V Ljubljani, četrtek 30. oktobra I950 Cena Din Izbaja vsak dan pop ' 'ne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO PODRUŽNICE: a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit K .. . - MARIBOR. Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190 vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Tn.se ratni davek posebej. — -Slovenski Narod« Ut»WAAA, «.naiije\a oiica srev. o. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. —- — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. ELEZNiŠKA NESREČA V FRANCIJI Ekspresni vlak žcneva-Bf?rfleaux skočil s tira — 18 oseb ubitih, 40 ranjenih — Vzrok nesreče poplava Pariz, 30. oktobra. Včeraj zjutraj je skočil pri Periguenxu s tira ekspresni vlak Ženeva-Bordeaux. 8 osel) je bilo ubitih. 30 ran ionih. Več vozov je popolnoma razbitih. V ponesrečenem vlaku je bilo 210 romunskih izseljencev, od katerih pa je bil samo eden lahko ranjen. Pariz, 30. okt. A A. Po naknadnih vesteh se je število ponesrečencev nesreče ekspresa na progi Bordeaux—Ženeva dosezi□ 18. Izpod razvalin so doslej potegnili 16 trupel. Bcrri~a?»x. 30. oktobra. Kakor pripovedujejo potniki, ki so se vozili z ekspresom Ženeva—Bordeaux, je sko- čil vlak po strahovitem sunku s tira. Takoj po nesreči so potniki, ki so ostali nepoškodovani, organizirali rešilno akcijo. Pogled na razbite vozove je bil strahovit. Pod razvalinami so ječale številne žrtve. Več oseb se je rešilo iz razvalin na naravnost čudežen način. Gdč. \Voleer pripoveduje, da so jo ob-suli v trenutku katastrofe kosi železja in lesa. Pokopana med razvalinami, je bila neprestano v nevarnosti, da se zruši ji in velik kos železa in jo ubije. V nieni družbi je bila tudi njena prijateljica Cotirrier. Obe dami sta bili dve uri v strahovitem strahu, da jih pokopljejo in ubijejo razvaline. V sličnem po- ložaju se je nahajal polkovnik Lesne s soprogo, ki se je rešil le z velikim naporom. Pariz, 30. oktobra. Vzrok nesreče ekspresnega vlaka Ženeva—Bordeaux bo najbrže v velikih poplavah. Zaradi močnega deževja se je znižal železniški nasip in so poplave nanesle na progo tudi velike količine kamenja. 20 minut pred nesrečo je pasiral kraj brzovlak Pariz—Agen. Potniki pripovedujejo, da so na istem mestu, kjer se je dogodila nesreča, čutili močan sunek. Reševalna dela so zelo otežkočena, ker so se vagoni zarili drug v drugega. Skupno je 18 mrtvih in 40 težko ranjenih. mostio Vašta© #1asovar»ie v zun^n^em ©^£*osro nemSkecra državnega zbera — Znmanfi odbo? zalsteva razorožitev vseh držav po zgled« Nemčije Berlin. 30. oktobra. V zunanjem odboru poslanske zbornice jo bil sprejet predlog poslanca Daueha (nemška ljudska stranka) z dodatnim predlo-gom poslanca grofa Westarpa (konzervativen) in sicer z glasovi nemške ljudske stranke, narodnih socialistov, krščanskih socialcev, rent ruma. bavarske ljudske stranke, gospodarske stranke in poljedelske zveze. Proti so glasovali socialni demokrati, komunisti, glasovanja pa so se vzdržali nemški naeijonalei. Predlog zahteva. naj zunanji odbor ugotovi, da prizadevanja za splošno razorožitev doslej niso imela praktičnega uspeha. Nemčija stoji torej pred dejstvom, da je morala izpolniti obveznost popolne razorožitve, niso pa ji dali po pogodbah zagotov- ljene kompenzacije. Zunanji odbor je mnenja, da je to stanje v ostrem na-sprotstvu z načelom enakopravnosti, da predstavlja rosno ogrožanje varnosti Nemčijo in obenem Svetovnega miru, zaradi česar je popolnoma nevzdržno. Zunanji odbor pričakuje od državne vlade, da bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi delala za čim prejšnjo iz-premembo tega nevarnega položaja in da ha 7. vsom poudarkom zahtevala razorožitev ostalih držav. ki bo po obsegu in načinu odgovarjala razorožitvi Nemčije in načelom paritete, tor dosegla jasnost o tom. ali so zunanje države pripravljene izpolniti to zahtevo. Vsi drugi predlogi glede na repa raci js k i problem, ki gredo preko tesra predloga, so bili z menjajoco se večino odklonjeni. Italijanski odgovor Rim, 30. oktobra. »Giornale de Italia« včerajšnji zelo razburljivo polemizira proti francoskemu tisku zaradi njegovih ko* mentarjev k Mussolinijevem.il govoru. List izjavlja, da Mussolini ni povedal nič no* vetja. Žc pred nekaj časom je ugotovil, da stoji svet pred alternativo: Rim ali Moskva. Ali red s pomočjo fašistične ide* je ali pa nebrzdan nered z vsemi svojimi tragičnimi posledicama. Komunistična ne* varnost v Evropi in na svetu ni danes nič mani-ša od ruske nevarnosti leta 1917; spremenila je samo svojo obliko. Revizija italijanskih Sašistov Rijn. 30. okt. AA. Generalni tajnik fa» šistične stranke je razposlal okrožnico, v kateri opozarja pokrajinske tajnike, naj pazijo, komu izročijo nove strankarske iz* kaznice. Revizija naj zadene vsakogar, ki se je kakorkoli v svojem zasebnem življe* nju izkazal za nasprotnika fašizma oziro* ma dokazal, da ne zasluži zaupanja. Mimosien zlo p. cm v ranzu Ponesi^čen antifsšističiii poizkus umora — Napad na antifašista, ki se je le slučajno rešil Pariz. 30. oktobra, V neki vili v pariškem predmestju Sar Trouville. v katerem so stanovali antifašisti, je bil v torek popoldne izvršen zločin, čegar okolnosti še niso pojasnjene. Antifašisti so zvabili v vilo mladega antifašista Cartija. rojenega v Orogliu v Tesinu. Najprej so ga vpijanili ter nato oddali več strelov proti njemu, ki so ga zadeli v glavo. Ves načrt je bil očividno že pripravljen. Napadalci so v kleti vi- le že izkopali grob. Streli pa Cartija niso usmrtili. Carti je porabil priliko, ko so morilci vršili zadnje priprave, da ga pokopljejo, ter je pobegnil. Našli so ga pasanti na cesti v mlaki krvi. Ko so' morilci videli, da jim je Carti ušel, so sami pobegnili ter jih še niso mogli najti, ker Carti noče izdati imen svojih napadalcev. Tudi o podrobnih okoliščinah napada odklanja vsako izpoved. Turško - madžarsko prijateljstvo Proslava desetletnice turške republike — Izjave na banketu v čast grofu Bethlenu Ankara, 30. okt. AA. O priliki proslave lOletmce turške republike je bila včeraj svečana smotra čet. Revije so se udeležili konjeniški odde'ki vojske, mornarica, skavti itd. Prisostvovali so ji rudi predsednik republike Geza Mustafa Kcmal -paša s člani vlade, člani grške delegacije, grof Bethlen in diplomatski zbor. Jujto-slovensko poslaništvo je zastopal poslanik Ljuba Nešič z vojnim atašejem Žarkom Maj-storo vičem in tajnikom Slavkom Poi-čem, ki so se rcviic udeležili v vojaški uniformi v diplomatski loži. Ankara, 30. okt. AA. Na banketu na čast madžarskemu ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu je predsednik turške vlade Izmet - paša izrekel željo, da bi oba naroda, madžarski in turški, imela obilo uspeha v vzajemnem delu. Turško - madžarsko prijateljstvo, je nadaljeval Izmet paša, ima za cilj politično ravnotežje v Evropi, na Balkanu in na bližnjem vzhodu. V zahvali je grof Bethlen omenil, da je Madžarska v svojem odgovoru na memorandum francoskega zunanjega ministra Brianda izrekla željo, naj se evropska unija razširi rudi na Turčijo. Turški nrinister zunanjih zadev Tevfik i^nkff - beg je nato ponovil svojo izjavo, k; jo je nedavno podal zastopnikom listov, da je pristaš ideje miru in da hoče delati v interesu miru med narodi. Z vzemi narodi in državami je treba ravnati enako in na tak program bosta Turčija in Maržarska vedno pristali. Pogreb žrtev v Maybachu Berlin, 30. oktobra. Včeraj je bila Nemčija že v drugič v žalnih zastavah zaradi katastrofe v Mavbachu. Žalno svečanost so