130 OT ROK IN KN JIGA 119, 2024 | OCENE – POROČILA polne radovednih ušes in oči, se je pogumno in prvič v vlogi pripovedo- valke povzpela mladinska pisateljica, prejemnica nagrade večernica, Maša Ogrizek. Na dogodku so pripovedovali tudi izkušeni pravljičarji Zdenka Gaj- ser, Lea Hedl in Robert Kereži iz Mari- borske knjižnice. Pravljično vzdušje je odraščajoče otroke povsem prevzelo. Pravljični večer za odrasle je že tra- dicionalno prireditev, ki je zelo dobro obiskana in priljubljena pri maribor- skem občinstvu. Po nekaj letih smo se spet ustavili v Klubu KGB, v kletnih prostorih starega mestnega jedra, ki zlahka prevzema identitete mnogo- terih vsebin. Ta večer so obiskovalci prvič prisluhnili duhoviti in jezikovno bohotni pripovedi iz 17. stoletja, ki jo je zapisal Neapeljčan Giambattista Ba- sile (1566–1632) in jo je povedala Ana Duša. Dušan Šarotar, pesnik, pisatelj in fotograf, je bral in pripovedoval o svojem popotovanju v svet pohorskih pravljic, ki jih je zapisal v knjigi Živa coprnija. Nastopile so še Liljana Kle- menčič ter Agica Kovše in Suzana Slavič iz Mariborske knjižnice. Bojana Čibej je zgodbe ovila z glasom in me- lodijo kitarske lutnje. Tretji dogodek smo izpeljali nasled- nji dan na odru Prve gimnazije Mari- bor. Metka Kostanjevec je angažirana gimnazijska knjižničarka ter profesori- ca slovenskega jezika, s katero smo se povezali in mladostnikom omogočili edinstveno izkušnjo. Dijaki so brali knjigo Zgodba zgodb s prej omenjeno mentorico. Tri dekleta in dva fanta so se še posebej poglobili v knjigo, ki so jo prejeli v dar. Pogovor z Ano Duša so izpeljali suvereno, s svežino misli mladega človeka. Ana Duša pa je do- godek dopolnila z odličnim pripove- dovanjem ene od Basilejevih zgodb. V dvorani smo čutili podporo sošolcev in profesorjev, po izpeljanem pogovoru so bili mladi moderatorji nasmejani in navdušeni. 23. Pravljični dan je izzvenel ne- koliko drugače. Aktivno vključevanje občinstva se je izkazalo za uspešen pristop, ki ga bomo zagotovo še upo- rabili. Veseli nas, da prireditve projekta Pravljični dan ohranjajo zveste odras- le poslušalce. Posebej smo ponosni, da nas izobraževalne ustanove pre- poznavajo kot zanimivega in resnega partnerja, ki mladim širi obzorje in prebuja radovednost. Pa tudi na to, da projekt ohranja medijsko prepoznav- nost in tudi tako prispeva k promociji branja, bralne kulture in umetnosti pri- povedovanja. M E T A B L A G Š I Č Dijaki in Ana Duša v pogovoru o knjigi Zgodba zgodb Foto: Martina Magdič FESTIVAL KURIRČEK IN ROJSTVO REVIJE OTROK IN KNJIGA Zamisel o organizaciji festivala, ki bi spremljal, spodbujal in vrednotil umetniško ustvarjalnost za otroke in mladino na književnem, glasbenem in likovnem področju ter ob tem razvijal ustvarjalnost mladih samih, je nas- tala leta 1962 ob praznovanju dneva Jugoslovanske ljudske armade, ko so mariborski pisatelji, ki so bili sodelavci revije Kurirček, učitelji in različni drugi 131 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 119, 2024 javni delavci priredili vrsto literarnih dogodkov zlasti za otroke. Na pobudo pisateljice Vide Rudolf, da bi dan JLA v Mariboru odslej vsakič počastili na podoben način, so zasnovali osnovni koncept bodočega festivala, ki so ga prvič organizirali 15. decembra 1963. Festivalsko dogajanje se je tistega ne- deljskega dne začelo s predpremiero Galetovega filma Srečno, Kekec, ki so ga predvajali