'a r,7v:l' so se cfrvriprii n1'"! in v notfp^io zjutrai co sosedje našli oba zakonca mrtva v postelji. Skrzmm zaklonišče — balje kaker nič Mestni tehnični urad proučuje načrte Ljubljana. 22 januarja »Zaklr>nirča ali evakuacija?« je po vsej Evrop aktuano vprašanje ki se morda ed no v Ljubijan premalo brigamo zani Zanesemo se pač da se edino Ljubljani ne sme prine' ti mt hudega Sicer smo prepričani da nam sedaj še ne piet- nobena ne\arn(;>t vendar bi bilo prav čt bi naposled tudi na:a lavnost pričela resno razmišljat; ali ie bo!j pametno zidat' zaklonišča ali aai se raje pripravimo da pred nevarnostjo zapustimo našo ljubu Ljubljano Ku smo namreč zadnjič čitali o 500 pod n'č!o gor> na finski fronti, je tudi mirne Liub inčane pričelo mraziti In mislili so. k: ko ie prijemu duma pri topli peči in kako b> bilo nekje na deželi v kmečki hiši s s ab in okni in razpokano pečjo Marsikdo je mislil tudi na barake, kako neprijetno življenje je v nj h pozimi skratka marsikaterega hwiega posestnika sc poroči'a o 50° mraza gama da je stopil k stavbeniku na p svet čim cenejšega in tem bol 1 varnega zavetja pred vsemi hudirji. ki bi lahko na padii tudi Ljubljano Gospodar je namreč zračunal da stroški mso tako strašni saj n treba takoj zidati zaklonišča ki bi bil varen pred udarci raznovis*n h debelih Bert Kar se namreč zračnih napadov tiče je bilo v časnik-h da |c sam« l®/o do 5% vseh nesreč zarad težk h b..mb vse druge nesreče pa gredo na račun strojnic, ruševin malomarnosti 11. tud lastnih izstrelkov ter drugih neprijetnosti Zoper take nevarnosti so pa varna že cenejša zaklonišča v kleteh ali rovi po dvoriščih 111 vrto-vh Tako so tudi Ljubljančani prišli do prepričanja da je boljše naicenejše in najmanjše zakonišče kakor sploh nobeno Hkrati so pa ljubljanski gosnodarp že tudi mnenia da od'aganje zaklonišč človeka samo vznemirja in ie zato naibolj pametno če takoj poskrbimo vse kar je treba da pozneje ne bo treba obža ovati. 5e b le kaj prišlo Posledice KTašania bi bile lahko usodne in zato se tudi v mestnem tehničnem oddelku zlasti posestniki večjih hiš ogVajo vedno bolj pogosto z načrti za raznovrstna zaklonišča pred napadi iz zraka. Tudi v Frlekijf bsdo letali Krst prvega jadralnega letala na Murskem polju Ljutomer, 22. januarja Ljutomer je doživel včeraj pomemben p: .: :k. na katerega se je naša mladina pripravljala že več mescev. Jadralna skupina, ustanovljena na jesen 1 1938., je pokazala sad svojega vztrajnega dela. V telovadnici meščanske šole je razstavila svoje prvo jadralno letalo tipa »Zo- Im^« in pokazala s tem, koliko je v njej idealizma in volje do dela. Hkratu pa je bil tudi krst letala, ki je bilo v celoti izdelano doma in iz domačega materiala. Vse nonoldne so prihajali v telovadnico stari in mladi ter hoteli videti prvega ptiča za naše prleš':o nebo. Tudi starejši ljudje so se zanimali zanj. Vsi so bili polni hvale za delo mladine. Ki je bila žrtvovala mnogo časa. da je od maja lani zgradila letalo, ki Ima razpetlne 10H m ter bo že februarja preizkušeno pri prvih vajah. Za svečani krst ljutomerskega ptiča se je zbralo v telovadnici lepo število zastopnikov oblastev in mnogo občinstva, ki si je ogledovalo veliko letalo ln modele, ki jih je izdelal naraščaj jadralne skupine na meščanski šoli. Vodja skupine g. Rafko Berce je po pozdravu orisal razvoj jadralnega letalstva sploh in posebej še v naši državi ter poudarjal, da navaja delo za jadralni šport mladino k delavnosti, vztrajnosti, požrtvovalnosti in odločnosti na so potrebne vsakemu letalcu, ki naj služi domovini v miru in brani v vojni njene meje. Tako je delo jadralcev eminentno državotvorno in zasluži vse podpore oblastev in javnosti, ki se zani- ma za razvoj domačega letalstva. Z željo, naj bi tudi prvo ljutomersko letalo pripomoglo, da bi se vzgajal zanesljiv kader domačih letalcev, je vodja skupine končal svoje poročilo, v katerem je med drugim omenil, da je stal samo material za letalo približno 6000 din ln da je že drugo šolsko letalo enakega tipa v delu. Nato se je g. Viktor Kukovec, ki je bil skupini dal delavnico brezplačno na razpo lago, spominjal 1. 1918.. ko je narodni svet v Mariboru sklenil, da uredi blizu Ljutomera zasilno letališče. Ker pa so se takrat razmere zasukale drugače, nI prišlo do ureditve letališča, pač pa imamo po 22 letih v Ljutomeru prvo letalo, ki naj ne ostane edino. Ker so ga izdelali prleškl fantje na prleSklh tleh, zato je mnenja, da Je najbolj primerno ime zanj >Prlek«. Novo letalo naj dviga mladino v višave, vedno više. soncu naproti! Besedam kuma je sledilo živahno odobravanje. 2upnik g. Lovrec je nato po kratkih uvodnih besedah blagoslovil >Prleka« ln tehnični vodja g. Alfonz Kukovec pojasnil konstrukcijo letala v nekaterih podrobnostih. Strokovnjaki, ki so ocenili Izdelavo, so ugotovili, da je »Prlek« najlepše izdelano jadralno letalo v vsem okrožju, kar je zasluga vodstva in vseh, ki so se trudili zanj. »Prlek« je bil še danes na ogled šolski mladini in drugim, mesca februarja pa se prično prve vaje na njem. Vsem, ki so pomagali pri dovršitvi prvega jadralnega letala v Ljutomeru, posebno pa pridnim delavcem, gre vse priznanje javnosti. Drugim pa naj bo »Prlek« poziv, da pomagajo idealnim fantom ljutomerske jadralne skupine pri njihovem delu! Nov zadružni dom v Zagrebu je bil v nedelj j svečano o tvoren Zagreb, 22. januarja. Zveza nabavljalnih zadrug državnih u-službencev v Beogradu je kupila v Zagrebu na vogalu Trga kralja Tomtslava in Brani-mLove ulice veliko poslopje, za katero je plačala 1,200 000 din. Stroški za preureditev so znašali 1,300 003 din. tako da predstavlja nova palača vrednost 5'/t milijona dinarjev. Tako je Zagreb dobil zelo lep in praktičen zad-užni dom za zadrugarje, državne uslužbence V nedeljo dopjldne je bila svečana otvoritev, ki so se je udeležili zastonnikl banovine in armije, mesta ln številnih oblastev in korporaclj. Otvoritveni govor je imel predsednik zveze g. Miloš štihler. ki je poudaril: Zadružni pokret državnih uslužbencev v naSi državi se razvija že 19 let. V tei dobi so bile premagane ve"ike težave, doseženi pa so bili tudi častni uspehi Zveza šteje danes že 233 zadrug z več ko 170.000 za-d:u"niki Fremoienje zveze in zadrug znaša 350 milijonov dinarjev, letni promet pa obsega že 300 milijonov dinarjev. Tako torej predstavlja Zveza nabavljalnih zadrug močna go podarsko organi aoijo. ki stremi samo za tem. da olajša življenje najširšim slojem zadružno organiziranih državnih in samoupravnih uslužbencev Z gospodarsko stranjo pa druži zadrugarstvo tudi prosvetne namene, skrbi za hlgi-nlčno ureditev zadm*nih nro^alahiic ln skladišč organizira zadružne čitalnice in zadružne klube Po vseh močnejših zadružnih središčih se kakor drugod po modernem svetu, knže potreba, da se zadružne ustanove zbirajo pod eno streho, javlja se patreba po ureditvi zadružnih čitalnic, nočišč, menz in podobnih ustanov. Na področju banovine Hrvatske imajo zadružniki, državni uslužbenci. svoje lastne domove v Sibeniku, v Goppiču znani hotel Ko-op v Kaštelu Starem, dalje v Benkovcu in zdaj še novi dom v Zagrebu. V teh pet domov je bilo doslej investiranih 15'/» rriMjona dinarjev Posamezne zadruge, ki so dobile od zveze kredit pa so si uredile sedem domov. Zagreb kot močna ku'turno ln grspodar-sko središče ima 8 zadrug včlanienih v zvezi, in te b*>do ime'e zdaj svoje središče / nc/em zainjžnem domu V pritličju so: Kreditna zadruga državnih uslužbencev žel°z^lčarska čebelarska zadruga ter zelo okusno urejena čitalnica zadružnikov. V prvnm nadstropju je žele ničarsk^ kred't-na zadruga, ena izmed najmočnejših v drža"! ter železnifarska stanavaniska zadruga. Celotno drugo in tretie naistropie pa sta urejeni kot zadružno nočišče. v katerem je 39 udobnih sob z 80 pcste'iami Sobe Imajo po eno. dve ali tri postelje, v nekaterih so tudi divani Nočnina le od 10 do 25 din Zadružno nočišče ima seveda centralno kurjavo elektriko topln tn hladno vode ln kopalnice Vsi k otvoritvi povabljeni goQt spored B Smetanov šestero-dclni ei^us smfnn:čn:h pesnitev »Ma vlrs** Telo ki ie znano slehernemu Cehu in ki je Drines'o čerkemu narodu v p.^trkiosti tolko ugleda je znano tudi večin1 slov bo nadomestil Suvobor, oodo v najlepših legah bližnje okolice zgrajene planinske hišice, ki bodo namenjene odmoru č;ano\ kraljevskega doma in njihovih gostov. Vsak čian kraljevske družine bo imel svojo hišico, prav tako vsak gost Nj. Vel. kralja Petra 11. Vsaka hišica bo imela posebno številko. Pred drugim si je že Nj. Vel. kraljica Marija izbrala št. 7. Vsega skupaj bo v okolici Suvobora zgrajenih 15 hi^ic, vsaka v drugačnem okolju povsod pa bo tišina in krasen razgled na planinski svet. Celotno kraljevsko naselje se bo najbrž imenovalo Andrejevo selo. Huice bodo do konca maja gotove, ostala dela pa bodo končana do pričetka letovanja. • Praznovanja ku-ban-baji ama v Sarajevu. V soboto zjutraj so po starem običaju topovski stieli z »žute ta bije« v Sarajevu naznanili pričetek velikega muslimanskega praznika kurban bajrama, ki traja tri dni. V begovi džamiji, carevi džamiji ln ostalih sarajevskih muslimanskih molilnicah je bilo polno vernikov. Po končanih obredih so se muslimani razkropili po mestu čestitat bajranske praznike sorodnikom, znancem in prijateljem. Sarajevske ulice so bile vso soboto in nedeljo živahnejše kakor kdajkoli, delo je počivalo. Veliko število zastopn/kov cerkvenih, civilnih in vojaških ob' astev se je zgiasilo pri reis ul ulemi g. Fehlmu Fpahi. Reis ul ulema je naslovil na muslimansko Javnost posebno izjavo, v kateri prosi bogataše naj podpirajo vsak prosvetni in dobrodelni pokret, učene pa, da s svojim znanjem koristijo narodni prosveti. Z'asti naj podpro pokret za odpravljanje nepismenosti med muslimani. — Pri nerpdni stolici. napetosti črev vsled zaoeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črpvih V zdravniški praksi se uporpMis »Fran/ Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Ogl reg a OI 40474 » Zgodovinar Ferdo šišič je umri. V nedeljo dopoldne je umrl v Zagrebu vse-učiliški profesor v pokoju dr. Ferdo Š-šič. sloveč zgedovnar in član akademije. Po rodu je bil iz Vinkoveev in star 70 let. Profesor zagrebške univeize je bil od 1906 do 1939. Svojčas je mel tudi važno politično vlogo in je bil dolgo vrsto let član hrvatskega sabora in Srbako-hrvat-ske koalicije. Z njegovo smrtjo utrpi ju-goslovenska znanost veliko izgubo. * Izumitelj torpeda je bil Jugoslovan. Danes, ko se po listih razpravlja o razvoju strašnega orožja v pomorski vojni in ko torpeda in mine dan za dnem uveljavljajo svojo strašno moč, bo pač marsikoga zanimalo, da si je torpedo zamislil v 60 letih preteklega stoletja dalmatinski rojak Lupiš, ki je bil takrat avstrijski pomorski kapetan. Vedel je, kako se v Ameriki in drugod trudijo, da bi izumili novo pomorsko orožje. Nato se je sam lotil sestave svojega torpeda, v katerem naj bi bil majhen parni stroj za pogon. Lupiš se je na Reki seznanil z angleškim inženirjem Robertom \Vhiteheadom in mu zaupal dotedanje poizkuse. Ang!e;ki inženir je nato izpopolnil izum in ga prodal britanski vladi za 15.000 funtov tterlingov. Izum je ostal v tajnosti le pet let Letos mineva že 75 let od Lupisovega izuma. Izumitelje-vi sorodniki še živijo na Reki. več družin z imenom Lupiš pa prebiva na polotoku Pe!je."cu, medtem ko potomci angleškega inženirja takisto bivajo v Dalmaciji, nekje v okolici Dubrovnika. * Novi grobovi. V visoki starosti 92 let je umrla v Krškem gospa Ivana Zescserje-va, vdova trgovca. Pogreb blage pokojni-ce bo v sredo ob 16. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g Franc Š-mnic, zvaničnik v pokoju, sitar 67 let. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 14. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * itazpis zuiavniš"e službe. Kr. banaka uprava v Ljubi jan. razp.su je službo zdrav-nka združene zdravstvene občine Komenda s sedežem v Mengšu v lastnosti oanovinskega uradniškega pripiavnika za VIII. položajno skupino. Prošnje naj se vlože pri banski upravi do 8. febiuarja, * Z avtom s Finskega v Beograd. Poročali smo o trag čnih doživljajih Luke Orešnika, ki je bil poleg našega generaJ-,iega konzula dr. šajikeviča edini jugoslovanski prebivalec finske prestolnice. Z avtom tipa »Packard« je po vojn fiuke republike z Rus jo prispel v Maiibcr, kjer je zuman iskal zaposlitve. Odpeljal se je dalje v Beograd, kamor je pr spel v soboto. Njegov avto še vedno nosi znak belega medveda v dokaz, da je njegovo vozilo doseglo že tudi Pečcngo, najsevcrre.