razširile vse nemške radiopostaje. Pruska vlada je prepovedala tudi vse zabave. V j irnenu vlade je govoril na grobu v May- I bachu prometni minister v. Guerard, ki je položil na grob venec predsednika Hinden-burga. Francosko vlado je zastopal francoski minister dela Pernot. Pogreba se je udeležila ogromna množica občinstva. Protifašistični atentat v Parizu Pariz, 30. oktobra. A A. O namerava* nem atentatu na prostore fašističnega dru» štva v Parizu doznavajo. da je bila bomba napolnjena z ekrazitom. V primeru eksplo* zije bi povzročila ogromno škodo in raz« trgala veliko število otrok, ki so se v času pripravljenega atentata nahajali v prosto-rih društva. Aretacija B?fha?ina Varšava, :*0. oktobra. Usti objavljajo senzacijonalno vest iz Moskve o aretaciji Buharina. Zaradi vedno večjega prol i revoluci jonarnega razpoloženja v vrstah desničarke opozicije je centralni komite komunistične stranke poslal k Buharinu v Leningrad odposlanstvo ter zahteval od njega podpis manifesta, ki obsoja razdiralno delovanje desničarske opozicije. Buharin je od svoje odstranitve iz Politbiroja zavzel nevtralno stališče ter molčal. Zahtevo Stalina je sedaj odklonil. Nato je Politbiro odredil aretacijo Buli ari na. čes da je desničarska opozicija v zvezi s protire-voluci jonarnim delovanjem po GPU aretiranih profesorjev. Razkol v angleški konzervativni stranki London, 30. oktobra. AA. Več poslancev je izjavilo, da ni«o podpisali resolucije, ki zahteva izpremerrtbo vodstva konzervativne stranke. Resolucija je bila nasIovle ni še pričelo, ker mora delavstvo Šele glasovati o tem sklepu. Na drugt strani zahtevajo komunistične delavske organizacije, naj se stavka nadaljuje, ker pri dobivajo med delavstvom, ki je nezadovoljno s politiko socijalistov, vedno več pristašev. Rumunska vohunska afera Bukarešta, 30. oktobra Preiskava v zna« ni vohunski aferi je zaključena ter je bilo nekoliko oseb izpuščenih na svobodo. Med njimi sta tudi dva advokata. Aretiranih je bilo okoli 58 oseb. Strah pred boljše viki Bukarešta, 29. oktobra, g. 20 beguncev iz sovjetske Ukrajine, ki so brez potnega lista prekoračili rumunsko mejo, bi bilo treba danes po obstoječi pogodbi izročiti sovjetskim o-blastvom. Rumunski obmejni straži se javil ruski častnik, da hi prevzel begunce, ki pa za nobeno 'eno niso hoteli slediti pozivu. Tudi častnikov;« obljuba, da se jim ne bo nič zgodilo, jih nI mogla pripraviti do tega. da bi se vrnili v Rusijo. Protižidovski izgredi v Budimpešti Budimpešta, 30. oktobra. 2e već dni na budimpeštanskih visokih šolah trajajoče nemirno razpoloženje je včeraj povzročilo antisemistične izgrede. Nacionalistični dijaki, večinoma juristi, so vdrli v anatomski institut ter pretepli in pognali v beg židovske dijake, šele na cesti je policija napravila red . Dvorna dama Zite v blaznici Budimpešta, 30. oktobra. Grofica Ivana Esterhazv, bivša dvorna dama bivše cesarice Zite, je bila danes postavljena pod kuratelo ter obenem vsled uradnega, odloka prepeljana v blaznico. Grofica, ki je bila zelo bogata, je v zadnjih dneh napravila nekaj kupčij, zaradi katerih je bila proti njej vložena ovadba. Da bi preprečili kazensko postopanje proti njej, jo je rodbina pustila proglasiti za blazno. KatastroSalen potres Ljubljana, 30. oktobra. Davi okrog 8.15 so čutili mnogi ljudje v Ljubljani precej močan potres, ki je traial po mnenju nekaterih najmanj 20 do 30 sekund. Potresna opazovalnica ljubljanske univerze nam je dala nastopno pojasnilo: Seizmografi ljubljanske potresne opazovalnice so registrirali močan, naravnost katastrofalen potres v približni razdalji 100 do 150 km točno ob S.15. Amplituda (nihanje) igle je znašala 10 cm. Prvi večji katastrofalni potresni sunek je moral trajati S -10 minut, zemlja se pa ni umirila še najmanj .30 minut. Smer potresa še ni znana. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.74. — Berlin 13.46. — Bruselj 7.8713. — Budimpešta 9.885. — Carin 1095.9. — Dunaj 794.,« — /97.36 (795.S5). — London 27431, — New-vork 55.35 — Pariz 221.53. — Prana 167.(13 — 167.83 (167.43). — Trst 295.54. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beoarrad 9.1280. Pariz 20.21. London 25.025. Newyork 515.15, Bruselj 71.$21",. Milan 26.9675, Madrid 57.50. Amsterdam 20/.50, Berlin 122.7S. Dunaj 72.62, Sofija 3.73, Pra*?a 15.2775, Varšava 57.735. Budimpešta y0JJO, Bukarešta 3.06. Stran '<) >S L O V E N S K I NAROD« dne 30. oktobra 1930 Ste V Kako preurediti današnjo družbo Dr. Gosar obsodil krščansko-socialni pokret Ljubljana, 'Si), oktobra. Snoči je dr. Gosar nadaljeval ciklu? predavanj :Kako preurediti današnjo družbo*. Povdaril je med drugimi zanimivostmi, da so bile družabne razmere tudi v prejšnjih časih mnogokrat skrajno kritične ter da se pojavljajo prvi družabni reformni pokreti v modernem smislu šele v dobi zmagovalca moderne demokracije, ki je bila hkrati tudi doba nagle rasti in prevladovanja modernega kapitalizma ter z njim združenega socijalnega vprašanja. Po teh splošnih pripombah je kritiziral marksizem in tkzv. kršranskosori jalni pokret. Marksizmu je glavna in najmočnejša *t-la vsega Človeškega ravnanja sa mol ju bje in egoizem. Tkzv. družabni red vobče ni toliko stvar razuma marveč je predvsem le nujen plod vsakokratnih družabnih, zlasti pa gospodarskih sil in okolnosti. Zato more voditi do pravičnih družabnih razmer edinole zavesten boj zatiranih in izkoriščanih nasproti njihovim izkoriščevalcem. Vladajoči in privitimi rani. oz. posedujoči sloji se ne bodo nikdar odrekli svojih predpra-vic, oz. koristi, ki jih uživajo na račun drugih ljudi. K temu jih more prisiliti le boj. Beizprosen razred.i i boj. Marks je videl v družbi predvsem le kapitaliste in proletaree. Drugih stanov in slojev v njegovih očeh takorekoč vobče ni bilo. oz. niso imeli po njegovem za družbo nikake važnosti in aikakega izdatnejšega vpliva na tok njenega življenja. Nasprotja med kapitalističnim in proletarskim razredom je bilo Marksu središče in glavno torišče družabnega življenja in boja. Marks se je s svojim naukom o razrednem boju in o nad vrednosti močno približal istinitosti modernega življenja. Borba med kapitalističnimi delodajalci in njihovimi delavci je oči vid.10 resnično in vsaj do gotove meje neizogibno dejstvo. Prav tako je na splošno brez dvoma resnično, da se kapital množi ter da se kapitalizem širi in krepi v prav veliki meri na račun delavstva. S tem svojim naukom je Marks zajel vele-važno, v njegovem času, pa tudi še danes silno pereče življensko dejstvo. To je tudi glavni vzrok, da je marksizem imel za delavstvo toliko privlačno moč. Običajni krščanskosocijalni pokret, kakor ga srečujemo zadnjih 50 let drugod in pri nas, se drži v svojih osnovah starega, skoro vsem krščanskim pisateljem skupnega organičnega pojmovanja družbe: da je za reden tok in razvoj družabnega življenja ■nujno potrebno, da najrazličnejši udje družabnega organizma drug drugega podpirajo, oz. vzajemno sodelujejo. To je star nauk, Ivi ga je, kakor znano, že Agrippa 500 let pr. Kr. plebejeem tako nazorno predočil v znameniti basni o želodcu in drugih udih človeškega telesa. Krščanskosocijalni pokret je ta nauk še prav posebno naglasil in ga postavil za osnovo svojemu pojmovanju družabnega življenje in njegove reforme. Kljub temu Da ni ustrezal in posebno danes* uič več ne ustreza ter ne zadošča potrebam modernega časa. Krščansko-socijalni pokret je v obrambi svojega, očitno pravilnega družabnega načela potrošil glavue sile. Zaradi tega mu Je nedostajalo