ob 9. uri zjutraj v Unionski dvorani. Projekciji filma je v isti dvo- rani sledil uradni začetek festivala, na katerem je bil slavnostni govornik na- rodni heroj general Stane Potočar. Od takrat je festival potekal vsako leto in prerasel v enega največjih jugoslovan- skih literarnih, likovnih in glasbenih dogodkov, namenjenih zlasti otrokom in mladini, kjer je ravno Maribor odi- gral osrednjo vlogo. Organizatorjem je uspelo pritegniti vse tedanje najpo- membnejše književnike, likovne in lut- kovne umetnike, literarne teoretike, li- kovne in glasbene pedagoge ter kritike, muzikologe, skladatelje, učitelje, založ- nike in urednike iz vse Jugoslavije, pa tudi oficirje in nekdanje borce NOB. V obsežnem festivalskem programu so se zvrstili natečaja za literarna in glasbena dela, literarni in likovni razpis za mlade, delovni plenum oziroma strokovno posvetovanje, nastopi književnikov ter častnikov in nekdanjih borcev NOB, različne razstave, koncerti in revije pevskih zborov ter operni, dramski in lutkovni recitali, poleg tega so izdajali bilten oziroma zbornik s posvetovan ja in od leta 1972 revijo Otrok in knjiga. Na dogodkih, ki niso potekali zgolj v Mariboru, ampak so se razširili tudi v druga jugoslovanska mesta, so sode- lovali mnogi najvidnejši jugoslovanski književniki, katerih dela so pomembno vplivala na razvoj otroške in mladinske književnosti, na primer Miroslav Antić, Desanka Maksimović, Dobrica Ćosić, Mira Alečković, Branko Ćopić. Med njimi so se festivala redno udeleževali domala vsi najpomembnejši slovenski mladinski književniki: France Bevk, Tone Seliškar, Anton Ingolič, Branka Jurca, Kajetan Kovič, Neža Maurer, Ela Peroci, Ivan Minatti, Tone Pavček, Leopold Suhodolčan, Niko Grafenauer, Nada Gaborovič, France Forstnerič, Kristina Brenk in mnogi drugi. Sestavni del festivalskega progra- ma so bila tudi vsakoletna strokov- na srečanja oziroma plenumi. Teme, predstavljene v referatih, so bile zlasti literarne, poleg njih pa so bila zasto- pana še druga ustvarjalna področja, kot so likovno, glasbeno in gledališko. Prevladujoča tematika prispevkov sta bila vse do leta 1987 narodnoosvobo- dilni boj in revolucija, čeprav je bilo nekaj strokovnih srečanj posvečenih tudi drugim, bolj modernim vsebinam. Že leta 1967 so sodelujoči referenti raz- pravljali o mladinski knjižni ilustraciji, ki je bila ponovno tema srečanja leta 1976. Konec 80. let se je motivika NOB umaknila sodobnejšim vidikom lite- rarnega in umetniškega ustvarjanja za otroke in mladino. Teme so se nanašale na sodobno mladinsko prozo, poezijo in dramatiko, na mlade v svetu ljudske- ga izročila, leta 1991 pa je bilo strokov- no srečanje v celoti posvečeno lutkam v prostoru in času. Od leta 1968 so za izjemne dosežke pri umetniškem ustvarjanju za otroke in mladino podeljevali posebna priznanja – plaketo partizanskega kurirja in kipec kurirčka. Prvo plaketo in kipec sta kot častna predsednika festivala dobila srb- ska pesnica in pisateljica Desanka Ma- ksimović ter slovenski pisatelj France Bevk. Kipec so podeljevali do leta 1990. Leta 1991 je najvišje priznanje festivala, ki se je istega leta preimenoval v Festival Otrok in umetnost, postala t. i. »velika nagrada« v obliki listine. 