šo finsko tečko. Luka Oreln k ima pač ta delež usode, da mora venomer graditi znova. Kar si je pridobil na Finskem, je propadlo. Brez vsega premoženja, z ženo in tremi otroki, išče zdaj Orešnik po Ju-gcslav ji, kako si bo služil vsakdanji kruh. Kakor nekoč na Kitajskem in nato na Finskem, mora začeti v Jugoslannji spet od početka. Osrednji urad za zavarovanj"e delavcev v Zagrebu je razpisal natečaj za popolnitev enega mesta sekundarnega zdravnika-nradnika specialista za tuberkulozo, za zdravilišče Kasindo poleg Sarajeva in eno meste sogodbenega pomožnega zdravnika za zdravilišče Brestovac poleg Zagreba Podrobnejše pogoje dobite pri SUZOR-ju. Zagreb, Mihanovičeva ul. 3, soba št. 326 in 313 Stev 1479 1940 ♦ Velik zbor beograjske akademske omladine je bil v nedeljo na univerzi, sklical ga je akcijski odbor zedinjenih študen-tovskih strokovnih združenj. Na dnevnem redu so bila poročila o delu v preteklem letu ter o vseh važnih vpra anjih, ki se tičejo življenja beograjske vseučili;ke omladine. Zbranih je bilo okrog 3000 študentov in študentk. Zastopan je bil tudi profesorski zbor. Zborovalci so sklenili poslati več pisem in brzojavk akademsk' omia-dini v drugih mestih Jugoslavije ter posebno brzojavko bolgarski omladini. * Modernizacija avtobusnega prometa v Splitu. Avtobusni promet na našem Jadranu ima veliko nalogo, da veže mesta ob morju s širokim zaledjem. Nedavno je bil odobren kredit 8 milijonov dinarjev za ureditev in razširjenje ceste iz Splita v Omiš, ki bo spi ameksirana. Na progi Split — Omiš — Makarska bo sčasoma uveden e!ektro-tro'.eybusni promet, ki je že v raznih modernih državah nadomestil avtobuse. Razpolagamo z velikimi možnostmi izkoriščanja vodnih moči. za do-bavljanje električne energije. Troleybusi lahko vozijo s hitrostjo 120 km na uro in največji med njimi nudijo prostora do 80 potnikom, pri nas pa bi se uvedli troleybu-si s 35 do 40 sedeži. ♦ Praktični učiteljski izpiti so se vršili pred državnim izpitnim odborom za praktične učiteljske izpite na državnem učiteljišču v Ljubljani od 11. do 20. t. m. Izpit so napravili nas'ednji učitelji - priprav-niki(ce): Koželj Vida. Brodnik Frančiška, Bučar Ana. Grzirčič Marija. Košuta Irma, Košuta He?ena, Merkuš Alice. Mihevc Jožef, Radej Antonija, Šolar Marija, Soukal Marija, Šter Ciril, Vodopivec Ivan. Banfi Štefan. Jerina Marija, Kos Karel. Kulovec Iva, Mohorič Dragica. Pevc Boedana, Prislov Marija. Raner Mat'1 da. Seme Roza, Toros Gertruda, Turk Marija in Zmavc Ivana. • Kdo je tz nenadno umrla za posledicami poroda ko maj dvajsetletna gospa Mara Vadna'o\a rojena Stojkovičeva, ki je pred dobrim letom postala življenjska družica m'adego profesorja matematike dr. Alojza Vailna la. Konec preteklega tedna je v žrnski bolnišnici dala življenje hčerkici Veri ln je pr srečno prestalem porodu vse kazalo, da n bodo nastopile komplikacije, žal se je zgodilo že nekaj dni zatem obratno. Mlam mamica ni bila posebno krepke narave, zn-to ji žal tudi najvestnejša nega zdravn'-kov ni mogla rešiti komaj razcvelega živ ljenja, ki ga je po neizprosnem zakonu usode morala po'ožiti na oltar materinstva. Zapušča globoko potrtega soproga ln hčerkico, ki ji ni sojeno že ob rojstvu, dn bi kdaj mogla poznati mamico in občutiti vso lepoto vzvišanega pojma: mati. Bridko prizadetemu soprogu in svojcem tako tragično preminule gospe Mare izrekamo iskreno sočustvovanje. DAME ZA PLES! Moderne trajne ondulacije ter barvanje las po konkurenčni ceni v novem frizerskem salonu »FRANK« v Kreslji, Lingarjeva 1. u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča. da je prispel v Ljubljano mr Kenneth Syers, ki je bil dru"tvu dodeljen kot učitelj angleščine. Mr Svers je absolvira! univerzo v Chambridgeu. Prispel ie v Liublja-no s svojo soprogo. Deloval bo v Angleškem drurtvu kot učitelj angleščine v raznih tečajih, kakor delujejo dos'ei že ga F S. Cope'andova, mr. Alec. Lawrenson. ga Olga Gragorjeva ter ga Bržena Škerlje-va. Ker se je s tem učiteljski zbor povečal, bo Ang'eško društvo s 1 februarjem povečalo in reorganiziralo število učnih tečajev ter se bodo po potrebi tudi na novo pričeli tečaji za začetnike in naprednejše. Ze sedaj se vrse učni tečaji vseh vrst: tečaji za dikcijo in konverzacijo te* vaje m či-tanje Shakespeareja itd Vsem onim. ki se hočejo učiti angleščine zasebno, so na razpolago učitelji ang'eščine pod okriljem društva tudi za zasebne ure; enako so možni tečaji tudi v malih skupinah Društvo nudi svojim članom tudi bogato knjižn;co klasične in sodobne literature, ki posluje vsako sredo in soboto od 17. do 19. Klu-bova čita!n:ca, v kateri so na razpolago naj različnejše revije in časopisi, je odprta dnevno od 17. do 19. Vse informacije daje in prijave sprejema tajnik učnega odseka ob torkih in četrtih od 17 do 19. v dru:tvenih prostonn v Tavčarjevi ulici 12 Angle;ko dru:tv« opozarja vse, ki se zanimajo za angleščino, na izredno priliko, ki jim jo nudi. u— Pravni položaj nezakonskih otrok. Na prošnjo Splošnega ženskega društva bo v okvirju tečaja »Vzgoja matere« predaval v četrtek 25 t. m. ob 20. odvetn k dr Darko Cernej o temi: Pravni poležai nezakonskih otrok Predavanje bo na ženski gimnaziji na Bleiweisovi cesti. Dobrodošel vsakdo. Ferjoonenalen uspehi Vsa Ljubljana govori in hvali sijajno češko VRAŽJI ŠTUDENTJE Ob 16., 19. in 21. uri! Ne odlašajte — oglejte si fee danes ta film! KINO UNION — Tel. 22-21. ca III. zlet g-8-ren£ske zimske-£;:rtne padziveze 26. — 2S. t. ra. T v • v vTrzic bilo dobro cb:skano. Uvodoma je označil bistvo filozofije, podal v glavnih obrisih n;'en zgodovinski razvoj, se zadržal na njeni metodi, nato pa je izvajal: Samoumevno je, da se je filozofija kot osnovna ali temeljna veda učila na univerzah že v srednjem veku, našla pa je pot tudi v srednjo šolo. Pouk filozofije naj bi pripravil abiturienta za vstop na vseučilišče. Toda kmalu se je ta pouk začel krčiti in šele po vojni je filozofski pouk znova zaživel na srednji šoli. V vseh strokovnih predmetih se je začelo zahtevati tudi filozofsko znanje dotične stroke. V Jugoslaviji se Je poučevala v VII. razredu pslholcgija, v VHI. pa logika, potem pa se je pouk razširil tudi na etične In este-tične probleme pod nazivom »osnovne filozofije«. V zadnjih treh letih se pod tem nazivom zopet razume le pouk logike in ps'ho'ogije in sicer le v VHI. razr. Skoraj vse kulturne države so uvedle filozofski pouk kot samostalen predmet v srednjo šolo. Današnja kritična doba nas sili. da zopet posvetimo čim več pažnje pouku filozofije. Kako naj šola pomaga mladini v sedanji stiski? Pač z razumevanjem mladine ter nje zbiranjem okrog trdnih oporišč: Večne resnice in absolutne vrednosti. Ta cilj pa bomo dosegli, če razširimo in poglobimo filozofski pouk v srednji šoli ter ga postavimo v središče v^ega pouka! Pouk filozofije naj se ne omejuje le na 8. razred! Izvršitev je lahko trojna: 1) na sistematski način, da tvori fiilozofija poseben obvezen p-edmet v dotičnem razredu; 2) na slučajen ali priličeo način, da se filozofski problemi obravnavajo ob primernih prilikah raznih strokovnih predmetov ter 3) na sintetičen način, da oba prejšnja zd užrmo. Poleg tega pa bi še filozofija obstojala kot poseben obvezen predmet. Filozofska propedevtika naj si zopet pri- bori mesto v VII. razredu realnih in hu- , manističnih gimnaz:j. Začelo bi se s psii- j hologijo v prvem semestiu, v drugem pa z logiko. V VTH. razredu bi se izvršila 1 koncentracija vseh filozofskih problemov, ki so se v ostalih razredih že obravnavali, ves filozofski pouk pa bi se moral izvršiti na seminarski ali kolokvijski način, v pogovoru Ln ob sodelovanju vseh učencev. Za poglobitev filozofskega pouka pa bi se mnogo storilo, če bi se na vseučiliščih uveljavila specifična predavanja za bodoče srednješolske profesorje in bi se naj v posebnih izpitih zahtevalo primerno znanje. -— Zapiski Jubilejni koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice je bil iz tehtn:h razlogov prestavljen na dan 4. marca 1940. Spored obsega dela Faureja, Saint-Saensa. Rahmaninova in najnovejše orkestralno delo L. M. škerianca: »8 skladb za godalni orkester«. Pri koncertu bosta sodelovala klaviiski virtuoz Ivan Noč in orkester G'asbene Matice, ojačen z opernim odn. filharmočnim orkestrom. Skladatelj L M. škerjanc je dne 5. t. m. izvajal v pariški radijski postaji Radio-Pa-ris ln priključenih oddajah spored jugoslovanske klavirske glasbe, in sicer dela skladateljev Pintariča, Kunca, Lajovica. Ko-nJoviča, Ravnika, Papandopula in škerjan-ca. Pri tej priliki je prejel povabilo vrhovnega vodstva francoskih radijskih oddaj, da priredi daljše koncerte naše klavirske glasbe v juniju za postaje Radlo-Paris. Lyon P. T. T. in Grenoble P. T. T. Slovenica na Danskem. Dansko-jugosl. društvo v Kjovenhagnu izdaja svoje glasilo »Jugoslavien«, ki informira dansko občinstvo o naši državi. V zadnji Številki je izSel med drugim članek H. Hansena o izkopavanjih v Stoblju, ki Jih arheolo- ško vodita profesor ljubljanske univerze dr. Balduin Saria in arh. Dyggve. številka poroča tudi o glasbeni izmeni preko radia in beleži koncert z izvajanji slovenskih skladateljev škerjanca in Osterca ter skladbo E. Adamiča. 9. novembra pr. 1. je društvo priiedi'0 družabni večer, na katerem je igralka Malbergova prebrala prevode novel I. Cankarja ln I. T a v-čarja. Noveli je prevedla gdč Lis Bin-dolev, knjižničarka v Kjovenhagnu. ki napoveduje tudi nadaljnje prevode iz slovenske književnosti. O pesniški ostalin! Avgusta Jenka, mladega študenta iz skupine Preporodovcev. ki je padel kot jugoslov. dobrovoljec v srbski vojski, piše v najnovejši številki srednješolskega lista »N a š a rast« prof. Kol ar. Pisec sklepa, da je bil Jenko nadarjen pesnik, ki bi se razvil v močno literarno osebnost če ne bi že v svojem 21. letu umrl v boju za naše osvobojene. Jenkovo pesniško octalino je rešil njegov tovariš Vladislav Fabjančič ln jo izročil prof. dr. Meliku, le-ta pa pisatelju Jušu Kozaku, ki še zdaj hrani Jenkove izvirne iokopise. »Naša rast« priobčuje šest večidel kratkih pesmi, ki potrjujejo sodbo o pesniški nadarjenosti tega nacionalnega revolucionarja. Pridružujemo se mnenju prof. Kolarja: »Cas je že za monografijo in celotno izdajo vseh spisov Avgusta Jenka. Vsebujejo pač neizmerno več kakor samo zgodovinsko vrednost, premnogi so Se danes živo aktualni, dasi polivajo njegove kosti že pet in dvajset let v grobu cerskih junakov.« — V tej Številki »Naše rasti« sta nadalje objavljeni prozi: Dušana Mtlllerja »Rado« ln Janeza PerovSka »Gačnikov petoSolec«. pesmi Mitje, Janka Kežarja tn Marije Pučkove. živana 2una članek »Bolgarska književnost« s prevodom pesmi Ivana Vazova ter poročilo o »Gledališču mladih«. I Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri sijajna filmska burka, polna humorja, muzike in situacijske Komike. — Heli Finkenz-ller, Ljubimec ps nars Silil Hans Holt, Theo Lingen. Kino Sloga, 27-30 I 1 K OMAN SPAHIJA KINO MATICA, tel. 21-21, ob 16., 19., 21. url. Francoski film, posnet v osrčju Afrike. Po romanu Picrra Lotti. MIREILE BALLIN I Pregled obveznikov p "-s i v ne zašč te v Ljubljani, ki so nekateri že dobili vabilo nanj, je odložen in zato ni treba noce-aemu, ki ima poiv, se-aj ho umrle gospe Mare Vadnalove, mlade življenske družice našega dolgoletnega in zvestega člana prof. dr Alojza Vadnala. Zbiramo se četrt ure pred pogrebom pred mrtvašnico splošne bolnišnice. u— Za Novinarski dom je darovi g. Franc Farnezzi, lastnik gostu-x *m lovcu« na vogalu Bleiwcliove in Ceste 29. oktobra 100 culi. Darovalcu isk-ena hvala! u— Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani je prejelo od ge. Marije Mladičeve iz Ljubljane 100 din v počaščenje spomina pokojnega dr. Otona Papeža Iskrena hvala! u— Pri Ljub"j?.nski sadjarski in vrtnarski podružnici bo v sredo dne 24 januarja t. 1. ob 19. uri v kenvjski predavalnici na I. drž. realni gimnaz ji v Vegovi ulici p e-davala gospa Andreja Ključenko o »Cveticah trajnicah posebno o potonkah«. Skiop-t'čne si;ke Vston Dro-t. U — Akademski odsek Jmroslovensko bolgarske lige. Danes ob 18 seja centralnega odbora v lokalu. Tajnik. u— Slavčeva mašVaradu bc tudi letos. In sicer v soboto 3. februana v veliki dvorani hote'a »Metropola« (Miklič). Odbor pevskega društva »S'avec« bo oskrbel, kakor nam poročajo, zelo okusno dekoracijo cele dvorane, kar bo močno vp'iva'o na dobro razpoloženje posetnikov. Tudi bo preskrbljeno za dobro in ceneno pijačo in vsakovrstna okrepčila. S'avčeva ma^arada ie že tradiciona'no znana kot prireditev, na kateri se vsakdo, tudi manj premožen prijetno zabava, saj je ta vsakoletna prireditev res najbolj demokratična. sp!o no-narodna predpurtna prireditev, ki se vrši v znaku neprisiljenosti in demokratičnosti. Vsi, ki so se kdaj ude'ežili S'avčeve ma"karade, so se o njej vedno pohva'no izrazili, in to povsem upravičeno, ter zagotovili, da bodo to prireditev vsako leto posetili. Vsa druga pojasni'a bomo sporočili s prihoJni-mi obvestili. »S avec« vabi že zdaj vse na to svoje predpustno rajanje. (—) u— Sumljiva last. Loj e G. je že star znanec policijsk;h in sodnih zaporo.', b:l je že prenekaterikrat kaznovan zaradi večjih ali manjšah tatvin. Zadnje dni so ga videli v sumljivih družbah zmerom pijanega. kar je seveda takoj zbrd lo sum Se je pač pred dnevi zgodilo, da je prnesel na svoje stanovanje sumljiv tovor: V ce-karju namreč je skrival nekaj mesa. mesarskih nožev, brusačev in celo tri mesarske predpasnike. Na gospodarjevo vprašanje, kie je to dobil, se je orav neredno izgovarjal, da je postal mesarski romočtVk ( pri Slanvču. Ko so ga tako ujeli na laži. je spet trdil, da je našel cekar nekje D'd trimostiem. Načesar mu ni pomagalo, stražnik ga je odvedel na policija, kjer mu bodo zdaj temeljito izprašali vest. Mesarsko orodje je skoraj gotovo ukradeno, kar pa seveda osumljenec taji. Oškodovanci naj se javijo na kriminalnem oddelku na upravi policije, soba št. 24. Iz Celja e— Zmaga celfikih šahistov v Zagrebu. Celjski ?ahovski klub je g^toval v nedeljo v Zagrebu in igral na 8 deskah revan-žno prijate'ieko medmestno tekmo z Za-grebkim obrtn?