moči, da bi se povzpel do zares realnega pojmovanja modernega družabnega življenja in njegovih problemov. Zato ni mogel pravilno oceniti in uvaževati prav tako resničnih, pa neprimerno bolj perečih pojavov medsebojnega tekmovanja in borbe med različnimi stanoti in sloji, oz. razredi moderne držbe. Storiti bi moral korak naprej v vsakdanje, realno življenje, kjer se kljub vsej stanovski vzajemnosti vrši v resnici neprestana borba med različnimi družabnimi skupinami, stanovi, -lojji in razredi. To dejstvo je trebalo zajeti in mu določiti pravične meje. Sele na ta način bi bilo mogoče zgrabiti resnične, najbolj pereče probleme modernega družabnega sožitja ljudi ter pokazati pot, ki vodi do njihove rešitve. Tega pa običajni krščansko-socijalni pokret ni umel in ni storil. Zato tudi nt mogel na splošno tekmovati z marksizmom, ki je imel v tem pogledu pred njim veliko prednost. Posledica je bila, da so delavske množice gledale na krščansko-soct-jalni pokret nekam nezaupljivo ter so se ga le nerade oprijemale. Preveč jih je zmotil vtis. da ta pokret ni dovoli odločen, dovolj delavski in da ne prijemlje nasprotnika tam. kjer se je bilo treba prijeti. Ta sumnja I«*ži na krščansko-^ocijalnem pokreta tudi >e danes. Krščansko-soci jalnemu pokretu se ni ni posrečilo, da bi si pridobil v delavskih vrstah resnično in brezpogojno zaupanje. To uživa — ali po pravici ali ne, je strankarskega pomena — še vedno marksizem. Iz tega se vidi, kolike važnosti je za vsak družabno reformni pokret, če hoče računati na uspeh, da zajeme zares najbolj pereče družabne probleme svojega časa. Samo na ta način lahko pritegne nase ljudske množice in se z njihovo pomočjo uveljavi v družabnem življenju. Ljudje se na splošno kaj malo menijo, ali je neka družabno-relormna teorija pravilna ali ne. Zanima jih predvsem le tisto, kar jih v vsakdanjem resničnem življenju najbolj tišči in žuli. Zato pa najprej in najrajši pritegnejo k tisti struji, oz. pokretu, ki postavlja v ospredje vsa tista vprašanja, ki njih najbolj živo zadevajo. Predavanje, ki se je vršilo v vseučiliški zbornici, je bilo tudi tokrat lepo obiskano. Prihodnjo sredo ob 18. bo nadaljeval dr. Gosar ciklus predavanj. de nas* c*#€x£«efff Druga plat zvona Spoštovani gospod urednik! Dne 28. t. m. v štev. 246 v rubrik:: Besedo imajo naši čitatelji, pod naslovom: Barake naj izginejo,« ste priobčili članek, zaradi katerega vsebine se čutijo člani prizadete zadruge, lastnice barak v Spodnji Šiški, prizadete, ker v dopisu navedena dejstva ne odgovarjajo resnici. Radi tega vas prosimo, da priobčite v isti rubriki tudi naš odgovor g. dolgoletnemu naročniku, da bo nepoučena javnost slišala tudi drugo plat zvona. Vaš dolgoletni naročnik je vrgel vse barake v en koš. Iz tega je razvidno, da je zelo slabo poučen o razmerah v barakah na Prulah in o razmerah v barakah v Spodnji Šiški. Kakšne so razmere v barakah na Prulah, nas prav nič ne zanima. Vsak naj pometa pred svojim pragom, po javnih ulicah bo mestni magistrat in pred našim bomo pa mi. To je naš princip in ga priporočamo tudi g. dolgoletnemu naročniku. Pač pa nas zanima vsebina dopisa glede razmer v naših barakah, ker ne odgovarja resnici in je le domišljija kakšnega prijaznega posestnika (upravitelja), ker mu je najbrž žal. da se naša zadruga, sicer po malem, pa vendar le dobro razvija. Glede »radija« iz nasproti stoječih barak bi pripomnili samo to, da moramo stanovalci barak preslišati več sličnega >radija« iz nasproti ležečih palač, kakor pa oni od nas. Kakšen družinski prepir pa ni izključen ne v barakah in tudi ne v palačah, samo to je razlika, da se iz barak radi tanjše stene poprej sliši, kakor pa iz palače. Toda o tem zadosti. Ni vredno govoriti o tem. Dopisnik navaja, da stanuje v naših barakah 80 družin. To ni res. V naših barakah stanuje 53 družin in ima vsaka družina svoje, čeprav majhno stanovanje. Da pa so nekatera stanovanja premajhna, to pa ni naša krivda, temveč drugih faktorjev, ki nam ovirajo, da bi dobila vsaka družina stanovanje, kakršnega bi morala imeti glede na število članov, to je najmanj 2 sobi in kuhinjo. Tudi v hišah stanujejo S—7-članske družine v stanovanju z 1 sobo in kuhinjo. Zato bi jih bil moral g. dopisnik istotako všteti med tiste, ki moralično in fizično propadajo. Z mirno vestjo se lahko reče, da so naša stanovanja za 50 odstotkov bolj higijeniena kakor veliko stanovanj v mestu, ker so zračna, suha in prostorna. Najbrž bodo stanovanja g. dopisnika »brlogi«, zato tudi ne more dobiti boljšega najemnika, ne pa radi naših barak. Kar se pa tiče žalostnega primera v naših barakah, ki ga pisec navaja, moramo pripomniti, da so se slični primeri .dogodili že tudi v hišah, in ako vpošte-■ amo še povojno psihozo ljudi, se da tudi • o opravičiti. Seveda, s tem pa ni rečeno, a se to odobrava. • V ostalem pa, ako nam bi notel mestni magistrat priskočiti na pomoč, mu bomo zelo hvaležni posebno ker je zadruga započela akcijo za parcelacijo zemljišča — to pa brez g. dopisnika —, tako da dobi vsak član svoj delež in bo lahko, ako mu bodo sredstva dopuščala, prihodnja leta zidal. Seveda, ako nam bo mestni magistrat, kot gradbena oblast, šel na roko in parcelacijo dovolil. Mestni magistrat prosimo tudi, naj nas reši podnajemnikov, ki že po 2 leti ne plačujejo niti vodarine, da o najemnini sploh ne govorimo. Toliko v pojasnilo g. dopisniku in po njegovi nepoučenosti mistificirani javnosti ,ter mu priporočamo, naj se v prihodnjič poprej" obrne na nas, ker mu bomo radevolje dali pojasnila. Društvo za tujski promet, društvo za olepšavo mesta, mestni fizikat, oblast za čuvanje reda in morale so lahko brez skrbi, ker stanovalci barak v Spodnji Šiški pazijo sami, da ne dajo povoda za spodtiko svojim sosedom ali oblastem. Stavbna in stanovanjska zadruga »Mali dom«. To ne gre Včeraj in danes je bilo v ljubljanskih časopisih razglašeno, da bo cesta >Za gradom' dva do tri tedne za promet zaprta. Ne moremo si misliti, da je to resno mišljeno, ker tako prometna cesta, ki veže šentjakobski okraj s poljanskim, ne bi smela biti niti tri tedne za promet zaprta, ker če se hoče z vozom s Karlovške ceste v Streliško ulico, bi moral iti okrog Gradu pred magistratom ali skozi Hradeckega vas na Poljanski most, kar je vsekakor predaleč za tiste, ki imajo vsak dan opravka na tej ali oni strani. V mestu je drugače, če se ena cesta zapre, greš le malo dalje in prideš okrog. Tu pa ne gre. da bi bila tolika časa zaprta. Ker je veliko brezposelnih, ni prav nobene težave dobiti toliko ljudi, da bodo kopanje jarka za vodovod na vsej dolžini ceste naenkrat začeli in prav lahko v nekaj dneh končali in bi bilo se ceneje, ker nadzorstvo mora itak biti pri malo ali več delavcih. Eden v imenu vseh Cvetlice naše zdravje Zanimivo predavanje Janka Kača v mineraloškem institutu naše univerze Ljubljana, 30. oktobra. V mineraloškem institutu ljubljanske univerze je snoči ob 20. predaval g. Janko Kač o zanimivi temi >Cvetlice naše zdravje Predavanje je bilo prav dobro obiskano. Predavatelj je uvodoma omenil, da je že v pradobi naše kulture morila bolezen človeka in zato je začel tudi iskati zdravila. Kaj je pokazalo trpečemu bolniku, da imajo baš cvetlice v sebi tisto moč, ki prežene bolezen iz telesa, je težko reči. če pa opazujemo razne bolne živali, vidimo, da si n. pr. bolni pes poišče prav posebno vrste ostre trave (ostrico, ki jo žveči, čeprav vemo. da pes ni travojedec. To lastnost imenujemo pri živalih instinkt. Slične pojave podzavednih sklepov in