132 OT ROK IN KN JIGA 119, 2024 | OCENE – POROČILA Že ob začetku Festivala Kurirček se je utrnila zamisel o osnovanju prve jugoslovanske strokovne revije za otroš ko in mladinsko književnost. O pomembnosti tovrstne revije je razmi- šljala profesorica Alenka Glazer, ki je prva v Sloveniji od leta 1962 na Peda- goški akademiji v Mariboru predavala mladinsko književnost v luči mladin- ske psihologije. V reviji Borec je leta 1964 zapisala, da bi bil takšen strokovni časopis trdna osnova za preučevanje in vrednotenje mladinske književnosti, obenem pa bi učiteljem in staršem služil kot kažipot k iskanju primernih književnih del za otroke. Minilo je nekaj let, da je naposled podpredsedni- ku Festivala Kurirček Ignacu Kameni- ku, takrat tudi ravnatelju Mariborske knjižnice, leta 1970 pobudo uspelo pripeljati do uresničitve. Revija Otrok in knjiga je bila uradno ustanovljena 11. januarja 1971, Pionirska knjižnica Mariborske knjižnice, ki je poleg Peda- goške akademije Maribor in Festivala Kurirček soizdajala revijo, pa je postala sedež uredništva. Uredništvo so sestav- ljali strokovnjaki za področja književ- nosti, likovne umetnosti, psihologije in sociologije. Vzpostavili so sodelovanje s Pionirsko knjižnico Ljubljana, ki je leta 1977 postala soizdajateljica revije, ravnateljica knjižnice Martina Šircelj pa je bila članica uredniškega odbora. Založništvo publikacije je bilo do leta 1991 pod okriljem Založbe Obzorja, potem je postala založnica Mariborska knjižnica v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru. Prva številka je zaradi težav pri pridobivanju strokovnih sodelavcev izšla z zamikom leta 1972. Do leta 1977 je izhajala kot zbornik. Po ne- koliko težavnih začetkih je publika- cija postajala vse bolj prepoznavna in priznana v strokovnih krogih. Iz zbornika se je preoblikovala v revijo za vprašanja mladinske književnosti in knjižne vzgoje ter postopoma vključe- vala druga sorod na področja. Letno je sprva izhajala v dveh številkah, od leta 2002 pa se je pogostost izhajanja po- večala na tri številke letno. Od začetka do leta 1984 je Otroka in knjigo urejala Darja Kramberger, nato sta bili v letih 1985–1989 urednici Alenka Glazer in Darka Tancer-Kajnih, ki je takrat vodi- la Službo za mlade bralce v Mariborski knjižnici. 25. številko revije je sourejal tudi literarni zgodovinar in profesor Miran Hladnik. Od leta 1990 do 2022 je bila urednica Otroka in knjige Darka Tancer-Kajnih, ki ji je s prizadevanjem po kvaliteti in navezovanjem mnogih novih stikov uspelo, da se je revija trdno uveljavila znotraj strokovne jav- nosti. Njeno delo od leta 2023 nadaljuje urednica dr. Andreja Erdlen. Revija Otrok in knjiga ostaja edina vez z nekdanjim Festivalom Kurirček. V začetku 90. let 20. stoletja, ko so na- stopile velike družbene spremembe, ki so vodile do osamosvojitve Slovenije in razpada do takrat skupne države Jugo- slavije, je festival v duhu novega časa začel izgubljati na svojem pomenu. Ker je bilo za njegovo izvedbo na voljo vse manj finančnih sredstev, so na seji izvrš nega odbora festivala 29. junija 1993 sklenili, da Kurirček po tridese- tih letih zaključi svoje delo. V nekoliko drugačni obliki so ga organizirali še do leta 1999, ko so v slovenskem prostoru v ospredje stopili drugi dogodki in pri- reditve, namenjeni mladim. V spomin na nekoč izjemno festival- sko dogajanje je bila 15. decembra 2023 v Pokrajinskem arhivu Maribor odpr- ta razstava avtoric Gordane Šövegeš Lipovšek, dr. Andreje Erdlen in mag. Nine Hriberšek Vuk, posvečena šestde- setletnici Festivala Kurirček, ki je nas- tala v sodelovanju dveh