*k'irt fahovskim k'ub^m. Celjani so zmagali s 4'/» : 3lft. Podrobni rezultati so naslednji (prvi so Celjani, drugi Zagrebčani): Slavko Cijan : Ivan Osto-l vič pohpol, inž. Srečko Sajovic; Ivo Kuše- vič po!:pol, Vladimir Dielh . Josip 0'trek pohpol, Josip Grašer : Josip Dujč po!:po! mag. M. Hočevar • Dragotin Trinko 1:0. Jc sip Schneider : J. Husnjak pohpol, Mirko Fajs : Zv. Stibccher 1:0, dr. Josip Cerin: Dragotin Oreški 0:1. Celjani so po št rih urah naporne igre ugodili želji Zagrebčanov za zaključitev prvih štirih partij in so bile tudi partije v dob!jen:h pozicijah ocenjene kot rem:s. V prvi tekmi, ki je bila lani v juniju v Celju, so Celjani zmagali s 6!/» : IV2. Skupni rezultat obeh tekem znaša •orej 11:5 za Celje PUSTNA 'SOBOTA ........"'fEBRUAR IV. CELJSKI KARNEVAL Največja celjska maškarada. Konkurenca mask! — Odeon iazz! — Bar' e— Premestitev v peštni službi. Gosp. Janko Cergol, zvan'čn;k 1 položaine skupine pri porti v Celju, ie po s'užbem potrebi premeščen k pošti Nov- Sad 1. Gosp. Cergol je služboval v Celju vsa leta po prevratu. V Celju je ves čas odlično in neumorno sodeloval v vseh naciona'n:h in kulturnih organizacijah. Na novem službenem mestu mu želimo kir največ uspehov! e— Poštni uradniki zahtevajo izboljšanje prejemkov Organizacija poštnih, telefonskih in brzojavn:h uradnikov v Celju je imela v nedeljo popo'dne v po"tnem poslopju v Celju protertno zborovanje proti naraščajoči draginji. Udeležba je bi'a pol-noštevilna in je priča'a o solidarnosti postnih uradnikov v borbi za izbolj"anje njihovega izredno težkega j>oložaja Srg'n<;no jc bila sprejeta reso'ucija. v kateri zahtevajo postni uradniki zaradi naraščanja draginje takoj:nje povišanje službenih prejemkov. Resolucija je bila poslana predsedniku vlade g. Cvetkoviču, podpredsedn ku vlade dr. Mačku in poštnemu ministru dr. Torbarju. e— Naba\>e za celjsko gledališče. Mestno gledališče v Celju nujno potrebuje dve garnituri zaves za oder, ki bi stali okrog 6 000 din. poleg tega nameravajo preslikati dve garnituri kulis, kar bi stalo okrog 2000 din. in nabaviti rezervno 500 vatno žarni-c.j za oder. O teh nabavah bo se sk'era! finančni in gospodarski odbor skupno s prosvetnim referentom in z vodjo gledališča. e— Zgrešen izpad V petek zvečer si je dovolil referent za mestno k'avn;co tis-karnar Ivan Martinčič na seji celjskega mestnega sveta svojevrsten iznad na »Novo dobo«, ki je citira'a iz »D?'avske po!it:ke« kritiko, da se pojavljajo v h'adi'n:ci v mastni klavnici podgane. Ob tej priliki pa ie tudi pred'agal večje preureditve v mestni klavnici in podčrta! potrebo, da mestna občina čimprej poveča in modern z:ra nesodobno klavnico ali pa v treh letih zg-a li novo, moderno k'avn-co. S tem se je referent nehote udaril po zobeh, ker je priznal, da sedanja kavnica ne ustreza sodobnim zahtevam. Priporočal je tudi. da bi vpra'anje povečanja in modern:z:ranja klavnice pre"tudiral strokovnjak, ker namreč g. Martinčič ni strokovnjak za ka' niče in k'avni ke zadeve V zvezi s slinavko in parkljevko, ki se jepojavi'a na Ostrož nem pri Celju, je pred'agal, da bi obč na uvedla kmetijska strokovna predavanja in da'a pregledati h'eve. Povedal pa ni, ali bo tudi sam sodeloval pri teh strokovnih predavanjih in pri prcg'edu hlevov. e— Srečke za peti, glavni razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite srečke čimprej v podružnici »Jutra« v Celju! Iz M^rlUnra a— 19 stopinj C pod ničlo. V smis'u opažanj tezenske vremcnos".ovne postaje sa napoveduje za mariborski okoliš sp e-menljivo, oblačno vreme in pos'ab3onje vremena. Nedeljska maksimalna temperatura je bila —8 3, včerajšnja minima"na jutrnja —19. Vi£ina snega 25 cm. Včeraj dopoldne je spet .pričelo snežiti. a— Prvo nrgrado za najlepšo narodno nošo je preje'a na »Jad-anski noči« gJč. Milica Pirhova. OBRTNIŠKI PLES _ 27. januarja NARODNI DOM a— Zl^rovanje železn?š-*ih uradnikov. P.l Meranu so imeli mariborski železni ki urainiki, organizirani v pododboru Združenja železniških uradnikov, občni zbor. Poročila so podali predsednik inž. Jago^ič, tajnik Cretmik in blagajnik Lipovšek. Za centra'no upravo je poročal svetnik Ber-toncelj, za oblastno upravo predsednik dr. Carrpa. V spi orne m se je ugotovilo, da je Doložaj železniških uradn'kov neugoden. Pri volitvah so T>ili izvoženi: inž. Jagcdič za predsednika, inšpektor Merz za podpredsednika, čietnik za tajnika. Lipo- šek za blagajnika, Ama"reti. Novak. Fetih in Mozet:č za o:lbom'ke. Občni zbor je bil zaključen z željo, da bi se kmalu uredilo uradniško vprašanje. a— Marbirgka poslova'n'ca zbo^č^e-ga cbrtnega pospeševalnega zavoda prl-rec5! v kratkem v Mariboru teiaj za kalkulacijo in sestavo proračunov za ključavničarsko stroko, tečaj za kovinarsko tvarinozmanstvo, kovinarski risarski tej, tečaj za struženje kovin, mizarski rira sld. tečaj, tečaj za mizarsko kalkulacijo in sestavo proračunov, tečaj za mizarsko tva-rinoznanstvo, tečaj za luženje lesa in šauerjev krojni tečaj. Prijaviti se je pisarni pos!ova'n'ce v Vet"finjski 11 med dopoldanskimi uradnimi urami. a— Davčna rprava za mrsto Mir!h<>r opoffiarja prizadete nai vloži o nro'n"e ra o"ipls davčnh z~ort-n^ov, trfis. davčn h tn taksnh k-.rr.l. Fr-Vre morajo vs b>> vati vse podatke o Imovini ln lzava. da drugih premična In nepremičnin ne poee- a-- Sončne sti«ni zimskega veselja. Pri smučanju so se posikooovaii 26-ieuu Ruti^ ta. it ušive ce»te, 15-ie.JU Jo- S_p h.uKi)t JS KOoUivOV ui ll-lcuu i>udun t>. k lz h. mirna. Kijuuiiico si je zio- nui pn uunni Adam:čev ia^z ali po rov^m Rvthm«' le porok, da bodo o^saici I pr šli na svoj račun. Vse runa^le 80'te »rn-^ke« o^0*'r-!O d' «voio ud^ežbo ne-m^dno prijavijo 7~,;mo prav ča-no preskrbeti dovolj toplih sob za garderobo in . maskiranje. (—) » Gospodarstvo Obnova gospodarske solidarnosti Zagrebški *Jugos.avenski Ltoycl< objavlja značLen uvooni članek, kjer pravi med diugLn naslednje: jfoii.ičiu spori, ki so trajali dve desetletji, so vnesli v gospodarne vrste neslogo, nezaupanja in Doroo, ki je prišla (^ani v maju) do izraza v znanem sklepu, da hrvatske gospodarske zbornice in organizacije ne oo_edu je j o na vsed.žavnih gospodarskih konferencah. Ta sklep je zaskroel vse, ki poznajo g^spodarsKe razmere in .potreba ter vedo, da more gospodarstvo posani znLi pokiajin in vse države napredovati le če ohranimo edinstvo državnega gospodarskega področja in solidarnost gospodarstvenikov iz vsega državnega ozemlja. Kriza gospodarskega edinstva in soli .arnosLi je bila pojmljiva in morda tudi potrebna, da je prišlo do ozdravljenja. Na ljubi jan ki konferenci zbornic in po-spodarskih crganizac j, ki je razpravljala o no ih davkih, so sočno sodelovali predeta niki vseh gospodarskih zbornic in organizacij v drčavi. Konferenca hrvatskih gospodarskih zbarnic, ki je nepos.edno sledila ijubljanski konferenci, pa je potrdila obnovo soliJarno3ti s sklepom, po katerem bodo v bodoče predstavniki hrvat-ke gospodarstva znova sodelovali na vsedr. avi.ih konferencah. Tako je. zahvaljujoč političnemu sporazumu prišlo sedaj do go podarskega sporazuma, ki se mora s hrvatskega in državnega stališča pozdraviti kot zdrav pojav in srečen začetek novega boljšega gospodarskega sodelova- nja med gospodarstvom posameznih delo* naše države. LjUb.jonska konferenca je pokazala, dt so bkioi m potiebe našega gospodarstvi-enaKe v vseh delih države in da se daj«, aspešno leševati samo v gospodarski soh darnosti Gospodarstveniki so sol.darno na otopili proti praksi, da se izdajajo odločitvi brez njih in da o njihovi usodi odločaj« pogosto tudi tisti, ki z resničnim go_podai skim življenjem in skušnjami nimajo po sebnih zvez. Skupno zahtevo, da se v gospodarski vprašanjih spoštuje demokratsko nač«> publicitete in konzultlranja, mora podpreti vsa naša javnost. 2e prej, pa tudi v zad n em času, so bile p:i nas napravljen mnoge pojreške, ker so bili razni ukrep sk enjeni za zelenimi mizami brez ljud ki poznajo prakso. Teoretiki, ki pogost zaidejo v enostranost in so prevzeti same zavesti, pogosto obveščajo javnost o sve jih namerah šele tedaj, kadar se njihov sklepi i-vršijo. Obe gospodarski konferen ci bi morali poučiti mnoge odločujoče či nitelje, naj ne bodo pri ustvarjanju načr tov za reševanje gospodarsk h vprašan vsevedni, zato naj pokažejo več konstruk tivne skromnosti ter zahtevajo nasvet odnosno poiščejo svetovalce, ki jim bodr marsikdaj dokazali, da vsak klobuk n gre na vsako glavo, da se teorije ustvar jgjo iz praVse, že postavljene teorije p-je treba prilagoditi našim posebnim raz meram in potrebam. Presenečenja na kožuhovlasrškem ssjmu Kako zelo je naša trgovina pod vplivom vojne v Evropi, se je videlo na včerajšnjem kožuhovinarskem sejmu. Pred licitacijo in prodajo »Divje kože« na velesej-mu je vse samo ugibalo o cenah. Lovci, prod učen ti, so pripovedovali, kako se bo cena kožuhovini dvignila in sicer zaradi tega, ker se je vse podražilo, kupci pa so bili mnenja, da bo vse prav po ceni zaradi tega, ker ne bo kupcev iz Nemčije, ki so naši najboljši odjemalci. Funkcijorarji »Divje kože«, ki morajo po priliki določiti cene kožuhovini za licitacijo, so imeli precej težko stališče. Važno za situacijo pa je bilo tudi to, da je ves naš kožuhovinarski trg čakal na cene naše ljubljanske licitacije. Lovska zadruga in velesejem ki tvorita »Divjo kožo« sfa določila cene na podlagi dolgoVtnih izkušenj, z ozirom na cene v zadnjih letih. In prav to se je izkazalo za pravilno. Skoraj smešni prizori so bili na ve^seimu ln v raznih eostiinah. kjer se prvič sestaneio prodajali s kupci. Izne^fdpni so bili eni kakor drugi. Prodajalci, ki so v sedaniem času napravili nekaj zameninimh kupčij z Nemčijo, kar je bilo seseda zelo riskantno so zahtevali na primer za lepo kuno zlatico 2.000 din. Kunci so os+Topt? Na dru?i ctrsnj pa so ostrmoM prorHinVi. ko so i'm kupci za nrav tfko koži'Viov'no ponudili pno din. NeVai časa se ie zda s^oh ne bo nr'5^0 do repnih znktiuČVnv Pocpb"« 7H-rorii fpera ker so ce vsi orodnia1™' nriHni-žili. s"mo po sobi umevno oe- nnm. Preoei doicro trajalo, preden je n*""^o do nrv?h zaV1iii?kov. Da so tudi nro^o^^Vl od^oViolf. nm'^ ta. da so vsi kuno! nudili le nrib'!'žno lo^cjre pp^p. na dv's cp*) na to. Jn ^O nriš1! na rir>!5 Tr^^iVi^ri^srsV V Tt^lnrt p. ^^ohnv ln Prai- enrov ti"" 5'c'iiit ci^pr neomejp"'^ kreditov, in sicer zaradi teg& ne, ker Nemci pravijo, da jim je bolj potrebna pšenica v sedanjih časih, kakor kožuhovina; toda kupili so pa le precej Italijanov ni bilo. Ze pri prvih kupčijah se je izkazalo, da so biie od »Divje kože« določene cene precej pravilne. Prodajalci dobre robe so bili še kar zadovoljni, iznenadeni pa so bili špekulanti, posebno zaradi tega, ker je večina kupcev čakala na popoldansko li citacijo »Divje kože«. Na popoldanski glavni prodaji, ko je prodajala »Divja koža«, je bilo zanimanje zelo živahno. Poleg že omenjenih kupcev se je licitacije udeležilo tudi precej Ljubljančanov. »Divja koža« je bila prijetno Iznenade-na da so se kupci zelo zanimali za lisice, k1 jih je imela »Divja koža« naprodaj okrog 600. povprečno srednje dobrih. Cen? lisicam je bila: za prvovrstne lisice po 130 din, za polovice in četrtine pa temu primerno. Naj7epše lisice in sicer iz Jelovice. so dosegle izredno ceno po 225 din zp komad. Seveda je bilo to izredno lepo bl&go. Veliko zanimanje je bilo za kune zlatice ki so dosege pri posebno lepih komadih ceno do 1800 din. Kune belice so plačevali do 750 din. vidre po 600 din, jazbece po 85 din. divie mačke po 50 din. dom??e pa pc 7 din. Leno cpno so dosegi divji zaici, in sicer P din domači pa 3 50 din Srne <;n nncmali fin d'n. divie praške bi zavarovanci vedeli, ali je mogoča sanacija s 100%, kar pomeni, da zavarovanci lahko dobe in morajo dobiti polno vrednost svojih polic. Akcijski odbor opozarja zavarovance, naj nikar ne prodajalo svojih polic, ker ni treba, da bi izgubili vloženi denar. Akcijski odbor z zaupanjem pričakuje skorajšnjo sanacHo posebno glede na izjavo trgovinskega ministra, da se izdeluje načrt sanacije. Podatki, ki jih Ima akeljsM odbor so zbrani posrc^"o, kajti Jugoslovenski Fe-ntks na žnl^st doslej ni objavil svoje b1'in-ce, čeprnv je to v uredbi predvideno. Naslednje številke vsebujejo morda keVšne pogrošne, ki na ne morejo bistveno spre-i^niti dejstev. Pasiva Jugoslovenskega Feniksa znašajo 233 25 milijona din, vsebujejo pa naslednje postavke: prerr-i^ka rezerva za obstoječa zavarovanja 177.5 milijona din, pre-mijska rezerva za police, knnjtalirirane do 1 aprila 1936 20 5 milijona din, odpravnine uradnikom za primer likvidacije 5.6^ milijona din, neizplačane provizij 1.6 milijona din, teri^tev države za odkupljene men'ce okrog 28 irihMcrov din. Aktiva pa znašajo 214 35 milijona din ter obseeraio naslednje postavke: erotovina in nei^žbe 33.5 milijona din. posojila na police 36 3 milijona din, dolarske menice f 1,916 400 dolarjev po tečaju 70 din, zmanjšano za 5% skonto za 1 leto. glede na dospelost menic v letu 1941) 134.05 mili-fona din, prispevek zavarovalnih družb v smislu uredbe 25 milijonov din, vrednost Fenikso-vega portfelja 13 milijonov din. odpis posebnih bonifikacij 2.5 milijona din. Glede posameznih pasivnih postavk Je treba pripomniti naslednje. Odpravnina je lahko znatno manjša, ker po mišlieniu akcijskega odbora ni potrebna likvidacija Jugoslovenskega Feniksa, ki bi lahko nadalje posloval. Tudi postavka 28 milijonov din, ki predstavlja terjatev države za odkupljene menice se lahko znatno zmanjša, če se prouči na kakšen način so menice, ki so bile last Feniksa, sploh prišle v Inozemstvo in če se izvede postonanje za no-vračilo škode, ki je s tem nastala za Fe-niks. ■Mn, ki predstavlja r. da nI treba dn'?he likvidirati, temveč je treba Jugoslovens1'! Feniks sanirati ali na prodati z aktl^aml ln pa ""Ivami Ak-c1jrvi odbor enTrično zavrača predloge, da b' se zmnn!5iia vrednost vseh n^Hc. ker tako zmaniš-nje nI potrebno. Nasprotno zabtpva. da se nrirna pravica na 100^-vrednost nohe tudi onim zavarovancem, ki so v nrvlh treh letih pren^MH nlačev^tl nremlje v času. ko je prišlo do nojema Feniksa. TI zavarovanci nl«*o plačoll prelij, ker so takrat krožile razne vesti in obla-stva niso o pravem času smatrala za potrebno, da prlskoCjo na pomoč in obvarujejo zavarovance težkih posledic. Pomanjkanje surovega železa za livarne Včeraj se je v Beogradu pričela konferenca predstavnikov metalurške Industrije iz vse naše države, ki bo trajala dva dni. Posvečena je razpravi o vprašanju surovin za našo metalurško industrijo, predvsem pa o vprašanju oskrbe naših livarn s surovim železom. Pomanjkanje surovega železa za livarne (tako zvanega sivega surovega železa) se opaža že dalj časa. Očitki gredo v tej zvezi na že'ezarno v Varešu, ki izdeluje to vrsto surovega železa. Kei železarna v Varešu ne more oskrbovati livarn s surovim žeVzcm. zaMeva industrija. da se omogoči uvoz surovega železa za livarne Iz Inozemstva. Kakor je r^fno. se 1e produ''-'-"-!'"