dejanj, o katerih pravimo, da so nastali iz intuicije, opažamo tudi pri ljudeh. Verjetno je, da so ljudje tudi zdravilna zelišča takoj spoznali in začeli uporabljati proti določenim boleznim. Zanimivo je opazovati, da je v zadnjih desetletjih začelo pešati med ljudstvom uporabljanje domačih zdravil in rastlin, baš nasprotni pojav pa vidimo v medicini. Zdravniki se vedno bolj zatekajo k navadnim rastlinskim čajem, s katerimi dosegajo pog-osto boljše uspehe. kakor z najboljšimi lekarstvi. Izmed vrst domačih rastlin, ki pridejo kot zdravilna zelišča v poštev, se je omejil predavatelj zlasti na naše vrtne rastline. Tako je poudarjal posebnosti pelina, one grenke rože, ki nam leči bolni želodec. Vendar pa ni pelin za vsakogar, zlasti ne za razdražene želodce nervoznih ljudi. Zdravilno zelišče je tudi vinska rutica, huda močna rastlina, ki povzroči nabreknjenje žil na roki. če držimo pest svežega listja te rastline v njej. V splošnem sodijo, da je radioaktivna. Od nekdaj so jo uporabljali in jo še uporabljajo proti božjasti malih otrok. Tudi za pljučne bolezni imamo celo vrsto rastlin na našem vrtu, tako n. pr. ajbiš ali slez za kašelj. Je to do dva metra visoka večletna rastlina s kosmatimi, srčastimi listi ki jih kuhamo z mlekom proti zasluzenju grla in pljuč. Poleg teh raste skoro pri vsaki slovenski niši lipovo drevo, ki nam daie lipovo cvetje, znano kot izvrstno zdravilo za prehlad in kašelj. Bezeg uspeva pri nas skoro za vsakim i plotom, Caj iz bezgovega cvetja povzroča močno potenje, zato ga uporabljamo proti prehladu. Zadnje čase zdravniki tudi radi predpisujejo čaj iz enakih delov vrbice, lučni-ka in preslice. Ta čaj napravi marsikdaj čudeže. Po naših vrtovih raste tudi dvoje zdravil, o katerih gre glas, da čistijo kri, to so vrtne jagode. Za zdravila uporabljamo čaj iz lipovega listja. Druga, kri čisteča rastlina, ki raste pri naših domovih, je oreh. Ni samo poraben njegov sad, tudi njegovo listje, za katero se nihče ne zmeni, je prav dobro zdravilo za čiščenje krvi. Po tem je omeniti črno redkev, ki jo rabijo že od nekdaj v vino namočeno za lajšanje pri napadih kratkosapja. Za tisto vrsto naduhe, ki izvira iz poapnjenja žil ali arterijoskleroze, imamo med našo zelenjavo prav dobrega pomočnika, namreč česen. V zadnjih desetletjih so odkrili, da je baš česen prvovrstna, zdravilna rastlina. Med vojno in po prevratu so ga zlasti z uspehom uporabljali proti griži. Zelo zdrava je tudi čebula, ki je znano zdravilo za zorenje različnih tvorov in bul. Ker smo že pii takih hudih rastlinah, naj še omenimo hren, ki je izvrstno zdravilo. Njegovi široki listi prav dobro služijo proti glavobolu, če jih navežemo na glavo, če prične koga v prsih zbadati in se je bati vnetja pljuč in porebernice, nastrgamo za prvo silo hrenove korenine, jo denemo med tanko rutico ter jo prive-žemo na kraj. kjer nas zbada. Zaradi jedkega vpliva hrenovega soka koža pordeči in ljudje pravijo, da potegne hren bolezni iz telesa. Temu sicer ni tako, vendar pa je zdravilni učinek hrena dokazan. Predavatelj je naštel še celo vrsto drugih domačih vrtnih rastlin, gorčice, peteršila. rožmarina, majniške šmarnice, žavblja, maka, potem razne rože. tako lilije itd., ki se vsa dajo uporabiti za zdravila. Pri opeklinah je najboljši pripomoček krompir. Naštel je celo vrsto zelišč in zelenjave, ki so izredno bogate na vitaminih itd., zlasti je opozoril na špi-načo, ki vsebuje mnogo železa, potrebnega našemu telesu. Ob zaključku je predavatelj omenil, da bo v enem prihodnjih predavanj govoril o rastlinah naših travnikov in gozdov. Moč usode (Po generalni skušnji in pred premiero) Sinoči se je vršila generalna skušnja in n oc o j se uprizori — ako se v zadnjem trenutku še kaj ne pripeti — prvič Verdijeva velika romantična opera Moč usode«. Od osmih zvečer preko polnoči je trajala skušnja zakaj opera ima 4 dejanja in osem slik. Nocoj, upajmo, pojdejo iz-premembe hitreje in premiera se v treh urah, do 11. zaključi. Odkritosrčno izjavljam: Verdija imam zelo rad in njegove opere poslušam, ako se izvajajo prav dobro, vedno iznovega z naslajanjem nad njegovo neizčrpno melo-diko, strastno dramatsko glasbo, bujno, včasih naivno harmonijo, grandioznostjo njegovih efektnih arij in ansamblskih stavkov, zborov in finalov, ki nimajo dosti enakih v vsej operni literaturi. Ali Verdija in vse laške muzike je na našem opernem repertoarju vendar preveč. Neka enoličnost v repertoarju vlada, in človek ne razume zakaj bi se naša uprava ne ozrla bolj po slovanskih, čeških in poljskih, pa po francoskih in nemških operah, modernih, najmodernejših in starih ter najstarejših. Tudi ruska opera ima še dosti del, ki bi nas zanimala: Prav nobenega razloga ni, da se kar preveč oklepamo baš italijanske opere. Z malo averzujo sem torej odhajal sinoči na generalno skušnjo eno starejših Verdijevih oper misleč, še posebej na njegovega »Ernanija«, ki pri zadnji uprizoritvi na našem odru ni mogel globlje zanimati. Moč usode« je bila pri svoji krstni uprizoritvi na Ruskem soglasno odklonjena; Verdi je nato svojo opero poprav-vljal, da je dosezala v Italiji častne, a ne navdušene uspehe. Po Evropi pa se ni nikoli posebno razširila, nego se je le red-kokje pojavila in zopet kmalu izginila Krivda na tem neuspehu je ležala pred vsem na besedilu in dejanju, ki je bilo preveč naivno romantično in okorno. Toda siromaštvo sodobne operne produkcije je povzročilo, da so začela operna gledališča izkopavati neznane starejše Vedijeve opere, jih predelovati in prirejati, da je bilo mogoče nuditi publiki efektnih melodičnih opernih del, ki jamčijo dovolj repriz. VVerfcl, ki je napisal roman j Verdi«, se je lotil besedila /Moči usode« in dasi ga bistveno ni mogel izboljšati, je vendar uspel: opera -Moč usode« je danes reper-toarna opera malone vseh večjih opernih gledališč. Tudi v Zagrebu so imeli ž njo velik uspeh po dunajski ponovni uprizoritvi. Tako je prišla Moč usode« po svoji renesansi tudi k nam. In nadejam se, da bo ugajala! Zakaj glasbeno je dovolj zanimiva, ima mnogo prekrasnih arij, duetov, tercetov, kvartetov in učinkovitih ansamblov, polnih sile, razkošne melodike, v spomin prijetno se vtiskujočih motivov, efektnih prizorov, pestrosti v ritmiki in prav hvaležnih partij za celo vrsto solistov. Rajni prijatelj skladatelj Viktor Parma, goreč čestilec Verdijev, mi je često priporočal, naj uprizorimo Moč usode«, češ da je glasbeno eno najboljših Verdijevih del. Solisti pa so se mi unisono upirali, češ da je libretto preveč bedasto, da opera zato povsod propada in — vrhu vsega — da je vsaka premiera te opere prav gotovo zvezana s kako nesrečo na odru. Ali si primadona zlomi nogo, ali se tenor ponesreči ali basist omedli. Proti vraža-stim solistom pa ne izda noben ugovor. Kakor se zdi, po VVerflovi priredbi in muzikalnih krajšavah sMoč usode« ni več nesrečonosna, nego gledališkim blagajnam donosna, kar je silno važna reč, in publika je ž njo tudi zadovoljna. Zadovoljen sem bil po snočnji skušnji tudi jaz! Dirigent g. N e f f a t, naš najbolj marljivi kapelnik, je opero izvrstno naš t udiral, g. ravnatelj Polič jo je prav lepo izrežiral, g. U 1 j a n i š č e v in g. S k r u š n y pa sta jo opremila z zanimivimi dekoracijami. Kar pa je glavno: solisti so vseskoz izvrstni, na čelu ga. Juraničeva, ki je glasovno, pevski in igralski kot Leono- ra odlična. Gosp. Marčec kot njen nesrečni ljubimec, gosp. Grba kot njen maščevalni brat, g. Zupan kot njen po nesrečnem naključju po Alvaru (Marčecu) umorjeni