kulturnih usta- nov – Pokrajinskega arhiva Maribor 133 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 119, 2024 in Mariborske knjižnice. Na razstavne panoje in v vitrine je na strnjen način vtisnjeno tridesetletno festivalsko ob- dobje, ki je pomembno zaznamovalo kulturni prostor mnogih mest in krajev bivše domovine, še posebej Maribora, kjer se je zgodba s Kurirčkom začela, in ki je ustvarilo plodna tla za rojstvo Otroka in knjige, ki v slovenskem pros- toru ostaja edina strokovna revija s področja otroške in mladinske knjiž- evnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. N I N A H R I B E R Š E K V U K 1000 UND 1 BUCH 2023 Rdeča nit prve številke avstrijske re- vije za otroško in mladinsko literaturo 1001 knjiga iz leta 2023 je država Av- strija. Avstrija je izbrana za deželo go- stiteljico na letošnjem knjižnem sejmu v Leipzigu. Ker neko deželo spoznava- mo tudi skozi literaturo, je ta številka namenjena tudi obiskovalcem sejma, daje jim možnost odkrivanja Avstrije z branjem, tudi literature za otroke in mladino. Številni posamezni sodobni besedni in likovni ustvarjalci in ustvar- jalke avstrijske otroške in mladinske literature, dobitniki uglednih nagrad se predstavijo sami ali pa jih spoznavamo v intervjujih. Spoznavamo tudi njihove poglede in njihov odnos do Avstrije in življenja v njej. Poznavanje abecede vodi v svet pi- sanja in branja. ABC knjige in knjige za bralce začetnike, ki še vedno izhajajo v velikem številu, so obravnavane v pri- spevkih druge številke. Nekatere ABC knjige so v letu 2023 prejele avstrijsko nagrado za mladinsko literaturo, nag- rado Ősterreichischer Kinder- und Jugendbuchpreis (ŐKJBP). Vse knjige, nagrajene s to nagrado – tako posame- zne kot kolekcija – so predstavljene s slikami njihovih naslovnic na notranji strani platnic te številke. Zaporedje pri- spevkov v reviji sledi abecedi črk, ki so v naslovih ali imenih avtorjev. Heidi Lexe nam v prispevku ABC Buchstabenfolge und literarisches Ordnungselement (ABC zaporedje črk in literarna razvrstitev) predstavi več sodobnih ABC knjig, zabavnih in pou- čnih, namenjenih bralcem začetnikom. V prispevku Mehr Sprache(n) mit Li- teratur: Warum wir einen literarischen Zugang in DaF*Z brauchen (Več jezi- kov z literaturo: Zakaj je potreben lite- rarni pristop pri pouku nemščine kot tujega*drugega jezika) Hannes Schwe- iger utemeljuje pomembno vlogo, ki jo ima branje literature pri pouku in učenju jezika. Strokovnjaki na področju literature, literarni in jezikovni didaktiki, Peter Conrady v prispevku Das Erstlesebuch (Prvo berilo) ter Erika Brinkmann in Hans Brügelmann v prispevku Durch die Fachdidaktische Brille: Lesen lernt man durch Lesen (Skozi strokov- na didaktična očala: brati se nauči z bran jem), poudarjajo, da je za bralce začetnike med drugim pomembno, da je tekst kratek, privlačen in razum- ljiv, čemur naj bodo prilagojene tudi ilustracije. Svoje mnenje je prispeval tudi Franz Lettner, glavni urednik re- vije, v prispevku Feine Funde. Erstle- sebücher ausser der Reihe (Drobna od- kritja. Abecedniki izven serije). Franca Feil je izbrala in v prispevku Ganz einfache Comics (Čisto enostavni stripi) opisala deset stripov za začetniš- ke bralke in bralce vseh starosti. Črko H predstavlja ilustracija Nele Brönner: Pes (Der Hund). Ilustratorka Nele Brönner odgovarja v prispevku Ich mag intensive Farben (Rada imam intenzivne barve) Franzu