* ira-nadteta ps?ih žp^arn v zadnjih letih J znatno povečala. Državna Se'ezarna v Va- i reSu, ki spada sedaj v koncem družbe »Ju- ' goslovensko jeklo«, Je svoja dva plavža v varešu mouti nizu aia, s čimer je povtčala iuui prouukicjsko kapaciteto. Dobili smo tudi uva nova piavža, enega na Jesenicah, drugega v Capiagu, ki pa izdeiujeta predvsem surovo žeiezo za jekiarne. Navztic povečani kapaciteti kaze statistika zadnjih mescev nazaaujočo produkcijo surovega ^eieza, ki je znašala v avgustu lanskega eta 5797 ton (prejšnje leto 4555), v sep-embru 5077 ton (6316), v oktobru 3860 ton ,4327) in v novembru 3836 ton (8211). V novembru je bila produkcija surovega železa / naši državi za več nego polovico manjša nego v istem mescu prejšnjega le:a. t smo dosegli rekordno mesečno količino produkcije. Konferenca bo morala najprej igotoviti, kakšni so vzroki nazadovanja produkcije surovega železa v času pove-p.nega povpraševanja in narasle potrebe ->avzlic povečani produkcijski kapaciteti, inano je, da imamo železne rude v obilici n nam za produkcijo surovega železa primanjkuje edino koksa. Pri uvozu koksa z Nemčije pa imrmo v zadnjem času pre-ejšnje težkoče, ki še niso odpravljene, ^bstoieče zaloge surovega železa smo v 'adnjih mescih skoro izčrpali, kajti po 'atistiki ie bilo v lanskem oktobru pri ce-tni nrodukciji surovega že'eza 3860 prodano 5447 ton. v novembru pa je b^o nri 9'otni produk";ii ?836 ton prodano 7829 'on surovega železa. Kazenska prijava prsti uradnikttm Zavoda za pa-'peševanjs zunanje trgovine Asenc ja Ava-a ob;av'ja: Na pod^a^i po-očila komisiie, ki jo je imenoval trgovinski ninister za določitev delovnega programa 'rgovinske delegacije v Pragi, ie trge vi n-ko ministrstvo predložilo državnemu tožilstvu kazensko prijavo prot 0Insti-tuto Cotton ere« v Milanu dok čil kont:n-gent za Izvoz bombažne preje v Jugoslavijo v prvem četrtletju t 1 in sicer v viš ni 17 m lijonov itaPjan k h l!r. Cena ie določena na viš:ni 18 lir za k logram na bazi ameriške preje št. 20 kar pomen-' v pr meri s ceno v lanskem avgustu podražitev za 100°/o. | = ZaTasno ukinjena i?d~J" obvm'0 do- brov^ijeem. Kmet:jrko mi i tr tvo je ukinilo zdajanje d b ovcljskih obvezn;c. ker namerava omogcč t: lombardiranie t°h ob-vezn-'c pri državn h den-rnih zav d'h oo ugodnem tečaju Namen te 3?.50. Tečaj na svef-^nem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 rin za dolar. Na zegrebTcem efektnem triPSOn Je Vojna škoda pri nekoliko prijaznejši tenden- Zoper nevarnosti infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 3.—, velikega zavitka din 16.—. Ogl. reg. S br 15510 27/5 1939 ci notirala 420 — 423 (v Eeogradu je bil promet po 425). Zaključki pa so bili zabeležen v 4% severnih ag.amih obveznicah po 52.50, v 7l/c Bla rovem posojPu po 97 (v Beogradu po 97.25) in v 7% investicijskem pesojilu po 97.50. Devize Ljubljana. Oficiclni tečaji: Lond n 175.10 — 178.30, Fa:iz 98.95 — 101.25 New York 4425 — 4485. Curih 995 — 1005, Amsterdam 2351 — 2C89, Eruselj 745 — 757. Tečaji na svobodnem trgu: Len cn 216.30 — 219.50. Pariz 122.29 — 124.59, New York 54S0 — 5520. Curih 1228 18 — 1238.18 Amsterdam 2903.63 — 2941.63, Bruselj 920.11 — 932.11. Curih. Beograd 10 Pariz 10.0150. London 17.6750, New York 446. Bruselj 75.10 Milan 22.50, Amsterdam 237 Berlin 178.50 Stockholm 106.15, Oslo 101.35, Kobenhavn 86.05, Sofija 530. Budimpešta 79, Atene 3.35, Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb Državne vrednote: Vojna š&o-da 420 — 423. 4% agrarne 49.50 — 52, 4% severne agrarne 50 — 51, (52.50). 6°/o begluike 74.50 bi., 6% dalm. agrarne 69 bi., 6% šumske 68 bl„ 7«/, .nvest. 97.50 — 98 (97 50), 7% Blair 87 — 87.25 (87), 8°'n BlaT 96 — 98; delnice Nar. banke 7400 ('en., PAB 192 bi.. Trboveljska 244 — 245 (242.50 — 245), šečerona Osijek 135 den., Osiječka ljevaonica 160 bi. j Beograd. Vojna škoda 425 — 427 (425), 4°/o severne agiarne 50 den., 6'/r boglu-ške 75.25 — 76, 67c dalm. agrarne 69.50 — 70.50, &7c šumske 67.50 — 68.50 7»/„ invest. 97 den.. 7% Seligmann IGO den., 7»/o Blair 87.25 den. (87.25), S% Blair 94 den., PAB 191 den. Elagovra tržišča Žito Ch'cago, 22. jan. Začetni tečaji: pšenica; za maj 101, za julij 98.3750; koruza: za maj 58.50. -f. Nov°sadika blagovna borza (22. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okol Novi Sad 194 - 196; gor. h 195 - 197; srem 194 — 196; slavonska 194 — 196; ladja Tisa 198 — 200. Rž: ba&ka t52 50 — 155 Oves: baški. sremski in slavonski 150 - 152 Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 165 — 170 Koruza: baška nova 117 — 119; nova pariteta Indjija 112 — 120. MoKa; baška in banatska »Og« in »Ogg« 295 — 305; »2« 275 — 285; »5« 255 — 265; »6« 245 - 255; »7« 205 — 215; »8« 130 — 135 Fižol: ba*ki sremski beli brez vreč 390 — 400 Otrobi: baški in sremski 120 — 122; ban. 117 — 119. Iz L jut c mera lj— Izprenicntba posesti. Bivšo bolnišnico, ustanovo dr. Gottweissa, je kupil na dražbi upokojeni preglednik finančne straže g. Jože Glavnik za približno 40.000 din. Vinograd v Desnjaku, ki je bil del iste ustanove, pa je izdražil g. Anton Pi 5nik za 60 000 din. Tako ima zdaj občina nt. razpolago 100.000 din, ki so namenjeni zgradbi Zdravstvenega doma. Upamo, da se bo to vprašanje, ki ga obravnavamo že več let, naposled približalo rešitvi. Iz Julijske fcr-fifie Trst — mesto priseljencev 2e vsa leta, odkar se je tržaško mesto kancem 18. stoletja pričel razvoj v veliko luko, trgov nsko in v poslednjem desetletju industrijsko središče, kažejo stat stike, da je Število njegovega preb valstva naraščalo v prvi vi sti spričo stalnega in naraščajolega priseljevanja z dežele. Le majhen del tega je o.lpadel na naiavni prrastek njegovega prebivalstva. Tega na splošno kvarnega urban'stične ga pojava ni mogla odprarvlti niti huda borba proti urbanizmu ki se je pričela v zadnjem desetletju. 7ukU zadnji službeni statistični podatki ki so bili objavljeni doslej za p.--vih 10 mesecev preteklega leta, kciže o, da je mesto v tem času nar .3lo za 2.736 stalnih priseljencev in le za 248 v mestu rojenih otrolk. O vprašanju priseljevanja je preči krat-k m tudi tržaški »Plccolo« objav 1 z:n miv članek, v katerem ugotavlja: Priseljevanje, ki je bilo dolgo časa blagodat mesia, je nekega dne postalo zanj prava nevarnost, ker se je v njegovem okviru naravnost metoJično orgoniztial dotok lju . i tuje ki vi 'z r/raenom, ca poetrne nj ihov element pečasi na tihem .šte.ilčno naj-moJncjš v občini. Frev*at je k sreči odpravil to nevernost. In na drugem mestu pravi tržaški list: NI pa LPo to pr seljevanje vedno v skladu s pot.ebami po delovnih silah, ker je posebno po zartoji svetovni vojni upadel ti ž ški promet in se je skrčilo trgovsko poslovno življenje, a industrije je bilo posebno v prvem desetletju po vojni malo, pa še ta je imela doma delovne sile na pretek. Vendar pa je treba ugotovti. da se je priseljevanje polagoma skoraj popo'ncma omejilo na elemente iz drugih pokra j« n države. Drobne novice Nov grob. V Postojni je pred dobrim tednom dni umrl znani posestnik France Ceč. Bil je star šele 39 let. Pretekli ponedeljek je bil pokopan na postojnskem pokopališču, kamor ga je spremilo mnogo njegovih znancev in prijateljev. Njegovi družini naše sožalje! — Izprememba na tržaški policiji. Tr-ŽP&kl kvestar dr. Antonio Gorgoni, ki lira že 40 let službe, je bil postavljen na razpoloženje. V Trstu je služboval že 2 leti. Za njegovega nasiednlka Je bi l.nenovrn dr. Rafael Capcčlanco, ki je doslej služboval v notraniem ministrstvu. Novi tr-ž-Skl policijski ravnatelj je Neapo"jčan. O njem poročajo, da je uspefno oprav'1 2e več prav posebnih nveij v policijski službi. Radar padajo (rombe Razdejanje, ki so ga povzročile ruske bombe v mestecu Hango živalmi imamo resne vremenske preroke Rege napovedujočo dež, pajki mraz, osli pa potrese Kmetje smatrajo že od pamtiveka nešte-vilne živali za dobre vremenske preroke, še danes imajo marsikje nesrečno rego v stekleni posodi, da bi prerokovala vreme. V pre.šnjih časih pa so v tej ulogi še bolj sloveli pajki. Ti so nekoč imeli celo zgodovinsko ulogo, ko so s svojo, sposobnostjo vplivali na putek vojnih dogodkov. General Quatremere se je 1 1737 udeležil upora holandskin domoljubov proti vkorakajo čim pruskim četam in so ga obso lili na 25 let ječe. V temni celici mu je delalo družbo samo nekoliko pajkov in po njihovem vedenju si je jetnik napovedoval vreme. S tem znanjem se je potem proslavil, ko je 1.1794. general francoske revolucije Pichegru s svoio vojske vdrl na Holind-sko. Pic^egru je menil, da mora zaradi nenadne orljuge ustaviti nadaljnje prodiranje. I"1'ti njegove kolone ne bi mogle čez tajajoči se led. Tedaj mu je ©urtremere po tajnem shi 16 jamarja 1795. sporočil, da so mu njegovi naiki napovedali nov mraz najpozneje v štirinajstih dneh. Pichegru se je zanesel na to sporočilo in je pripravil vse potrebno. Res je v dvanajstih dneh nastal velik mraz. Francozi so svoj pohod lahko nadaljevali ter so zasedli med drugim tudi Utrecht, kjer je bil Quatre-mere zaprt in so tega osvobodili. Celo oslom so pripisovali preroško nadarjenost. Tako so sivci 1.1783. bale slutili veliki potres, ki je razdejal Kalabrijo in f,o se rešili z begom. Neka anekdota pripoveduje: Ko je hotel francoski kralj Henrik II. nekoč na lov, je vprašal svojega dvornega zvezdogleda, kakšno bo vreme. Ta mu je napovedal vedro vreme za ves dan. Po poti je kralj srečal nekega kmeta z oslom. Ko se je pozanimal za vreme, mu je kmet odgovoril: »V četrt ure bomo imeli lep naliv.« — »Od kod veš to?« ga je vprašal vladar. »Moi osel pobeša ušesa.« je odgovoril kmet. Kmetova, oziroma oslova napoved se je res uresm*ila in zgodovina pripoveduje. da je krali ne^aneeHivega dvornega astronoma potem napodil ter je postavil kmeta na njegovo mesto. Kanr^efre pstrrlLce v New Yarku Cisiata sija sa aitseriSki razstavi Krnr/kike petorčice so se po doTgotram' prr.v.r, ki so jo volili njih starši pioti z:k\ vn ku in skrbniku malih zmm n'to-st\ vrnile domov. S svojimi ostalimi sedmimi brat' in sestrami ž'vijo se-'aj skimaj in n so več izolirane kot čudežna deteta. OVrsti pa so o recv!e, da bo njih zvesti sk.-l«n'k, dobri dir. Defoe. tivd' za nads.lje čuvrl nad njihovim zdravjem. Starši Dicnneovi so pravkar -V^mli po-go "bo z vodstvom ne\vyo'"ks sveto n° ra^tave, po kateri odpotujejo dekletca le- tc&nio spomlad kot posebna atrakcija te l-azstave v Ncw Yoi'k. Stanovale boio v posebnem p~viilj'onu z več prostori, k' ga bedo zgrabili nalašč zame, tn sicer na mestu pa vil jena sovjetske Rusije, Id so ga raprli. Ob^kova^ci razrtave bo^o tako ImeF ->rilT-© občudovati jih vso leto"njo pomlad. ČVsti dobiček tega oddelka svetovne razstave gre, kakor so sklenil starši Don-neovi, v prid kana">k-»ga Rdečega kr!