oče, g. Rumpelj kot -gvardijan, g. Janko kot komičen pater vratar, ga. Kocejcva kot ciganska vedeževalka itd., vsi so na delu z navdušenjem in uspehom. Zbori se lahko imenitno uveljavljajo, sodeluje balet in orkester je na višku Tako se lahko nadejamo, da zmaga t Ljubljani tudi novi Verdi. >Moč usode«: usoda je namreč kriva, da Alvara ubije očeta in brata ljubice Leonore ter da nazadnje tudi Leonora žalostno umre. Huda reč! In vmes vojna med Španci in Italijani v 17. veku. Pa kloštri in puščavnica Leonora v gorski duplini, pa osteria sumljivih elementov, — joj, silno veliko lepega za oči! Skratka: imenitno! želim si zdaj le še Verdijevega . Fals1 -fa«, največje moderne komične opere, v kateri je recitativ razvit vsestranski do skrajne jezikovne finosti. zadnjega Verdijevega umetniškega dela, ki bi ugajalo tudi najbolj sodobnemu okusu in sodobni kritiki. Verdi je vendarle še vedno velikan, ki se mu mora ukloniti vsaka opozicija. In to je, kar sem hotel povedati še pred premiero. Nadejamo se, da bo prav dobra! Fr. G. KOLEDAR. Danes: četrtek, 30. oktobra 1330; katoličani: Klavdij; pravoslavni: 17. oktobra, Osija. DANAŠNJK PRIREDITVE. Drama: zaprto. Opera: Moč usode. C. Kino Matica: Vesela srca. Kino Ljubljanski dvor: Devica Orlean-ska. Film ZKD . ' Kino Ideal: Khib šestorice. DEŽURNE LEKARN F; Danes: Sušnik, Marijin Trjr. KuralT, ruy sposvetska cesta. Iz gledališke pisarne DRAMA Gospa ministrica Je brOE Uoma najboljših komedij slovitega srbskega dramatika Branisiava Nušiča. Izredno nabavna in lahko umljiva vsebina tega dela je povsod privabila v gledališče publiko, ki se je izvrstno zabavala. Snov za to komedijo je vzeta i-z našega življenja, iz naših razmer. Premijera bo v petek, dne 31. t. m. za re*d A. Manghamova drama »Sveti plamen«, ki je bila s tolikim uspehom izvajana koncem lan«ke Noone r nnši drami, pride ponovno v letošnji repertoar. Prva vprizori-tev ho v soboto, dne 1. novembra z več« t. OPERA Verdi: Moč usode. Ljubljan-ska opera j<.* postavila v letošnji repertoar Verdijevo opero Moč usode*, ki pri na« ni posebno znana, pa se po vseh velikih gledališčih izredno mnogo igra. Opera, ki ima vse vrline Verdijevih del. ima tudi močan libreto, katerega je priredil za naš oder g. Niko Stri« tof. Opero je naštudiral kapelnik Noffat. zrežiral pa ravnatelj Polič. Vosamezu« vloge so sledeče: Markiz de Calatrava: Zupan, I^eonora: Juraniceva, Don Carlo«; Grba. Alvaro: Marčec, Gvardijan: Rumpelj. Fra Meli t one: Janko, Preziosilla, mlada vedeževalka: Kogejeva, Mastro Trabuco. gonjač mul: Sancin. Alcade: Magolič, kirurg španskih čet: Porko. komorcinja Curra: Španova. Dejanje se godi I. v Sevilli, TI. in poslednje v okolici španskega samostana, III. v Italiji, čas: XVII. stoletje. Dekoracije so izvršene po osnutkih g. Uljani-ščeva, ple»se pa je naštudiral g. Golovin. Opozarjamo na to nocojšnjo promijero. — Predstava je za red C. V3 **aicenejsei Sreča Lilo je kakor iz škafa. Prosper Lebidolec se je tiščal brez dežniku in dežnega plašča pod pristreškom visoke hiše, kjer je bil za silo varen, da ga ni premočilo do kože . . . Voda je drla iz višje ležečih ttlic in kmalu je tekel mimo njega cel potok. Ni še S t O V E V S K T V 4 K O D* dne m oktobra 1030 Stran 3 Dnevne vesti — Večer slovanske poezije v Pragi. Jednota slovanskih žen je priredila v soboto \ okviru svojega kukurno - slovanskega programa prvi vehk: večer slovanske poezije, katerega sta se udeležila tudi nestor slovanskega novinarstva in ruskega pesništva Nemirović Dančenko ter prvak sodobne >?!avifc»tike prof. dr. Murko. Sodeloval je med drugimi tudi Zvonimir Rogoz, ki je recitiral več jugoslovenskih pesmi. — Nakaznični promet z Rumuniio. S 1. novembrom t. 1. se uvede z Rumunsko samo nakaznični promet, ne pa tudi promet z odfeopnimj pošiljkami, kakor je bilo nedavno uradno razglašeno. Rumu.t-ska poštna uprava je naknadno sporcčla, da za sedaj ne more pristati na uvedbo prometa z odkupnimi poštnim-; pošiljkami z našo državo. — Nove telefonske relacije z A\mirijo. Od 25. t. m. naprej so otvorjene telefon ske relacije po vodu Ljubljana - Duna> Ljubljana - Aspang: pristojbina za navadno govorilno enoto 46.20 Din ter Ljubljana-Zobern in Ljubljana - Schlag bei Zobern; pristojbina 37.95 Din. — Poštni paketi na Francosko. Uradno se razglaša, da sio paketne poš-iljke do 20 kilogramov dopustne v vso Francijo. — Razpisani zdravniški službi. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje mesto banovinskoga zdravnika za zdravstveno občino Trebnje s sedežem v Trebnjem. — Splošna bolnica drinske banovine v Vinkove ih razpisuje mesto sekundarnega zdravnika. Prošnje je treba vložiti v obeh primerih do 15. novembra. — Natečaj za 4 inženjerje. Uprava arti-ljerijsko-Tohničnega zavoda v Kragnjevcu je razpisala natečaj za 4 inženjerje in sicer enega strojnega ali metalurga, enega kemika ali tehnologa in 2 strojnih ali tehnologov. Trije bodo zaposleni v Kragujevcu, eden pa v Sarajevu. — Hrvatski planinci na Urški gori. Hrvatsko planinsko društvo Sljeme« priredi v soboto in v nedeljo za svoje člane skupni rzlet na Urško goro. Udeleženci se odpeljejo v soboto zjutraj do postaje Guštanj— Ravne, vrnejo se pa v nedeljo zvečer iz Slovenjgradca ali Šoštanja. Poleg tega napravi ena skupina zagrebških turistov izlet na Mozirske planine, druga pa na Kum. — Važno za rezervne oficirje. Na tozadevno vpraašnje je vojni minister pojasnil, da reaervnim oficirjem med vojaškimi vajami ne pripada doklada po čl. 285 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. — Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 34 z dne 30. t. m. objavlja zakon o zdravstveni zaščiti učencev, zakon o uporabi zakona o organizaciji finančne uprave na uslužbence uprave državnih monopolov, zakon o otvoritvi učiteljišča v Ka-stvu, uredbo o načinu vzgajanja v zavodih za vzgajanje otrok in mlajših malo-letnikov, naredbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje, s katero se izpreminjajo plačilni razredi za pokojninsko zavarovanje nameščencev, naredbo o zaščiti vinskih proizvodov po izvoru iz Francije, pravilnik o delu občinskih zdravnikov, pravilnik o načinu, pobiranju in uporabi pobranih pristojbin za preizkušanje in odobravanje zdravil in zdravilnih specijalitet in pravilnik o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke in finančnih direkcijah. — Nove avtobusne proge. Mestno podjetje v Ptuju prične v petek dne 31. t. m. z rednim prevažanjem potnikov na progi Ptuj - Moškanjci - Velika Nedelja - Ormož - Središče in sicer tako, da odhaja avto iz Ptuja ob lO.lo. pride v Ormož ob 11.10. v Središče ob 11.40 ter odhaja iz Središča ob 11.52 in pride v Ptuj ob 13.17. Na avtoprogi Ptuj - Sv. Barbara - Sv. Andraž - Ptuj stopi 1. novembra nov vozna red v veljavo tako. da odhaja avto iz Ptuja zjutraj ob 7.10 ter se vrača v Ptuj ob S.4S. Popoldne odhaja avto ob 13.59 ter se vrača v Ptuj ob 15.51. — Prepovedan list. Z odlokom ministra za notranje zadeve je prepovedan uvoz in razširjenje v naši državi lista '-Anarhija«, ki izhaja v ruščini v Buenos Airesu in ki piše v anarhističnem duhu. — V Beogradu se vrše velike pripra\e za svečano ustoličenje poglavarja muslimanske cerkve reis u-1 ulema Maglajlića. Svečanost bo jutri. V Beograd prispe okoli 1000 delegatov muslimanskih verskih rganizacij iz vse države, kakor tudi zastopniki muslimanske veroizpovedi iz mnogih drugih držav. Svečanost se bo vršila v beograjski džamiji. — Prepovedan madžarski leksikon. Minister za notranje zadeve je prepovedal uvoz in razširjanje madžarskega leksikona >Genijos Kis Leksikon« v izdaji Genijos d. d. v Budimpešti v madžarščini, ker prikazuje razmere v naši državi na tendenčen način. _ Velik kmetski zbor v Zagrebu. »Seljački Glas- objavlja članek Karla Kovače-viča, v katerem napoveduje akcijo za velik nepolitičen kmečk.i zbor v Zagrebu, ki naj bi bil S. decembra. Ako b* ne bile vse pri-rrave pravočasno končane, se bo skupščina, ki je zamišljena v največjem obsegu, oogodila za krajši čas. Na kmečki zbor v Zagrebu bodo povabljen; vsi prija teb'I kmetov, re glede na prejšnje stranke. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. Doda stanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ah manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Zagrebu in Beogradu 14, v Ljubljani 13.2, v Sarajevu 13, v Mariboru 12.4, v Skoplju 11 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.3 mm, temperatura je znašala 6.8. Za lovce! SLD nam je poslalo: Da se dosežejo na ■ • e enotne cene, po- ziva odbor SLD člane, da se drže nastopne tarife: gams (cel kos) po 12 Din kg, zajec 46 Din komad, fazan 30 Din, kljunač 25, velika divja raca 20 Din komad. Slovensko lovsko društvo si je zasiguralo v hladilnicah mestne klavnice v Ljubljani prostor, kamor lovci lahko spravljajo div jačino, ki bi je ne mogli takoj prodati. Vsak član društva, ki se hoče poslužiti te ugodnosti, mora sam dopremiti divjačino v mestno klavnico, ker uprava klavnice ne sprejema pošiljk niti po pošti niti po železnici. Klavnica računa za shrambo prav majhno pristojbino, tako da ni nikomur treba divjačine proda ta ti po slepih cenah. Ce primerjamo cene divjačine v sosednji Avstriji, kjer prodajajo zajce po 70, fazane po 48. race po 32 Din, naša tarifa gotovo ni pretirana, zlasti letos ne. ko se je režija zaradi vsokih lovskih davšč'n povečala Potrebno pa ie. da se vsi lovci d^že te tarife, ker le v solidarnosti ie moč. — Prodaja stare lesene barake na železniški postaji Boh. Bistrica »e bo vršila potoni ustmene licitacije 10. novembra pri in-ženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOl, ponoji pa pri istem oddelku.) — Al: ste prečitali članek »Podgane in smrt zalega petelinčka« v vćer< šnjj šte-vilki? Potem veste, kako znperuj so podgane. Uničite vse podgane, miš; in ščur>.e takoj! Tvrdka Josip L i n d i c, Ljubljana, Komensikega 36» nudi tako sredstvo po 12 Din. Tel. št. 335-1. Naročite takoj, da ne boste pozabili! 5u2a — K filmu gretio. Iz Osijeka je nedavno pobegnila lepa Nada Horvat. Pustila je pismo, - katerem pravi, da gre k filmu. Beg lepega dekleta je imel za posledico, da sta včeraj pobegnili z doma loletnj Marija Mu-žek in Dragica §taub. Dekleti sta doma pusi !i pismo, v katerem sporočata, da gre-#a k filmu. Ni pa izključeno, da sta postali žrtev trgovcev z dekleti. — Uboj in poskusen samomor. Iz Sarajeva poročajo o krvavem zločinu, k: je bf] izvršen v torek popoldne. V hiši srbske pravoslavne bogoslovnice v Fcrbadiji je tudi trafika Stanoje Pejčiča. Trafikant je veljal za bogatega človeka. Mož se je pečal tudi z drugimi kupčijami. Nedavno jc združil s trgovcem žganja Josipom Ga-onom, kupila sta večjo žago in začela trgovati z lesom. Ker jc pa nastal v kupčiji z lesom splošen zastoj, sta imc-Ia velike izgube. Zato sta se često prepirala. V torek popoldne je prišel Oaon v trafiko in se začel s trafikantom prepirati, češ da ga je osleparil za 200.000 Din. Beseda je dala besedo, med prepiram je Chjon nenadoma potegnil samokres in ustre'il na Pejčiča. Krogla j c nesrečneža > ^ ■ ^e bi! takoj mrtev. Gaon je po zločinu pobegnil na dvorišče svoje hiše in se dvakrat ustrelil v prsa, ranil se je pa samo lahko. Potem je odšel na policijo in priznal, da je v jezi ubil svojega družabnika. Gaona so morali prepeljati v bolnico, kjer so ga zdravniki operirali. Cez nekaj dni bo lahko bolnico zapustil, na kar ga policija iz.oči sodišču. Pokojni Pcjčič je bil vdovec in 'e imel samo 123etno hčerko. Gaon je 'jženj^n in oče enega otroka. — Smrt druge žrtve ljubavne tragedije. Pretresljiva ljubavna tragedija v Martlnch v Vojvodini je zahtevala še drugo žrtev. Pred dobrim tednom je mlinarjev sin M "ha Santha iz zasede ustrelil svojo ljubic"), 19-letno Damjanko Gabošac. potem se je pa ustrelil • lavo. Dekle je bilo takoj ratvo, fanta so pa težk'» ranjenega prepjliaii v bolnico, kjer je včeraj težki poškodbi podlegel. — Pletenine, trikotažo (zimsko nerilo). nogavice, rokavice, najceneje pri Osvald Debeic : ■ -hfiana Pred Šknfffo 15 73-T —- Risalno orodje kupite najboljše pri FR. P. ZAJEC. optik. Ljubljana. Stari trg S Iz LfuMiane lj— Promet na pokopališče. Uprava policije v Ljubljani opozarja, da je dne 31. 10. 1930, l., 2. in 3. novembra 1930 dovoljen samo enosmerni vozni promet na pokopališče k Sv. Križu in sicer dovoz izključno samo po Kette Murnovi, Šmar-tinski, Savski cesti in med Hmeljniki, odvoz pa po Savski cesti, Linhartovi ulici in Dunajski cesti. Avtobusni podjetniki, avtoizvoščki, kakor tudi občinstvo se opozarja, da ima varnostna straža nalog preprečiti vožnjo vsakega vozila, ki bi bilo zasedeno preko uradno določenega števila. —lj 8treliško ulico so vendar razširili pri ovinku ceste Za gradom tako. da je ovinek pregleden in ne tako oster. Strm teren so zajezili z betoniranim opornim zidom, ki je že gotov. Padec ceste k >Tičku na gričku- je tudi zmanjšan. Razširjeni del ceste nasipavajo z gruščem. Prestaviti bodo še morali brzojavni drogovi s cesto in cesto zgladiti z valjarjem in delo bo gotovo v za-dovoljnost voznikov in pešcev. —lj Cestni valjar gladi že del j časa ceste, ki vodijo k Sv. Križu. Šmartinska cesta je popravljena, po njej se vrši živahen avtobusni promet z mestnimi in privatnimi avtobusi tako. da bo cesta kmalu taka kot je bila prej. Zdaj je v popravilu Linhartova ulica, kjer je te dni promet tudi zelo živahen. Samo en valjar za ljubljanske ceste, ki jib je od dne do dne več, že dolgo več ne zadostuje niti za najnujnejša popravila. —I j Obnova hiše. Ga. Alojzija Arko ie dala renovirati pritlično svojo hišo št. 34 na Cesti v Rožno dolino. —lj Javna telefonska govorilnica na Viču. Interesenti se opozarjajo, da je pri pošti Vič otvoriena javna telefonska govorilnica. —li Podaljšek Postojnske ulice. Ta ulica ie šla doslej sporedno s Tržaško cesto skozi Stan in dom do Glinške ulice. Odslej bo pa križala Glinško ulico in šla v svoji smerj čez Gozdni vrt do Langusove ufo'ce ob tobačni tovarni. Vozniki dovažajo gramoz, delavci pa urejajo cestišče in hodnika. Ob tem podaljšku že stojita dve novi Imsi in sicer Fuchsova in Črnjačeva. Parcele na Gozdnem vrtu so vse razprodane hi bodo prej ali slej tudi zazidane. ' Manjše zidave. V Langusovi uliic: je v dehi prizidek k vi^okopritlični Friedri-cho\i h V ši. S4. V prizidku bo zgoraj pisarna, spodai pa avtogaraža. Gradnjo prizidka izvršuje stavbnik Matko Curk. —Lj Nagrobni spomenik svojim velikim kolegom Borštniku in Verovšku je postavilo na pokopališču pri Sv. Križu Udruženje igralcev v Ljubljani. Spomenik, ki je postavljen nad gomilo Borštnikovo, je narejen po osnutku arhitekta Rohrmanna, izdelala ga je odlična tvrdka Thoman v Ljubljani. Spomenik bo blagoslovljen v so-bato I, novembra ob i!, uri dopoldne m so vabljeni k žalni svečanosti vsi ljubitelji beh velikih pokojnikov. —lj Slovo Vere Danilove. Ga. Vera Danilova - Baiatkova zapušča Ljubljano po 22ietnem vztrajnem in uspešnem delovanju V našem gledališču, katerega članica ie bita od mladih nog. Odhaja v Brno, kjer je njen