*a. Petorčice bo sip-toniijal dr. Dafoe. Med Ztalif o in Brazil jo Prošle dni je prispelo v Rim prvo prekomorsko letalo Iz Brazilije. S tem Je bila otvorjena nova proga meil Evropo ln Južno Ameriko. Nn sliki stoji poleg generala Pricole tudi Bruno Mussolini Če še ne veš, zda] izveš; da je francoska vlada opozorila prebivalstvo, naj se v čim manjši meri poslužuje železnice, ki mora biti v sedanjih časih na razpolago vojski in za dovoz živil v večje kraje; da so imeli v Parizu prošle dni 12 stopinj pod ničlo, v severozapadni Franciji pa 18 stopinj mraza; da se po trditvi nekega nemškega inženirja mast lahko dve leti ohrani sveža na ledu; da pripravlja uprava pariškega mesta ponovno evakuacijo šoloobveznih otrok s področja francoske prestolnice; da je bila letos v Moskvi zabeležena temperatura 45 stopinj pod ničlo, najhujSi mraz zadnjih sto let v tem mestu. So le so zaprte, ljudje ne zapuščajo hiš; da je bilo ameriškemu senatorju Bora-hu, ki je prošle dni umrl, 74 let; da je rumunska vlada prepovedala ciganom selitev iz kraja v kraj. Cigani se smejo naseliti samo v krajih, kjer nI tifusa; da je Oeresrund po desetih letih zdaj zopet zamrznil, švedska in Danska sta zdaj zvezani s trdo ledeno skorjo; da je italijanski kralj in cesar povzdignil inženirja Piera Puricelliia v grofovskl stan. Puricelli je zgraditelj italijansk:h avtomobilskih cest in velikih cest v A besi ni ji; da bo švicarska vlada vse nezaposlene državljane primerne starosti pozvala v vojaško službo; da so opazovali sončne pege iz madridskega observatorija te dni s prostim očesom; da je Greta Garbo pok'onila finskemu Rdečemu križu 15 tisoč do'arjev; da vlada v osrednji Aziji ob sedanji zimi v Evropi topla pomlad in je vse drevje v cvetju; da je prispe'a na Finsko prva legija ita-janskih prostovoljcev, ki nosi ime po junaku Gariba'diju; da so na teli na S!o\aškem 2 milijona 696 tisoč prebiva'cev; da se bavijo sovjetski inženirji z načrtom prekopa, ki bi naj vezal Ba't'k s Črnim morjem. Prekop bi imel izhu-Ji čt v Gdvnji in po njem naj bi se nlaj.aia dobava luškega petroleja Nemčiji. Ženitne ponudbs zapet aktualne Nemški režimski listi so odslej odganjali ženitne ponudbe in so celo voJili boj z listi, ki so objavili inserate takšne vsebine. Zdaj pa poioča glavno glasilo nar. soc. stranke »Volkischer Beobachter«. da bo sam začel priobčevati ženitne ponudbe v inseratnem delu, ker želi pospeševati sklepanje zakonov, ki je za bodočnost nemškega naroda velikega pomena. To la list si pridržuje pra- ico, spr~m'm'ati besedilo takšnih ponudb kakor se bo zdelo njemu potiebno in primerno. Miniranje obmejnega pasu rmanu vojiuvi poiagajo mine vdolž mejnega ozemlja proti Rusiji Rekordna globina v Atlantskem oceanu Globine nad 8000 m so redke — Glabsčlna črnega in Sredozemskega moi^a Ameriška kri^arka »M:lwa- k°e« je 60 milj severno od rta Engana. vzho no o_l otoka Hitpanoie izmerila doslei najg obljo globino Atlanlskega oceana. Ta gli b.na znaša 8743 m Doslej je veljalo kot naj-glob'je mesto Atlantika mor.'ko bre dno v bližin Pueita Rica. kjer so i m;r li 8381 m, v južnem delu Atlantskega oceana pa meri i tako zvana Meteorska glebina nekaj nad 8000 m. Kakor ie videti, so elob:no nad 8000 m v Atlantiku, vsaj kolikor ga do da--e- poznamo precej redke Vse drug^ne številke so nam znane iz Tihega oceana Rekord 1 ima tam tako zvana Emden^ka Globina v Filipinskem jarku, ki meri 10 800 m. To je sploh najgloblja globočna vseh rrorij. Znanost je izračunala seveda tudi povprečno globino morij. Tako zna "a za Atlantski ocean 3750 m Zanimivo je da je ludi Severno Ledeno morje. vsa i vzh'dno od Novos birsk h otokov, zelo gkbko. T~m so bmerli 5600 m glob:ne do 4000 in več metrov pa so v tem morju zelo po-^te. V Črnem morju so izmer 1 samo 2000 m. Sredozemsko m^rie pa ie na nekih mestih globlje nego 4000 m. Nož zdravi p tik© Uspel:] p?of. Morellija v Rimu Italijanski profesor Eu?enic Morelli je na nedavni seji instituta Carlo Forlamni v R mu odkril sen7ac'onalne rezultate katere je dosegel pri lečerm tuberkuloze po svoji novi metodi Gre za ozdravlien^e v v primer h ko so jetičniki imeli v pljučah velike kaverne. Temperatura v shrambi ne sme Živa na hladnem biti nikoii pod Za konzerviranje živil ne zad-stuje, fe piav-mo, da jih moramo hraniti »na h ad-nem« da se nam ne pokvarijo. »Hladno« je precej raztegljiv pojem in odkar imamo merilce za temperature, smo lahko ločnej-ši. Pri katerih temperaturah se počutijo naše živilske zaloge najbolje? Živa živ la. kakor jajca, krompir, sadje itd., moramo oču-vati mraza. Toplomer ne sme v shrambi pasti pod ničlo. Isto velja za mrtve ribe. Meso, divjačina, perutnina prenese najbo- lje hlad 1 do 2 stopinj nad ničlo Krompir, k: nam leži dalj časa. zahteva temperaturo 3 do 8 stopinj nad ničlo, drugače postane neprijetno siauek Žive ribe hranimo lahko že v vodi ki meri 4 stopinje nad ničlo. Pod 10 stopinjami nad nič o je hraniti oranžado in sladk mošt. neprevrete sadne soke. Sirupi in solate se počutijo najbolje med 12 in 15 stopiniami nad ničlo. Za vse ribje konserve ie 15 stop nj nad ničlo najvišia meja, nad katero postanejo manjvredne. Rusko blago = za Nemči}o Promet na obmejnih postal ah Široko tirne proge — Preto- varjanje olj in bencina Ruske železnice imajo, kakor znano, širše proge, nego so v Evropi običajne, zato je bilo treba za sprejem blaga, ki naj bi prihajalo po gospodarski pogodbi iz Rusi-ju v Nemčijo ah ki naj bi šlo iz Nemčije v Rusijo, izvišiti razne priprave. Na obmejnih postajah je treba biago pretovoriti, in sicer se blago iz Rusije pretovori v nemške vozove na nemških obmejnih postajah, nemško blago za Rusijo pa v ruske vozove na ruskih obmejnih postajah. Ta izmenjava blaga se bo vršila začasno zlasti preko Terespola in Peremišla, kakor imenujejo Rusi Pfzemysl. Voistvo nemške vzhodne že^znice je storilo vse, da bi se mogel promet razviti v čim krajšem času. Vse je bilo že pripravljeno, ko je dospel prvi ruski vlak preko Przemysla. Na nemški strani so eno izmed obeh prog, ki vodi preko reke Sana, preuredili v širokotirno progo, zgradili so nadalje 250 m dolgo leseno lampo, preko katere so iztovaljali ž;to in zlasti ječmenovo krmo iz ruskih vagonov v nemške. Za pretočitev mineralnih olj in bencina iz ruskih tankovnih vozov v nemške so pripravili posebno napravo, ki jo mislijo v kratkem še razširiti. Preko Przemysla prihaja tudi dovoz ru-munskega blaga v Nemč:jo. Da bi se ta promet razvijal čim bolj gladko, so se Nemci pogodili z Rusi. da ti prejšnje poljske, sedaj ruske proge ne bedo preuredili v širokotirno, temveč da jo puste normal-notirno. (NSERIRAJTE V „ JUTRU" J Morelli zdravi jetiko s pomočjo n^ža. Pravi, da ie na ta način mo oče do=eči v relativno kratkem času ogromne uspehe. Boln ki s takšnimi kavernami v pliučih so morali prej ležati po več let v postelji. Zdaj je mogoče takšne primere izkč.ti v nekaj tednih. Poskusi, ki j:h je napravil prof. Morelli na dvajsetih jetičn:k;h kažejo, da prinaša njegov način zdravljenja nove v dike v sodobno medicino. Mnogi zdravniki, in to ne samo domači, priznavajo da je Morelli-jev posežek prav dober. Seveda ?m tra prof Morelli svojo metodo še za po kusno, zato za sedaj ne poroča podrobnosti. A N E K D O T A Cesar Jožef II. ni bil samo vnet pospeševalec umetnosti temveč se ie tudi sam poskušal kot ustvaijajoč glasbenik. Ko je nekoč spet skomponiral sonato, jo je predložil svojemu komornemu kompenistu, Mozartu, da bi jo ocenil. »Sonata je dobra« je dejal skladatelj ko jo je pre:gral, »a t sti, ki jo je napisal, je dosti boljši!« VSAK DAN ENA »Veste, za smučanje sta i.j ebni dve reči...« »In ti dve sta?« »Smučki ..« predvsem po- (»Sport«) M1CHEL ZfcVACO: 18 99 iuan hu:»i \N. »Molči Maugency molči,« je rekel Franc I. »Vest me peče zaradi tega, niti na šumnih veselicah v Louvru mi ne da miru ... Čudno .. . Saj sem imel mnogo ljubic Ko jih je bilo treba zapustiti, so se nekatere smejale, druge pa umrle. Žalostni zakon ljubezni je tako, Maugency ... A vsi ti spomini me puščajo hladnega . .. samo Agneze se ne morem spomniti, ne da bi drhtel. . . Zakaj?« Franc I. je naslonil vroče čelo na železno ograjo in tiho zamimral: »Morda zato, ker je Agnez'na smrt utrnila dve bitji. . njeno lastno življenje ... in življenje otroka. ki ga je nosila pod srcem . ..« Spet je izpreletel Maugencyja globok zdrzljaj. Spet je v m slih ponovil besede: »N sem vedel, da ima Fil p Ponthurki sina!.. .« Kralj je slonel cb ograji Dve solzi sta mu spol-zeli po licih S fotit m glr?om ie nadaljeval: »Otrokovo ro'£tvo se ie bližalo... Mikalo ni n:tj veš mcsec dni ... K'ko nest- pno sem ga pri-č'koval! Nai bi h:l rVč'k rVk1;ca rrd bi ea iri^I! Fi'prrv'1 bi mu b'l kraFevsko urodo. vzgojil bi ga bil ob stopnicah svo:?ga p-rstola.., in A ^nez-i bi mi b^a odpustila laž Oh. strašni dan, ko sem jo po štirinajstdnevni odsotnosti spet obiskal... Ležala je v postelji... umirajoča., j Povedala mi je, da ve, kdo sem... .Prevarili ste me, sire, zato umiram!' Drugi dan je ni bilo več med živimi... in otroka, ki bi ga bil tolikanj ljubil, je odnesla s seboj v grob ...« »Oh!« je pomisli Maugency in prebledel. »Odkod ta čudna misel? ... Oh, kdo more dokazati, da se ni otrok rodil pred materino smrtjo?... Še jutri moram govoriti s kraljem o tem!... Nisem vedel, da ima Ponthus sina!...« je ponovil sam pri sebi. Kralj se je bil počasi obrnil proti Turquandovi Ta mah je Loraydan znova pristopil k njemu »Draga prijatelia « je nadaljeval Franc I., »rože poganjajo na grobovih, življenje slavi zmago nad smrtjo... Ko me je nekoč žalost za Agnezo prignala v to ulico, sem videl njo, ki zdaj zavzema vse moje misli...« Loraydana je izpreletelo. Maugency je komaj opazno skomignil z rameni. »Ljubim — spet ljubim! Ljubim, kot nisem ljubil še nikoli. Prijatelja, draga prijatelja, kadai spoznata to nežno lepoto, ta deviški čar, to plahe ljubkost, bosta razumela, da sem poklonil svoje srce dekletu ki spi tamkajle ... v tei hiši...« Loraydanu se je zvrtilo v glavi. Omahnil je. -TCai. sire?... V tej hiši?... V Turquandovi hiši!. .« »Da « jp strrstno rrkel Franc I. »Tu! . . Ime ji je "Vranže^ka .« Strahovita kletev je buhnUa Loravd-inu jz srCh in se komaj še ustavila na ustnicah. Za trenutek ga je pograbilo, da bi pri priči izdrl bodalo in ga zasadil kralju v prsi. i »Ta žlahtni biser je moj!« je veselo govoril Franc I. »Načrt, kako si jo osvojim, je zasnovan. Izvedemo ga, kadar se vrneš iz Poitiersa, Loray-dan.« »Kadar se vrnem!« je mehanično ponovil grof, sam ne vedoč, kaj govori. »Da. Za takšne ljubezenske odprave je treba biti mirnega duha. Čakal bom torej, da se vrneš. Žensko, ki varuje angela, sem že pridobil. Menda ima hudega očeta, a tega se ne bojim Jaz, vidva, San-sac in Esse: pet nas bo. Beranžerka me bo dotlej opazila, videla me bo, kako postopam tod okrog ... morda se mi celo posreči, da izpregovorim z njo vsaj besedico ... Morda me bo že Fubila...« Loraydan se je krčevito zasmejal. »Morda vas bo že ljubila... a kaj, če vas ne bo?...« »Jaz jo ljubim! To zadostuje če bo ljubila tudi ona mene, pojde rade volje z menoj.« »In če vas ne bo ljubila?« je s suhim grlom vprašal Loraydan. »Tedaj jo odvedem! In da sp mi to r>osreči. vem naprej, saj mi boš pomagal ti, Loraydan!...« XII Z»dnje besede Filipa Pon«1iu"krga Rolard de Mrugpncy in Amauri de T^oravdan, ki sta drugo jutro ob napovedani uri čakala prea 1 ograjo Arrončkega dvorca sta kmalu zagnala Filipa in Klotarja PonthuSkega — očeta in sina. čeprav ne bi bil po njuni vnanjosti nihče sodil, da sta oče in sin .. . Sile. ki odmerjajo podobnost me l sorodniki, so časih kaj svojevoljne! Nasprotn ki so pozdravili drug drugega. Obadva, Maugency in Loraydan, sta lakomno obvisela z očmi na Kletarju Ponthuikem. »Še danes, tekoj ko pridem v Louvre, moram govoriti s kraljem o tem mladem človeku!« je v čudni prevzetosti pom slil Mr.ugency. »Kako lep je!« si je na tihem rekel Loraydan, in srce se mu je skičilo od ljubosumne muke. »Gospoda,« je rekel z razburjenim glasom, »dovoi'+,» mi deset minut odloga.« Oba Ponthirka sta se vlhidro prk^nHa. »Kaj ti je, Loraydan?« je vprašal Maugency in namrščil obrvi. »Preden se udarim s tem gospodom « ie rekel Loraydan, sovražno zroč na Kiotaria Ponthurkega. »moram stopiti tjale ... v ono hišo!.. Govoriti moram s Turquandovo hčerjo!« To rekši je skočil k vratom in srd'to zaropotal s likalom. Maugency je planil za njim ter ga ujer 7a komolec. »Kaj delaš, nesrečnež?« j*e rrk°l s pritajen^n. gla.com. »Ali se mar drzneš l od;ti k-al'u v zeFe?« »Samemu peklenščku če je treba! Na^ se le do-r Bo-- ke Por^e mu! Ub;-em pa' Prsti me, Maugency! Ne razVu^ni fp zaradi tega., kar 4 nar! Jc ne gorje še tebi!« . .. *T7Vc+t"0 - ;e 1\T' 'ifrc^rv'?n '7TUSt;l Tjorav- »Jutr? ?sc bova še živa, mi boste odgovarjali za te besede.« Senator Borah Poročali smo že o nenadni smrti uglednega amerškega politika senatorja Bora-ha. Ironija usode je hotela, da je ta mož, ki je kljub svoji visoki starosti veljal za enega najlboljših jezdecev, strelcev in lovcev Severne Amerike ,pcetal žrtev na sebi malenkostne nesreče v svoji sobi. Spo-tafcn 1 se je namreč na preprogi, pri padcu pa tako nesrečno zadel z glavo ob tla, da je dobil krvavitve v možganih. Vsi napori zdravnikov, da bi ga rešili, so ostali Brezuspešni. Senator Borah je bil star 75 let. Doma je bi iz zapacno-ameriške države Idaho, ki je po obsegu skoro tako velika kakor Jugoslavija, a ima komaj pol mill;'ona prebivalcev. Ta izključno agrarna, od svetil odmaknjena država je vtisnila svoj pečat tudi nazorom in pol tiki pokojnega Boraha, ki jo je preko trideset let nepretrgoma zastopal v senatu Zedinjenih držav. Kakor konservativno farmarsko prebivalstvo njegove ožje domovine je bil tudi Borah sam proti vsak m novotarijam, proti vsakemu riskiranju in zato za čim večjo oddaljitev Zedinjenih držav od vseh izvenarneršk h zadev. Bil je Izrazit predstavnik znanega ameriškega izola »Srbi ln Hrvati is+e krvi in istega porekla. S pre-pp^evaniem ln mešanjem so nastale manj-^T-emembe. vendar tvorimo po antro po7n5Vem poimnvaniu en narod. Mi čuje-j-n-. r>-r.0 oglarta IMn 12.—. I>o(iini (n 'i-nltve Hf eara^uiiajo po llin t— ca vnako hn^rio. Din 3. davkh ta vsak ogla* ln enkratno pristojbino Din 5. za fttfro ali dajanje Oanlovov Najmanjši /timeh rj% •»nkratno objavo oglasa Din 20— vs» oh tali oglaml «*• ea računajo po Din i,— rj% I»-h<<1 Učenca z dovoljno šolsko izobrazbo sprejme takoi Aleksan dei Obal. trgovina z mešanim blagom. Krško. 1583-44 INSERIRAJ V „JUTRU"! Pouk Privatni pouk francoščina, nemščina, klavir za redne dijake(ime) in privatiste vseh razredov oz Sol in odrasle. Grohar-leva c. 2, 1. nadstr. vhod Tržaška cesta 1, I. vrata 5. 1579 4 II * 1* 911: Železno posteljo z mrežo ceno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1599-6 Smola! Prodam 1.000 kg smole teo Liubliana po din 7. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1598-6 Kupim 30 kg cina (kositra) kupimo. Ponudbe Delniški tiskarni, Liubljana. 1596-7 Žagine odpadke ielove in smrekove, suhe kupujemo vsako količino. Pogoi ie, da se jrez skor-ie. Ponudbe na Zagrebačku dioničku tvornicu pap ■ri Zagreb 2. ■ i28-7 Knjižice Praštedione. Jadransko po-dunavske. Zadružne zveze članice. }% obligaciie ku puiem stalno. Rudolf Zore Liubliana, Gledališka 12. 1604 16 Za vinsko trgovino v Liubliam, iščem družabnika. kateremu se nudi prav lep zaslužek. Potreben kapital. naimanj 100.000 din, kateri se zavaru'e. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 1603-16 Lokali Lokal v hiši kavarne »Evropa« oddam Vprašati pn Gre-gorc & Co. Liubliana. 1499 19 Avto, moto Ford C kabrlolet. — limuzina Ford Eifel zadnji brezhibno ohranjen. kot nov, malo vo-ien najnovejši model oba nap;odaj za smeš no nizko ceno Og e dati: Ostroinik. trgovl na. pasaža Nebor*n'k-> 1602-10 Dvosob. stanovanje z marcem ali aprilom iščem Ponudbe z navedbo na ogl. odd Jutra pod šifro »Sigurno plačilo«. 1597-2U Enosob. stanovanje lahko s kopalnico ali ka binetom. v bližini mesta iščeta dvt oseb' za mart ali pn?neie Ponudbe » po pisom in cent> n* jglasni odd Jutra pod značko »Por enim kliučem«. 1320-21 a 'I Enodružinsko hišo v Liubljani ali z dvoje stanovanj, kupm Phčam v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »H ša« 1.84-20 Poltovorni avto na o_,lje skoraj nov za 12.500 din in nov mali 4sedežni avto za vsako ceno na prodaj Cizel Kotnlkova 21 II 1576-10 Ul Dva bela delovna olašča za žensko srednieveliko in vitke postave, poceni pro dam. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 1605-13 Pohištvo Prodam spalnico moderno, že rabbeno, po želji tudi vse pohištvo s stanovamem vred v novi hiši Vprašati Linhartova ul. 16, trgovina kuriva. 1587-12 Sobo odda Prijazno sobo s posebnim vhodom, 3 min od glavne poŠte, oddam dvema solidnima osebama najraje stalnim gg uradnikom Po želji tudi z zajtrkom ln perilom. Nas ov v vseh posloval. Jutra 1531-23 Dvosob. stanovanje suho. solnčno, v II. nad-strupiu, s pritiklinami, oddam 1. februarja. Soteska št 10. Ogled od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. 1594-21 □□□□□□□□□□□□□□□□□[□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OUI-1UUI OFERTALNA LICITACIJA Oblastna uprava bolniškega fonda drž. prometnega osebja v Zagrebu, Grgureva ulica 3 razpisuje OFERTALNO LICITACIJO za STAVBENO-MIZARSKA, STEKLENO-BETONSKA in KROVSKA DELA za zgradbo bolnice na Rebru v Zagrebu za 23. In 24. februar t. 1. Informacije pri upravi fonda. mgDDg^ganggnggggg^ggng^ggggpgg^gE0^^ Suhe slive in orehe n orehe najugodneje raz pošiljamo na drobno in na debelo. Brada Papo. Lu-kavac. 1600-33 ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE juvelir Ljubljana, Woifova Kupim stružnico (Drehbank) vrtalni stroj I pr.može ln orodje za k julavniča-ja Cizel — Kotnikova 21-11 Elektromotor kupim Ponudbe poslati na ogl odd Jutra pod »Elektromotor« 13S0-2f Kupim hišo po možnosti s trg. lokalom, tudi vilo v Slškl ali za Bežigradom, na prometnem kraju. — Plačam v gotovini, event. prevzamem dolg. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Suburb«. NENAVADNO TENKA, a kljub temu zajamčeno zanesljiva! ^OLLATg Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za Vaše zdravje! Od Vas le od dsno Ja imate obleko vedno kot novo zato JO pustile redno kemične čistit) ali oarvati v tovarn) JOS. REKCH LJubljana PoljansKi oasip 4-6 Prt Ime* — Sv«lolik»lmc» mM ENO /tCBANNk lUGOGBAMA Misteri žene, ki se Inserirajte v »Jutru«! ZAHVALA! Treski samopomoči v Mariboru izrekam iskreno zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po smrti moje svakinje Urbančič Francke. — Dovoljujem si pri tej priliki toplo priporočati posebno trgovcem, da pristopijo k tej kulantni in dobrodelni instituciji. LJUBLJANA, dne 22. januarja 1940. KOŠAK REZIKA 5? PREMOG KOKS - DRVA nudi UPogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba nrezhihna Na oltar materinstva je darovala svoje mlado življenje naša ljubljena MARA VADNAL roj. STOJKOVIČ Pogreb bo v torek, dne 23 januarja 1940. oh 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21. januarja 1940 Dr. VADNAL ALOJZ, soprog; VERA. hčerkica: dr. GAŠO in AI.BA STOJKOVIČ, starši: R1KA, sestra — in ostalo sorodstvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so ml ob težki izgubi mojega nepozabnega soproga, strica in svaka, gospoda PAVLA GOSTILNIČARJA IN POSESTNIKA s tolažilnimi besedami — lajšali žalost. Zahvaljujem se vsem. Ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in mu stali ob strani ot njegovi težki bolezni Posebno se zahvaljujem gg. zdravnikom, kaplanu g. Matkoviču za tolažilne obiske m ostali duhovščini za spremstvo. Dalje pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo« za ganljive žalostinke, zastopnikom Sckolskega društva Ljubljana II., Društvu jugoslovanskih obrtnikov in Združenju gostilničarskih obrti v Ljubljani, kakor tudi vsem ostalim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Sveta maša se bo darovala v ponedeljek, dne 29. januarja 1940 ob 6. uri zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. LJUBLJANA, dne 22. januarja 1940. ŽALUJOČA SOPROGA IN OSTALO SORODSTVO Umrl nam je naš najboljši oče, dedek, brat, tast, gospod ŠAFEC FERDO policijski nadstražnik v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil iz Zavetišča sv. Jožefa jutri v torek 23. januarja ob 2. uri popoldne k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 22. januarja 1940. Žalujoči druž'ni ŠAFEC — OLHOFER | G. Th. Rotman | SAMBO IN PETER POTUJETA Umrla je naša dobra mama, babica, prababica, teta in tašča, gospa IVANA ZESSER VDOVA TRGOVCA v 92 letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v sredo 24 t. m ob 4. uri pop. na farno pokopališče v Krškem. Krško, Celje, Ljubljana, Gradec, 22. januarja 1940. Rodbine: ZESSER. FERJEN, VEROVŠEK, SPITZER, ANTOLIČ in KOPEIVNIK <+'»J1 v*. • ---- sKauc, ntz * so - s/ »če dober lajež spremlja delo, uspeva naglo in veselo!« so si najbrže mislile hijene, in res je bil hrup tako neznanski, da samega sebe nisi razumel. Kmalu se je izpremenila jama v široko lijakasto globel. Stene te globeli so bile nazadnje dovolj položne, da je dr. Tolstonog lahko ilezel na vrh Ali mu je odleglo, ko je mogel spet svobodno zasopsti! A zdaj je bilo treba dati hijenam plačilo, in Sambo je strahorna pomislil, da nima s čim ostati mož beseda. >^Zdaj nimamo nič pri sebi,« je dejal hijenam, »a prihodnji teden pridemo spet mimo in vam prinesemo nagrado!« Hijene so ga sicer debelo gledale, a nato so si dejale, da je doktor njihov dobri znanec in jih gotovo ne bo osleparil. Vsem sorodnikom m znancem javljamo žalostno vest da je v nedeljo dne 21 t. m ob pol 4 uri popoldne pc kratki bolezni, previden s tolažili sv vere v 67 let-; starosti umrl naš ljubljeni soprog in stric, gospod ŠIMNIC FRANC ZVANICNIK V POKOJU Pogreb blagopokojnika bo v torek, dne 23. januarja 1910 ob 2. uri pop. iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv Križu. V Ljubljani, dne 22. januarja 1940. URŠULA ŠIMNIC, žena. ŠTEFANIJA ŠUKLJE. nečakinja Nobene gube. nobene brazde v 45 letu! Gladka jasna in čista koža mladega dekleta' Videti je kak..t čudež a ima vendarle svoje znar.sWene vzroke Tc so magični učinki »Biocela« - presenetljivega odkritja glasovitega dermatologa Bioce' je dragccen naravni pomladilni element ki ga mnra imeti vsaka feladka in napeta koža Zdaj ie v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo ko spite Vsake jutre ko se zbudite, ste .'deti mlajši Gube in brazde so kakor izbrisane i Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svejo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože Pomladite se za deset let m ostanite mladi' Napravite konec ohlapnim mišicam lica Rešite se uveneie polti Pridobite si spet jasno in čvrsto lice ter mehko iepoto iz dekliške debe Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon Ako ne bo tako i se Vam denar povrne Našs ^leHzlišzT drama Torek, 23.: zaprto. Sreda. 24.: Tri Komedije. Red A. Četrtek. 25.: Piofesoi Klepec. Red B. Petek 26.: Na piisojni strani. Premiera. Premierski iboruna. V komediji nordijske pisatelj'ce llclge Krogove »Na prisojni strani«, ki uok že nespoiazum med ljuami. živečimi na p.~-S2j ni, in tistimi, ki žive na sončni strani življenja, je izpeljano dejanje od nesio' azii-ma do sporazuma na p-av prije .h čeloma povsem resen, delo.na r.o:ii?d'.jski način. Dejanje se godi na velikim posestvu ob fjordih. V delu nastopajo posestnik Hartwig Kralj, njegova žena Estcr& Mira Danilova, njegova sestra Wenche Vida Ju-vanova. njegova mati Polonca Juvanova, stric Severin Daneš, P.eben Jan .loaliim ferman. Delo bo zrežiral prof. šest. O P E E A forek. 23.: zaprto. S;eda 24.: Nižava. Red sreda. Četrtek, 25.: Figa.ova svatba. Red četrtek. Petek, 26.: zaprto. (Generalka). 3obcta, 27.: Rusalka. Premiera. Pre merski :.bcimia. Red sreda bo imel ta teden v operi predstavo d Albartove »Nižave«, ki ima med mnogimi deli verističnega sioga prednost izie.no dramatičnega de/janja, «u jc mestoma p.itirano do najvišjih čustvenih, vzponov. Posamezne partije so v glasbenem oziru vzorno izdelane, prav tak j mojstrski je orkest:ski del, ki z vses-t .z: živimi barvami ilustrira odisko u^ajnnie. V naši uprizoritvi, ki sta jo pripravila re-ž ser Frelih in dirigent dr. šva a nastopajo Basičeva, Ribičeva, španr.vi Poliče va, Polajnarjeva, Marčec, Janko. Banovec. Orel in Doiničar. Premiera Dvofakove »Rusalke c bo v soboto 27. t. m. in sicer za premierski abonma. To Dvorakovo delo spada po vsej svoji kakovosti in umetniški ceni med najlepše opere svetovne literature. Dejanje samo je sicer odmaknjeno iz realnega sveta v pravljičnost. ima pa v sebi tol ko pocri-je in liiičnega nastrojenja, da rnu jc lahko edino tako nežno čuteč glasbenik, kakor je bil baš Dvorak, kongenialno souslvarU adekvatni glasbeni izraz. Nafo up iz iritev pripravljata šef-rež'ser Debevec in dirigent Niko štritof. Peli pa todo Havb'. lova, Vidalijeva, Kogejeva, Baibičtva, Franci, Lupša, Sladoljev in Rakovec. t vJvtterH ni 1e"e!l SLOVENJ GRADEC. Dne 1. februarja 1940. prirede trgovski nameščenci iz Slo-venjega Gradca v dvorani Sokolskega doma I. ples trg. nameščencev pod naslovom »Eno noč pod palmami«. Prireditev je namenjena cilju, da se pomaga trgovskim pomočnikcm(cam), ki so brezposelni, katerih na žalost ne manjka, ter v izobraževalne tečaje trgovskih nameščencev v S^ve^jem Gradcu. Prireditelji vljudno prosijo, da v primeru, ako kdo ni dobil trab^a. ne smatra teia za zlonamerno, marveč se je to dogodilo nehote. Trgovski nameščenci se bemo potrudili, da se bo vsak pri nas prav dobro počutil. PLANINA PRI RAKEKU. G. Blažon Franc, višji revident drž. železnic v pokoju v Ljubljani, je poklonil ob priliki voje 90 letnice 1.C00 din za občinske uboge ibčine Planine pri Rakeku, za kar se mu j uprava občine kar najtopleje zahvaljuje. I(—) Urejuje Davorin Kavi jen. - Izdaja sa aonzorcij »Jutra* Stanko ViraiiL - Za Narodno uskaruo 0. CL fcoi uskaiuaija Fran Jeian - inserauu del j t odgovoren Alojz Novak. - Vsi v LjuDljanL Gospodarstvo Obnova gospodarske solidarnosti Zagrebški »j ugosiavenski Lloyd« objavlja iiiutken uvooui članek, kjer pravi med tUUjjL.il naslednje: jfcutičm spon, ki so trajali dve desetletji, »o vnesu v gospodaisKe vrste neslogo, uezaupanje ln uoruo, ki je prišla uani v niajuj do Izraza v znanem sklepu, da hrvatske gospodarske zbornice in organizacije ue sodelujejo na vsedižavnih gospo-duiskih koufeiencah. Ta sklep je zaskroel vse. ki poznajo gospodarske razmere in potrebe tei vedo, da more gospodarstvo posani>-.znih pokiajin in vse države napredovati le tedaj, če ohranimo ed«nstvo drža. nega gospodarskega področja in solidarnost gospodarstvenikov iz vsega državnega ozemlja. Kriza gospodarskega edin-stva in solidarnosti je bila pojmljiva in morda tudi potrebna, da je prišlo do ozdravljenja. Na ljubljanski konferenci zbornic in gospodarskih organizac.j. ki je razpravljala o novih davkih, so s.o^no sodelovali pred-ata^ niki vseh gospodarskih zbornic in organizacij v državi. Konferenca hrvatskih gospodarskih zbornic, ki je neposiedno sledila ljubljanski konftrenci pa je potrdila obnovo soiiaarnosti s sklepom, po katerem bodo v bodoče predstavniki hrvatske j;a gospodarstva znova sodelovali na vsedr/avnih konferencah. Tako je. zahvaljujoč političnemu sporazumu prišlo sedaj do gospodarskega sporazuma, ki se mora s hrvatskega in državnega stališča pozdraviti kot zdrav pojav in srečen začetek novega boljšega gospodarskega sodelova- nja med gospodarstvom posameznih delov oaše države. Ljubljanska konferenca je pokazala, da so skrbi in potrebe našega gospodarstva enaKe v vseh delih države tn da se dajo rspešno reševati samo v gospodarski soli darnosti Gospodarstveniki so solidarno na stopili proti praksi, da se izdajajo odločitve brez njih in da o njihovi usodi odločajo pogosto tudi tisti, ki z resničnim gospodarskim življenjem ta skušnjami nimajo posebnih zvez. Skupno zahtevo, da se v gospodarskih vprašanjih spoštuje demokratsko načelo publicitete in konzultiranja, mora podpreti vsa naša javnost. 