soprog kapelnik Narodnega divadla n. Ljubljane::aom v dobrem spominu. Njena poslovima predstava bo 9. novembra v operi. Ob tej priliki bo nastopila v priljubljeni operet: »Grof Luxemburški >. Naše občinstvo. ki je znalo zasluge domačih članov vselei ceniti, pozarjamo že danes na ta večer. — lj Poroka. Včeraj sta se poročila v šentpeterski cerkvi inkasant mestne elektrarne g. Stane P o g ač n i k in gdč. Mici Bizil jeva iz ugledne ljubljanske rodbine. Mladima zakoncema želimo obilo sreče! —Lj Lutkovo gledališče Sokola 1. na Taboru vabi prijatelje in ljubitelje mladine, ki se žele udejstvovat: V tej novi panogi prosvetnega dela. četudi niso člani društva, da sc pismeno ali ustno zglase med 18. in 20. ur^ v pisarni na Taboru, vhod z Vrhovčeve ceste, kjer dobe potrebna navodila. Dobrodošli vsi, ženske in moški, zlasti pa starši z deco, kateri nudi odsek vsakovrstne ugodnosti. Dela. ki ne zahteva posebnega znanja, bo v odseku za vse dovolj. Uprava namreč misli ustanoviti po več ansamblov, da tako razbremeni posameznike. Tako boste koristili scva-ri in sebi. Kajtj mladina ni še imela pravega razvedrila in koristne zabave. Naše eslo je: Poleti v prirodi, pozimi v lutkovnem gledaBišču. Kakor se otrok v prirodi naužijc lepote in somca, tako naj se tu izobražuje v dobrih in koristnih lastnostih, bodisi v recitaciji ali govoru, da ne govorimo še posebej o spo'sobnostj in spretnosti za razna ročna dela. Pridite polnošte-vilno in brez oklevanja! —lj Francoski institut v Ljubljani opo- zarja vse svoje člane cert g. M. P u g 1 j a francoske vlade. Gosp nastopal v Parizu na gledališčih, bo izvajal dne 3 d-b in prijatelje na kon-bivšega štipendista Pugelj. ki je mnogo raznih koncertih in na svojem Konceitu no\ embra program francoskih ^o-fa samospevov in sicer v originala Obisk koncerta toplo priporočamo. . —tj »Devica Orleanska« je film, ki ga bo predvajal ZKD v kinu Ljubljanski dvor danes in jutri ob 4.. pol 8. in 9. Kako veliko zanimanje vzbuja film. priča deistvo, da so interne predstave za šolsko mladino v dopoldanskih in popoldanskih urah že skoro razprodane. Opozarjamo občinstvo na izredni zgodovinski film. —lj Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani vab; članstvo k žalni maši za padlimi in umrlimi bojevniki-invalidi in vojaki svetovne vojne, v ponedeljek, 3L novembra ob 9. dopoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. —lj Dolgi zimski večeri iznajdljivemu totograiu - amaterju nikakor ne pomenijo popolne prekinitve njegovega udejstvova-nja. Različni in pestri so motivi, ki ga navajajo k plodonosnemu udejstvovanju na domu v krogu svojcev pri igri, telovadbi in ostalih športnih panogah, ki se vrše v zaprtih prostorih. Da pa začetnik, kakor tudi več alii manj izvežban amater naleti na marsikatere tehnične težkoče, ki jih sam ne zna premostiti, je vsakomur iz lastuc skušnje že znano. V predavanju priznanega amaterja g. Karla Kora nek a, ki ga priredi Turistovski klub »Skala« v sredo dne 5. novembra v veliki dvorani hotela Union ob 20. uri. nam bo naš odlični znanec na podlagi 150 diapozitivov pokazal vse možnosti tozadevne fotografije ter ab-enem nazorno pojasnil, kako se izognemo tehničnim napakam. Vstop, je brezplačen ter so vabila na razpolago v vseh ljubljanskih drogerijah. —H Ples — gimnastika. Plesalka Vid-marjeva. diplomirana v šoli Wigmano\e, sprejema od 3. do .". popoldne. Narodni dom, Bleiweisova cesta. 49Sn —lj Ljubljanskim moškim zborom. Vaja je za nagrobnice pri Sv. Križu v uede.io 2. novembra (ne v soboto) ob pol 11. v dvorani Glasbene 'Matice (Vegova ulica). Arhivarji naj prineso naslednje note: Vil-har: »Nagrobnica junakom« (Oj. spite v Bogu mrtvi bratje). Prelovec: »Zadnje slovo« m »Oi Doberdob«, Pavčič: ^Pomladi vse se veseR« ter Dev: »Vigred se povrne«-. Nastop pred Krekovim spomenikom ob 15., takoj nato na vojaških grobovih. — lj V ogromno bogastvo francoske literature Bam*spev8EOTENSKI NAROD« đne 30. oVtohra 1930 3*ev. K R. tt. ttfewas 4l itcz enega dne Roman — Druga epoha prihodnji teden, — je deaal Tobbv. — No torej, če sta srečno odnesla s sliko pete. kaj potem? Saj vendar ne moreta prodati take slike. — V svetu zločincev imajo pač svoje metode, — je pripomni! sir \Vdlter, kakor da se prav dobro spozna na ta svet. — Zločinci dobro vedo. kako spraviti take stvari v denar. Tobby je elegantno zazdehal. skočil z okna in se pretegnil. — Oprosti, papa, — je dejal iskreno, — vse to se mi zdi naravnost ne-zmiselno. Če pošlje človek fantazijo takole na izprehod, lahko nastane detektivska storija s sedemnajstimi umori. Veš kaj — sedem na motocike1 :n jo mahnem na obalo pogledat, če sta doma. Stavim glavo, da najdem gospo-cično Craigovo skrčeno in sladku sne-čo na postelji. In ona bo gotovo vedela, kje je Cardinal. — Da, — je pritrdila lady Bellerby-jeva, — to je pametna ideja. Tobbv. \Te razumem, da nam ni prišlo to na misel že prej. Pojdi in požuri se! Sir VValter je zamrmral nejevoljno: — Kar pojdi, sinko, če misliš, da bo S tem zadev? pojasnjena. Priznati pa moram, da bi bil zelo presenečen, če bi res našel svoja prijatelja doma. — Zelo prijetno presenečen, upam. — je dejal Tobbv in se obrn i k vratom. — Mama. reci v kuhinji, naj mi puste zajutrek. Tobby Je kmaiu švignil mimo okna in zdirjal proti obali. — Bojim se, da se Tobbv zaman trudi, — je dejal sir VValter. la iz njegovega glasu se je dalo sklepati, da bi bil zelo neprijetno presenečen, če b: se njegova bojazen ne izpolnila. — Upam. da ne. — je menila !ady Bellerbvjeva. — Gospodična Cra.gova je napravila name najboljši vtis. T) je pametno, mirno in prijazno dekle. Razlikuje se bistveno od deklet, kakršna srečavamo zdaj na vsakem koraku — Tiha voda bregove dere, — ie pripomnil sir VValter, kakor da je šele on prišel na ta pregovor. — In ta Cardinal mi je bil tudi všeč. Ni sile na svetu, Walter. ki bi me prepričala, da imata ta dva kaj opraviti s tatvino. — Jaz pa ostanem pri svojem prepričanju. — je dejal sir VValtci samozavestno. — Zakaj sem baš nasprotnega mnenja, sem ti že povedal. Samo bodočnost lahko pokaže, ali sem ime) prav ali n«. Trdno sem prepričan--- prosto! Vrata so se odprla in na pragu se ie pojavil sluga. — Doktor Bj'iting feleiorira. sir Wslter. Z vami bi rad govori: — Psst! Recite mu. da nima.-: časa- — je zamrmral sir VVaifer — Doktor Bunting pravi, da je zadeva zelo važna, sir VValter. — Mislim, da bo najbolje, če stopiš k telefonu, VValter -— je pripomnila lady Bellerbyjeva. — Mordn 'r.ia tudi Horac Kako pametno idejo. Njegova fantazija je včasi zelo buina. Sir Walter je glasno vzdJuni in odšel samozavestno iz sobe, »ie da b: se zmenil za ironično opazko o fantaziji. To je bil vzdih velikega moža, ki je prisiljen živeti med neozdravljivimi norci. Lady Bellerbyjeva ie stopila k oknu in začela zamišljene bobnati s prsti po steklu. Kar so se vrata znova odprla in v sobo je plati'! sir \Valter. — bard: — jc kričat. £>ara lliia ga! Lady Bellerbyjeva se je mirno ozrla na svojega moža. Sir VValter je moral biti zelo razburjen, oči so mu bVe izstopile iz jamic, bil je bled in prepa-den. Bil je kakor človek, ki je že obupal nad življenjem, ker nima kaj jesti, pa najde naenkrat v žepu stotak — Kdo ima koga? — Horac! To ti je srečno naključje! — Ali bi ne povedal, kij pomeni to, VValter? — Saj ti pravim. Horac ie ujel tega tička. — Kakšnega tička? — Cardinala, seveda. Zdaj ga ima v garaži. • — Koga ima v garaži? Horac Cardinala ali Cardinal Horaca? !n v čigavi garaži? Bila bi ti zelo hvaležna, če bi poskusil