2e prej, pa tudi v zad-n em času, so bile pri nas napravljene mnoge pogreške, ker so bili razni ukrepi sklenjeni za zelenimi mizami brez ljudi, ki poznajo prakso Teoretiki, ki pogosto saldejo v enostranost ln so prevzeti samozavesti, pogosto obveščajo javnost o svojih namerah šele tedaj, kadar se njihovi sklepi izvršijo Obe gospodarski konferenci bi morali poučiti mnoge odločujoče či-nltelje, naj ne bodo pn ustvarjanju načrtov za reševanje gospodarskih vprašanj vsevedni, zato naj pokažejo več konstruktivne skromnosti ter zahtevajo nasvetov odnosno poiščejo svetovalce, ki jim bodo marsikdaj dokazali, da vsak klobuk ne gre oa vsako glavo, da se teorije ustvarjajo iz prakse, že postavljene teorije pa je treba prilagoditi našim posebnim razmeram in potrebam. Presenečenja na kožuhovinarskem sejmu Kako zelo je naša trgovina pod vplivom vojne v Evropi, se je videlo na včerajšnjem kožuhovinarskem sejmu. Pred licitacijo in prodajo »Divje kože« na velesej-mu ]e vse samo ugibalo o cenah Lovci, producenti, so pripovedovali, kako se bo cena kožuhovini dvignila in sicer zaradi tega. ker se je vse podražilo, kupci pa so bil' mnenja, da bo vse prav po ceni zaradi tega. ker ne bo kupcev iz Nemčije, ki so naši najboljši odjemalci. Funkcijonarji »Divje kože«, ki morajo po priliki določiti cene kožuhovini za licitacijo. so imeli precej težko stališče Važno za situacijo pa je bilo tudi to. da je ves naš kožuhovinarski trg čakal na cene naše ljubljanske licitacije. Lovska zadruga in veiesejem. ki tvorita »Divjo kožo« sta določila cene na podlagi doipo^tnih izkušenj, z ozirom na cene v zadnjih letih. In prav to se je izkazalo za pravilno. Skoraj smešni prizori so bili na ve'eseimu in v raznih gostilnah, kjer se prvič sesta^eio prodajalci s kupci Iznenadeni so bili eni kakor drugi Pro-daia'ci. ki so v sedanjem času napravili pekoi zamenialnih kunčii z Nemčijo kar je bilo seveda zelo riskantno. so zahtevali na primer za leno kuno zlatico 2.000 din K"noi so ostrmeli Na drugi strani pa so ostrmeli prodajalci, ko so um kupci za p-ov foko kožuhovino ponudili 900 din N<~'"ai časa se ie zdplo da snioh ne bo p*-;5in do nohen;h zaključkov Posebno zarodi teea. ker so sp vsi pmdaialci nridru-ž:ii. samo po sebi umevno, najvišiim ce-n^m Precei doipo ie trajalo, preden je pr-^o do prvih zaključkov. Da so tudi prodajalci od^pball. je bil pm-nd ta. da so vsi kupci nudili zunai le pr'hn?no lanske opne. na dvie cen na to. da so nr?šli na naš knžiilT^d^arcki dan v Lh'KMann nnipa AnrrV^Pv ^pbov in Fran-fn?nv tud' ^Tornp* ^pdnii sirpr nfco imeli neomejenih kreditov, in sicer zaradi teg& ne, ker Nemci pravijo, da jim je bolj potrebna pšenica v sedanjih časih, kakor kožuhovma, toda kupili so pa le precej Italijanov ni bilo Ze pri prvih kupčijah se je izkazalo, da so bile od »Divje kože« določene cene precej pravilne Prodajalci dobre robe so bili še kar zadovoljni, iznenadeni pa so bili špekulanti, posebno zaradi tega. ker je večina kupcev čakala na popoldansko licitacijo »Divje kože«. Na popoldanski glavni prodaji, ko je prodajala »Divja koža« je bilo zanimanje zelo živahno Poleg že omenjenih kupcev se je licitacije udeležilo tudi precej Ljubljančanov. »Divja koža« je bila prijetno iznenade-na da so se kupci zelo zanimali za lisice, kj jih je imela »Divja koža« naprodaj okrog 600 povprečno srednje dobrih. Cena lisicam je bila za prvovrstne lisice po 130 din. za polovice in četrtine pa temu primerno Najlepše Hsice in sicer Iz Jelovice. so dosegle izredno ceno po 225 din za komad. Seveda je bilo to izredno lepo blago. Vel'ko zanimanje je bilo za kune zlatice, ki so dosegle pri posebno lepih komadih ceno do 1800 din Kune belice so plačevali do 750 din. vidre po 600 din. jazbece po 85 din divje mačke po 50 din. domače pa po 7 din Lppo ceno so doseffH divji zajci, in sicer 9 din domači pa 3 50 din Srne so nagnali do 25 din divie prašiče so pro-daiali pr 25 din. pižmovke oo 40 din. ie-lenje kože po 40 din damiake oo 30 din, veverice pa po 12 din Za polhe pa se kupci to pot niso zanimali. Posebno atrakcijo pri prodaji »Divje kože« je tvorila skupina 16 dobro pripravljenih kun zlatic ki so jih prinesli lovci iz Kranjske gore Med temi je bila tudi naiipn«a kunja koža, kar jih je bilo danes prodanih. — s Vprašanje sanacije Feniksa Akcijski odbor Feniksovih zavarovancev v Zagrebu nam je poslal naslednje informacije: O priliki vesti o skorajšnji sanaciji Feniksa in na razna vprašanja samih zavarovancev, smatra akcijski odbor Feniksovih zavarovancev v Zagrebu za potrebno, da iznese svoje stališče o vprašanju možnosti sanacije Feniksa, zlasti da bi zavarovanci vedeli, ali je mogoča sanacija s 100%, kar pomeni, da zavarovanci lahko dobe in morajo dobiti polno vrednost svojih polic. Akcijski odbor opozarja zavarovance, naj nikar ne prodajajo svojih polic, ker hi treba, da bi Izgubili vloženi denar. Akcijski odbor z zaupanjem pričakuje skorajšnjo sanacijo posebno glede na izjavo trgovinskega ministra, da se izdeluje načrt sanacije. Podatki, ki jih Ima akcijski odbor, so zbrani posredno, kajti Jugoslovenski Fe-niks na žalost doslei ni objavil svoje bilance. čeprav je to v uredbi predvideno. Naslednje številke vsebuiejo morda kakšne pogreške. ki pa ne morejo bistveno spremeniti dejstev. Pasiva Jugoslovenskega Feniksa znašajo 233 25 milijona din, vsebujejo pa nasled-nie postavke: premiiska rezerva za obstoječa zavarovanja 177.5 milijona din. pre-mijska rezerva za police, kapitalizirane do 1 aprila 1936 20.5 milijona din. odpravnine uradnikom za orlmer likvidacije 5.65 milijona din, neizplačane provizlie 1.6 milijona din. teriatev države za odkupljene menice okrog 28 milijonov din. Aktiva pa znašajo 244 35 milijona din ter obspsraio naslednje postavke: gotovina in naložbe 33 5 milijona din. posojila na police 36 3 milijona din, dolarske menice (1 916 400 dolarjev po tečaju 70 din, zmanjšano za 5<%■ skonto za 1 leto. glede na do-soelost menic v letu 1941) 134.05 milijona din. prispevek zavarovalnih družb v smislu uredbe 25 milijonov din, vrednost Fenikso-vega portfelja 13 milijonov din. odpis posebnih bonifikacij 2.5 milijona din. Glede posameznih pasivnih postavk Je treba pripomniti naslednje. Odpravnina je lahko znatno manjša, ker po mišljenju ak-cijskpga odbora ni potrebna likvidacija Jugoslovenskega Feniksa, ki bi lahko nadalje posloval. Tudi postavka 28 milijonov din. ki predstavlja teriatev države za odkupljene menice se lahko znatno zmanjša, če se prouči na kakšen način so menice, ki so bile last Feniksa, sploh prišle v inozemstvo ln če se izvede p^stonanle za povračilo škode, ki je s tem nastala za Feniks. M^d aktlvs»rn1 1»» postavka 5 mPiionf din. ki predstavlja gotovino ln naložbe. Ta postavka je danes gotovo večja, ker vse-bule tudi nepremičnine, ki imajo danee višjo ceno. Dolarske menice so računane po tečaju 70 din za dolar, ker se tako gla- ! si pogodba z Loslngerjem, ki je uzakonje-j na in obstoja moralna obveznost države, i da te menice plača po dogovorjenem tečaju Vrhj tega je treba pripomniti, da zavarovanci niso krivi, če država ni pravočasno izdala predpisov o nadzorstvu nad zavarovalnicami Poleg tega je bil Feniks svojčas prisiljen prevzeti portfelje 26 drugih zavarovalnic, ki so delovale v naši državi. Ti portfelji so bili po večini pasivni Vrednost Feniksovega portfelja v višini 13 milijonov din pa je po mišljenju akciiske-ga odbora nizka, ker je znano, da se ostale zavarovalnice zanimajo za ta portfelj ln bi ga rade prevzele, ker 1e aktiven. Prispevek zavarovalnic je določen v smislu uredbe Vendar bi bilo treba najti način, kako bi se ta prispevek vsaj deloma prenesel na zavarovance vseh zavarovalnic v obliki posebnega dodatka, kakor je to urejeno v zvezi s sanacijo Feniksa v drugih državah. Tako bi solidarno nosili breme sanacije vsi zavarovanci In vse zavarovalnice ln bi skupno prispevali za rešitev Ideje zavarovanja, ki predstavlja važno narodno in socia.no vprašanje. Iz navedenih razlogov smatra akcijski odbor, da nI treba družbe likvidirati, temveč je treba Jugoslovenski Feniks sanirati al! pa prodati z aktlvaml in paslvaml. Akcijski odbor energično zavrača predloge, da bi se zmanjšala vrednost vseh polic, ker tako zmanjšanje nI potrebno. Nasprotno zahteva, da se nrizna pravica na 100^ vrednost polic tudi onim zavarovancem, ki so v prvih treh ietih prenehali plačevati premije v času, ko je prišlo do poloma Feniksa. TI zavarovanci niso plačali premij, ker so takrat krožile razne vesti in obla-stva niso o pravem času smatrala za potrebno, da priskočijo na pomoč in obvarujejo zavarovance težkih posledic. Pomanjkanje surovega železa za livarne Včeraj se je v Beogradu pričela konferenca predstavnikov metalurške industrije iz vse naše države, ki bo trajala dva dni. Posvečena je razpravi o vprašanju surovin za našo metalurško industrijo, predvsem pa o vprašanju oskrbe naših livarn s surovim železom. Pomanjkanje surovega železa za livarne (tako zvanega sivega surovega železa) se opaža že dalj časa. Očitki gredo v tej zvezi na železarno v Varešu, ki izdeluje to vrsto surovega železa Ker železarna v Varešu ne more oskrbovati livarn s surovim že!eznm. zahteva industrija da se omogoči uvoz surovega železa -a livarne iz inozemstva. Kakor je znano, se je produkrilska kapaciteta naših železarn v zadnjih letih znbtno povečala. Državna železarna v Varešu, ki spada sedaj v koncem družbe »Ju- guslovensko jeklo«, je svoja dva plavža v Varešu modernizirala, s čimer je povečala tudi produkicjsko kapaciteto. Dobili smo tudi dva nova plavža, enega na Jesenicah, drugega v Capragu, ki pa izdelujeta predvsem surovo žeiezo za jekiarne. Navzlic povečani kapaciteti kaže statistika zadnjih mescev nazadujoče produkcijo surovega železa, ki je znašaia v avgustu lanskega leta 5797 ton (prejšnje leto 4555», v septembru 5077 ton (6316), v oktobru 3860 ton (4327) in v novembru 3836 ton (8211). V novembru je bila produkcija surovega železa v naši državi za več nego polovico manjša nego v istem mescu prejšnjega leta. k smo dosegli rekordno mesečno količino produkcije Konferenca bo morala najprej ugotoviti, kakšni so vzroki nazadovanja produkcije surovega železa v času povečanega povpraševanja in narasle potrebe navzlic povečani produkcijski kapaciteti. Znano je. da imamo železne rude v obilici iii nam za produkcijo surovega železa primanjkuje edino koksa Pri uvozu koksa iz Nemčije pa imamo v zadnjem času precejšnje težkoče. ki še niso odpravljene. Obstoječe zaloge surovega železa smo v zadnjih mescih skoro izčrpali, kajti po statistiki je bilo v lanskem oktobru pri celotni produkciji surovega železa 3860 prodano 5447 ton. v novembru pa je bilo pri celotni produkciji 3836 ton prodano 7829 ton surovega železa Kazenska prijava proti uradnikom Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Agenc:ja Avala objavlja: Na podlagi poročila komisije, ki jo ie imenoval trgovinski minister za določitev delovnega programa trgovinske delegacije v Pragi. 1e trgovinsko ministrstvo predložilo državnemu tožilstvu kazensko prijavo orot 0?renu Bud-zadčiču iz Zagreba Valetinu Zambalu. računskemu inšpektorju pn Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine Aleksandru Samoukoviču iz Beograda in dr Miljutinu Petroviču, upravniku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine V zvezi s tem le ministrstvo odstran:lo z niunih mest dr Miljutina Petroviča upravnika Zavoda in Valentina Zambala. računskega inšpektorja tega zavoda Za namestnika upravnika Zavoda ta pospeševanje zunanje trgovine je imenovan dr. Krešimir Kristič. višji tajnik ministrstva za trgovino in industrijo. d notlrala 420 — 423 (v Beogradu je bil promet po 425). Zaključki pa so bili zabeležen. v 4% severnih agrarnih obveznicah po 52.50, v 7% Blairovem posojilu po 97 (v Beogradu po 97.25) in v 7% investicijskem posojilu po 97.50. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 175.10 — 178.30, Pariz 98.95 — 101.25. New York 4425 — 4485. Curih 995 — 1005, Amsterdam 2351 — 2389, Bruselj 745 — 757. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.30 — 219.50. Pariz 122.29 — 124.59. New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2903.63 — 2941.63 Bruselj 920.11 — 932.11. Curih. Beograd 10 Pariz 10.0150, London 17.6750. New York 446, Bruselj 75.10 Milan 22.50. Amsterdam 237. Berlin 178.50 Stockholm 106.15, Oslo 101.35, Kobenhavn 86.05. Sofija 530. Budimpešta 79 Atene 3.35. Bukarešta 3.30. Efekti ! Zagreb Državne vrednote: Vojna šiko-! da 420 — 423. 4% agiarne 49.50 - 52 4% severne agrarne 50 — 51, (52.50) 6% begluške 74.50 bi.. 6% dalm. agTarne 69 bi.. 67c šumske 68 bi., 7% uivest 97.50 — 98 (9750). 7% Blair 87 — 87 25 (87), 8°'n Bla r 96 — 98; delnice Nar banke 7400 den. PAB 192 bi.. Trboveljska 244 — 245 (242.50 — 245). Šečerana Osijek 135 den. Osiječka Ijevaonica 160 bi. Beograd. Vojna škoda 425 — 427 (425) 4°/« severne agiame 50 den., 6% beglu-ške 75.25 — 76 6% dalm. agrarne 69.50 — 70.50, 6% šumske 67 50 - 68.50. 7»/„ invest. 97 den., 7% Seligmann 100 den. 7®/« Blair 87.25 den. (87.25), 8% Blair 94 den., PAB 191 den. Zoper nevarnosti infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, velikega zavitka din 16.—. Ogl. reg. S br. 15510 27/5. 1939 Omejitev potniških vlakov, ia se olajša narasli tovorni promet Prometni minister inž Nikolaj Bešllč je sprejel včeraj predstavnike tiska ter jim dal tole izjavo: Izredne vremenske razmere, ki vladajo v vsej Evropi, kakor tudi mnogovrstnost nalog, katerih Izvršitev se pričakuje od železnic, so me prisilile obvestiti vs« našo javnost o ukrepih, ki sem ji že danes izvedel v našem prometu, da se zadovoljijo vsi interesi, zvezani z železniškim prometom. Naš tovorni promet je v primeri s prometom v minulem letu stalno večji ter se je skoraj podvojil, če pogledamo na število izrednih dnevnih tovornih vlakov. Da bi se zadovoljili vsi Interesi glede prehrane mest, vasi ln naselbin, glede preskrbe z gorivom, dovoza surovin industriji Izvoza in uvoza Itd., moramo zmanjšati potniški promet na ono mero, Id je neobhodno potrebna, tako da ne bodo oškodovani interesov potnikov. Tovorni promet ostane torej neokrnjen ter bo celo pospešen z ozirom na potrebe gospodarskega življenja. Zmanjšal se bo samo potniški promet dokler bodo trajale sedanje vremenske težave. Taka omejitev prometa je bila Izvršena že v vseh državah, ki so jih zadele sedanje vremenske težave, deloma celo v večji meri kakor pri nas. Zato upam, da bo javnost pokazala popolno razumevanje za vse te ukrepe In upoštevala razloge, ki so jih narekovali. Gospodarske vesti = Uvoznikom bencina In petroleja lz Italije. Poročali smo že o sklenjenem sporazumu, po katerem bomo uvažali .z Italije bencin proti delnemu plačilu v kliringu. Sedaj objavlja devizna direkcija Narodne banke: Na podlagi dogovora z Italijo se pozivajo uvozniki bencina petroleja in drugih derivatov nafte da v najkrajšem času vlože prošnnie na uvozni odbor pri devizni d:rekc:ji Narodne banke z navedbo. kol.ko in kakšne vrste biaga žele uvoziti iz Italije in po kakšni ceni Pripomniti je. da se noben uvoz tega blaga iz Italije ali iz kake druge države ne more izvršiti brez dovoljenja uvoznega odbora. ™ Kontingent za uvoz bombažne preje iz Italije. Iz Milana poročajo da je »Insti-tuto Cotton ere« v Milanu določil kontingent za izvoz bombažne preje v Jugoslavijo v prvem četrtletju t. 1.. in sicer v višini 17 milijonov italijanskih lir Cena ie določena na višini 18 lir za kilogram na bazi ameriške preje št. 20. kar pomeni v primeri s ceno v lanskem avgustu podražitev za 100°/a. * Začasno ukinjena Izdaja obveznic do- brovoljcem. Kmetijsko ministrstvo ie uki-nilo izdajanje dobrovoliskih obveznic, ker namerava omogočiti lombardiranie teh obveznic pri državn:h denarnih zavodih oo ugodnem tečaju Namen tega skleoa kmetijskega ministrstva le zavarovati prostovoljce pred špekulanti in pred prodajo obveznic. = Prenosna taksa ln samoupravne do-klade. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra izdal uredbo o izpopolnitvi zakona o podaljšanju veljavnosti sprememb in dopolnitev dosedanjih finančnih zakonov, in sicer v zvezi s povišanjem prenosne takse od 4 na 6%. V členu 5 tega zakona (od 31 okt 1929) je dodano naslednje besedilo 2e odobrene prenosne takse samoupravnih teles se ne morejo povečati preko stopnje, ki je veljala do dneva, ko je stopila v veljavo uredba o spremembah taksnega zakona. Ce se samoupravne prenosne takse pobirajo v določenem odstotku ali razmerju nasproti državni taksi, se mora kot osnova za odmero teh pristojbin tudi nadalje računati tista stopnja državnih taks. ki je veljala do istega dne. Borze 22. januarja Na lugoslovensklh borzah noti rajo nemški klirinšk' čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se trgovali v Z"grebu po 32 25 in v Beogradu po 32.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri nekoliko prijaznejši tenden- Blagovra tržišča 2ito -}- Chlcago, 22 jan. Začetni tečaji pšenica: za maj 101. za julij 98.3750; koruza: za ma: 58.50. + >rovOt»adska blagovna borza (22 t m.) Tendenca nesprem Pšenica: baška okj Novi Sad 194 - 196. gor b 195 — 197 srem 194 — 196: slavonska 194 — 196 ladja Tis 198 - 200 Rž: baška 152 50 -155 Oves: oaški. sremski id slavonsk 150 - 152 Ječmen baški in sremski 64 6.c kg 165 — 170 Koruza: baška nov 117 — 119- nova pariteta Indjija 112 — 120 MoKa: baška ln banatska »Og« in »Ogg« 295 - 305; »2« 275 -285: »5« 255 - 265; »6« 245 - 255; »7« 205 — 215; »8« 130 - 135 Fižol; bašk sremski beli brez vreč 390 — 400 Otrobi: baški in sremski 120 — 122; ban. 117 — 119. Iz Litije i— »Vse okroglo«, 1e geslo maškarade ki jo v posebno velikem obsegu pripravlja Sokol v Litiji na pustno soboto 3 februarja Znani Adamičev jazz ali oo novem »Swing Rythm« ie porok, da bodo plesalci pršli na svoi račun Vse zunanie goste »maske« prosimo da svojo udeležbo ne-mudno prijavijo Želimo pravočasno preskrbeti dovolj toplih sob za garderobo in maskiranje (—l Iz Ljutomera lj— Izprememba posesti. Bivšo bolnišnl co, ustanovo dr. Gottvveissa, je kupil na dražbi upokojeni preglednik finančne straže g. Jože Glavnik za približno 40.000 din Vinograd v Desnjaku. ki je bil del iste ustanove, pa je lzdražil g. Anton Pučnik za 60.000 din. Tako ima zdaj občina na razpolago 100.000 din, ki so namenjeni zgradbi Zdravstvenega doma. Upamo, da se bo to vprašanje, ki ga obravnavamo že več let, naposled približalo rešitvi. Iz Julijske krajine Trst — mesto priseljencev 2e vsa leta. odkar se je tržaško mesto koncem 18. stoletja pričel razvoj v veliko luko, trgov n9ko in v poslednjem desetletju industrijsko središče, kažejo statistike, da Je število njegovega prebivalstva naraščalo v prvi vrsti spričo stalnega in naraščajočega priseljevanja z dežele. Le majhen del tega je oepadel na naravni prrastek njegovega prebivalstva. Tega na splošno kvarnega urbanističnega pojava ni mogla odpraviti niti huda borba proti urbanizmu ki se Je pričela v zadnjem desetletju. Tudi zadnji službeni, statistični podatki, ki so bili objavljeni doslej za prvih 10 mesecev preteklega leta, kažejo, da je mesto v tem času naraslo za 2.736 stalnih priseljencev in le za 248 v mestu rojenih otrok. O vprašanju priseljevanja Je pred krat-km tudi tržaški »Piccolo« objavil zanimiv članek, v katerem ugotavlja: Priseljevanje, ki je bilo dolgo časa blagodat mesta, je nekega dne postalo zanj prava nevarnost. ker se je v njegovem okviru naravnost metodično organiziral dotok judi tuje krvi z namenom, da postane nj ho\ element počasi na tihem številčno najmočneje. v občini. Prevrat je k sreča odpravil to nevarnost. In na drugem mestu pravi tržaški list Ni pa bilo to prseljevanje vedno v skladu s potiebami po delovnih silah, ker je posebno po zadnji svetovni v o j-n 1 upadel tržoški promet in se je skrčilo trgovsko poslovno življenje, a Industrije je bilo posebno v prvem desetletju po vojni inaJo pa še ta je Imela doma delovne sile na pretek. Vendar pa je treba ugotoviti da se je priseljevanje polagoma skoraj popolnoma omejilo na elemente iz drugih pokra j n države. Drobne novice Nov grob. V Postojni je pred dobrim tednom dni umrl znani posestnik France čeč. Bil je star šele 39 let. Pretekli ponedeljek je bil pokopan na postojnskem pokopališču, kamor ga je spremilo mnogo njegovih znancev ln prijateljev. Njegovi družini naše sožalje! — Izprememba na tržaški policiji. Tržaški kvestor dr. Antonio Gorgoni, ki ima že 40 let službe, je bil postavljen na razpoloženje V Trstu je služboval že 2 leti. Za njegovega naslednika Je M Imenovan dr. Rafael Capobianco, ki je doslej služboval v notranjem ministrstvu Novi tržaški policijski ravnatelj je Neapoljčan. O njem poročajo, da Je uspešno opravil že več prav posebnih m'sij v policijski službi. Postani in ostani član Vodnikove družbe! i Poročila naše ti. izdaje: Srdita ofenziva na Karekki ožini Helsinki, 22 jan. br. Ofenziva na Karelski ožini, ki so jo danes pričeli Sovjeti. je zavzela, kakor kažejo zanesljiva poročila s fronte, že prvega dne naravnost ogromen obseg Po silnem topniškem obstreljevanju finskih utrjenih postojank, pri katerih so sodelovale, kakor se je ugotovilo, tudi nove baterije s topovi, ki jih doslej na tej fronti niso uporabljali. Bobnečemu ognju je sledilo v teku dneva pet napadov na severovzhodnem odseku fronte. Vsi so bili odbiti. Boji so se kmalu razširili na področje v širim 50 km. Sovjetsko topništvo je napravilo znatno škodo, vendar niti zdaleka ni uničilo postojank Manner-'leimove linije. Finci so uničili tudi 7 taa-kov. Finsko vojno poročilo Helsinki, 22. jan. br. Nocoj objavljeno finsko vojno poročilo ugotavlja, da so sovjetske čete na Karelski ožini pričele z novimi napadi, ki pa so se po vrsti izjalovili ta je bilo uničenih več sovjetskih tankov. Severno Ladoškega jezera je bilo nekaj uspešnih finskih napadov. Sovjetski napad proti Kiteli je bil odbit ter je bilo pri tem uničenih pet tankov in dva oklop-na avtomobila. Tudi napad proti Jamoli je bil zaman. Tam je na bojišču obležalo 500 sovjetskih vojakov ta uničenih je bilo pet tankov. Sovjetska letala so napadla neposredno zaledje fronte na več krajih ter bombardirala tudi Oulu, kjer je izbruhnilo več požarov. 2e milijon dolarjev za Finsko New York, 22. jan. br. Bivši prezident Hoover je nocoj Izročil finskemu poslaništvu v Washingtonu nadaljnjih 400.000 dolarjev za Finsko. Ameriški prostovoljni prispevki so dosegli na ta način že 1 milijon dolarjev. ★ Žrtve na Grenvillu London, 22. jan. AA. (Reuter.) Admira-liteta je objavila nocoj listo žrtev o priliki potopitve križarke »Grenvill«. Med častniki ni bilo žrtev. Ubitih je bilo osem mornarjev, pogrešajo jih pa 73 ter se misli, da so našli tudi ti smrt. Ponesrečena francoska pomožna vojna ladja Genova, 22. jan. br. Italijanska tovorna ladja »Amba Alagi« je na poti v Marseille naletela na morju na pol potopljeno manjšo francosko pomožno vojno ladjo. Parniku je uspelo odpeljati ladjo v marseillsko luko. še prej je s francoske ladje prevzel pet članov njegove posadke. Francosko ladjo je pred tremi dnevi poškodoval siien vihar. Francosko večerno poročilo Pariz, 22. jan. br. Nocoj je bilo objavljeno naslednje 282. vojno poročilo: »Nikakih pomembnejših dogodkov.« Nemci ostro zavračajo Churchilla Berlin, 22. januarja. AA. (DNB). Nemški politični krogi komentirajo zadnji govor Winstona Churchilla ter pravijo, da je v tem govoru odgovor na vprašanje, zakaj sovražniki Nemčije v zadnjem času trdovratno širijo neresnične vesti, ki naj bi povzročile vznemirjenost v nevtralnih državah. V zvezi s tem omenjajo nemški politični krogi netočno vest o tem, da je Sovjetska Rusija baje odstopila Nemčiji petrolejske vrelce v vzhodni Galiciji kot protidajatev za nemško vojaško pomoč proti Finski. Istotako omenjajo neresnično vest o namenu nemške vlade sklicati v Berlinu konferenco predstavnikov nevtralnih držav. Te ta podobne vesti so bile vržene v svet, trdijo v Berlinu, da bi zastra-šili nevtralce to da bi pripravili pri njih teren za predvčerajšnji apel Churchilla. Tudi po Churchillovem govoru se nadaljuje širjenje vznemirjajočih vesti, da bi se na ta način povečal vtis Cliurchillovega govora oziroma točnejše rečeno napravil vtis, kakor ga je London pričakoval. Berlinski politični krogi trdijo, da je Churchillov govor končno dokazal točnost nemške trditve, da Izredno zasedanje Društva narodov v zvezi s finskim vprašanjem ni imelo drugega namena kot olajšati sodelovanje nevtralcev z zapadnlma evropskima velesilama. Berlinski politični krogi so presenečeni samo zaradi odkritosti, s katero je Churchill potrdil pravilnost takega nemškega pojmovanja ter sploh odkritosti, s katero je Churchill priznal, da je Angliji potrebno razširiti področje sedanje vojne. Pred korfarenco Balkanske zreze Beograd, 22. jan. p. Celokupni evropski tisk, zlasti pa italijanski, pripisuje beograjski konferenci Balkanske zveze vedno večji pomen. Italijanski listi poudarjajo v svojih današnjih komentarjih, da-gre za to, da se postavijo na novo osnovo odnošaji držav Balkanske zveze med seboj ta do drugih držav na Balkanu ta v Podunavju. V zvezi s tem so bili tudi sestanek v Vrš-cu. Izmenjava brzojavk med bolgarskim ln turškim državnim poglavarjem in uradna izjava bolgarske vlade, da so bolgarsko-rumunski odnešaji na poti k ureditvi. Vse to predstavlja važne elemente, ki bodo omogočili pozitivno delo konference Balkanske zveze. Za konserviranje živil ne zad^-stuje, če piavimo, da jih moramo hraniti »na hladnem« da se nam ne pokvarijo. »Hladno« je precej raztegljiv pojem in odkar imamo merilce za temperature, smo lahko ločnej-ši. Pri katerih temperaturah se počutijo naše živilske zaloge najbolje? Živa živ.la. kakor jajca, krompir, sadje itd., moramo oču-vati mraza. Toplomer ne sme v shrambi pasti pod ničlo. Isto velja za mrtve ribe. Meso, divjačina, perutnina prenese najbo- lje hlad 1 do 2 stopinj nad ničlo. Krompir, k: nam leži dalj časa. zahteva temperaturo 3 do 8 stopinj nad ničlo, drugače postane neprijetno sladek Žive ribe hranimo lahko že v vodi. ki meri 4 stopinje nad ničlo. Pod 10 stopinjami nad nič,o je hraniti oranžado in sladk: mošt. neprevrete sadne soke. Sirupi in solate se počutijo najbolje med 12 in 15 stopinjami nad ničlo. Za vse ribje konserve je 15 stopinj nad ničlo najvišja meja, nad katero postanejo manjvredne. A N E K D O T A Cesar Jožef II. ni bil samo vnet pospeševalec umetnosti, temveč se je tudi sam poskušal kot ustvarjajoč glasbenik. Ko je nekoč spet skomponiral sonato, jo je predložil svojemu komornemu komponistu, Mozartu, da bi jo ocenil. »Sonata je dobra.« je dejal skladatelj ko jo je preigraj, »a t.sti, ki jo je napisal, je dosti boljši!« VSAK DAN ENA Promet na obmejnih posta!ah Rusko blago * vamOv - širokotirne proge - Preto Z