govoriti malo bolj razumijivo in jasno. Horac je ujel Cardinala, je-li? Sir Walter si je bil ta čas nekoliko opomogel od presenečenja. Milostno je pojasnil svoji ženi položaj v tonu učenjaka, ki razlaga učencem težke probleme. — Horac je uiel tega capina Cardinala, ki je imel ukradeno sliko pri sebi. Zdaj ga je pa zaprl v garažo, dokler ne pride policija. Ladv Bellerby je molče sprejela to senzacijonalno vest. — Kako ga je pa prijel? — je vpri-šala končno. Zdi se, da je Cardinal posetil Horaca in ga prosil, naj mu dovoli telefonirati. In če sem prav razumel, se je spodtaknil in slika mu je padla iz roK. Horac ie takoj spoznal sliko, izvabil 'e Cardinala v garažo in ga zaprl v nio. — Kako je pa Horac zvedel da ima opraviti s Cardinalom? Saj ga ni še nikoli videl. — Seveda ni vedel, kdo je, t^Ja op;s se točno ujema — čeprav se zdi. da »s je ta falot preoblekel. — Po kaj je pa šel k Horacu? Človek bi mislil, da jc imel namen ... — Cisto slučajno ga je zaneslo k njemu. In priznati je treba, da je bilo to naključje zanj nesrečno. — je pripomnil sir Walter škodoželjno. — Hm, — je zamrmrala lady Bellerbvjeva zamišljeno. — Je bil Cardinal sam? — Vse kaže tako, — je odgovoril sir Walter. — Prepričan sem pa, da ta ženščina ni daleč ... Zdaj pa moram na pot. Škoda vsake minute. Horac je najbrž zaklenil tega tiča v garažo s sliko vred. Sicer mu je pa to podobno. Naroči Saundersu, naj pripravi avtomobil, jaz se pa ta čas oblečeni. — Saunders je odšel včeraj na dopust. Saj si ga sam poslal. — Brrr, vražja strela! Vrag vzemi še te dopuste! — je zagodrnjal sir VValter jezen, da ne more nad nikomur stresti svoje jeze zaradi usluge, ki jo je napravil šoferju. — No, to še ni taka nesreča. Bom pa sam šofiral. Se odpelješ z menoj, Sara? Ladv Bellerbvjeva je odkimala z glavo. —Ne, hvala. Prepričana sem, da gre za pomoto. Horac rad fantazira, posebno če ima opraviti s slikami. Poleg tega bi pa rada v miru jedla. Tudi ti bi lahko pred odhodom kaj prigriznil. — Prigrizniti! — je zagodrnjal sir VValter. Obmolknil je. kakor da se pripravlja omeniti nekaj o ljudeh, katerim je hlebec kruha ljubši od velike umetnosti. Ker se mu je pa zdelo škoda izgubljati čas, je še enkrat zagodrnjal nekaj in se dostojanstveno odmajal iz sobe. Se nekaj časa se je slišal njegov glas, ko je slugi nekaj nestrpno naročal. O transfuziji krvi Po krvi se dele ljudje v štiri skupine — Za transfuzijo je najboljša kri četrte skupine Zadnje čase je postala transfuzija krvi v medicini splošno znana in vedno več je primerov, ko mora zdravnik seči po tem sredstvu, da reši bolniku življenje. Transfuzija krvi je potrebna povsod tam, kjer je organizem izgubil mnogo krvi in kjer grozi smrt zaradi preslabega krvnega obtoka. V takih primerih se dajo s pravočasnim pretokom krvi iz drugega organizma zapolniti žile in srce tako, da se zboljšajo pogoji za njihovo normalno delovanje in nadomesti izguba rdečih krvnih telesc, ki prenašajo kisik iz pljuč v mišičevje in ogljikov kisik v nasprotni smeri. Tudi pri nekaterih boleznih, katerih posledica je propadanje rdečih krvnih telesc, je transfuzija krvi pogosto edino sredstvo, da se reši bolniku življenje. Važno pa je, da transfuzija krvi ni dopustna med dvema slučajno izbranima človekoma. Kri nekaterih ljudi ima namreč to slabo lastnost, da aglutinira ali lepi tuja krvna telesca v kepice, kar je za življenje dotičnega človeka zelo nevarno. Moos in češki raziskovalec Janskv sta razdelila glede na to lastnost človeške krvi človeštvo v štiri skupine. V prvo skupino spadajo ljudje, katerih krvna telesca aglutinirajo kri vseh drugih skupin. Krvna telesca druge skupi- ne aglutinira samo kri tretje in četrte skupine. V tretji skupini so ljudje, katerih krvna telesca aglutinira kri ljudi iz prve in četrte skupine. Krvnih telesc četrte skupine pa ne aglutinira sploh nobena kri. In kri teh ljudi, ki so znani v medicini kot univerzalni darovalci, se lahko porabi za transfuzijo v vseh primerih. Kri teh ljudi je torej najboljša. Transfuzija krvi je dobila po ugotovitvah omenjenih učenjakov v moderni medicini zelo velik pomen. Vse večje bolnice imajo zdaj v evidenci po nekaj ljudi, ki so pripravljeni po potrebi žrtvovati nekaj krvi, da rešijo bolnike, ki bi bili sicer zapisani smrti. To so tako zvani poklicni darovalci krvi. Posebno mnogo jih imajo po ameriških bolnicah. Za svojo uslugo so seveda primerno plačani. Samo pb sebi je umevno, da mora biti tak človek popolnoma zdrav, zlasti pa ne sme imeti nobene bolezni, ki bi se utegnila s transfuzijo krvi prenesti na drugega človeka. Omeniti je še treba, da je po mnenju učenjakov pripadnost k tej ali oni krvni skupini dedna po Mendelovem zakonu in da igrajo krvne skupine važno vlogo tudi v primerih, ko je treba dokazati očetovstvo. Iz Celja Brzojavni promet v zraku V septembru se je vršila v Haagu mednarodna letalska konferenca, katere so se udeležili predstavniki Anglije, Francije, Švice, Belgije, Holandske, Nemčije in Češkoslovaške. Med drugim je bilo sklenjeno, da se uvede s 1. januarjem 19.31 najprej samo za poskuš-njo na nekaterih velikih mednarodnih zračnih progah dostavljanje privatnih brzojavk potnikom v letalih. Ta možnost bo pa omejena samo na letala, opremljena z brzojavnim aparatom, ne bo pa dovoljeno pošiljanje in sprejemanje brzojavk na letalih z radiooddajninn postajami. Zaenkrat bodo dovoljene samo kratke brzojavke brez kratic ali šifriranih poročil. Med proge, na katerih bo uveden zasebni brzojavni promet, spada tudi zračna proga Berlin—Dres-den—Praga—Ounaj, na kateri letajo letala nemške Lufthanse ter avstrijske in češkoslovaške letalske družbe. Brezposelnost in oboroževanje Ameriške prisiljeniške oblasti imajo zadnje čase obilo posla s priseljenci, ki zahtevajo, naj jih pošljejo kam drugam, ker v Ameriki ne morejo dobiti dela. V Ameriki je zdaj nizko računano 3,500.(X)0 brezposelnih. Priseljeniške oblasti seveda nimajo toliko sredstev, da bi mogle poslati to armado brezposelnih drugam, kjer se še dobi delo. Vse kaže, da gre tudi dežela dolarjev v hudo gospodarsko krizo in da bo brezposelnost tudi v ameriški industriji vedno večja. Na drugi strani pa hočejo zgraditi v Ameriki močno vojno brodovje, za katero bo treba 56 milijard Din. Ameriška vojna mornarica bo zgrajena šele 1. 1945. Bojne ladje »Idaho«, »New Mexi-ko« in Mississippi«, ki so bile zgrajene leta 1915, bodo modernizirane. Se letos začno graditi novo ogromno križarko. Od 1. 1933 bo izdelana vsako leto ena nova bojna ladja, dokler ne bo izpolnjen ves program. Mornariško ministrstvo ima za leto 1932 proračun, ki znaša 32 milijonov dolarjev. Poldrugi milijon dolarjev je določilo ministrstvo za zgraditev velikega zrakoplova. Alibi mrtvega Pred dobrim mesecem je bila v Pragi napadena šivilja Berlingerjeva, vračajoča se pozno ponoči domov. Napadel jo je neznan moški in jo ranil z nožem. Šivilja je opisala napadalčevo čepico in izpovedala, da ji je napadalec delj časa sledil in da sta srečala med potjo drugega moškega z enako čepico na glavi. Neznanca sta se pozdravila. Detektivi so kmalu ugotovili, da je šiviljo napadel voznik neke mlekarne Jožef Celner. Teden dni po napadu se je pa vršil v praškem predmestju pogreb voznika Celnerja, ki je bil skočil z železniškega mostu v Vrtavo. Policija se je začela zanimati za vzroke Celnerjevega samomora. Izkazalo se je, da je bil mož usodnega večera v neki gostilni s prostitutko Fišerjevo. Prostitutka je izpovedala, da je bila s Celnerjem res v raznih gostilnah, potem sta pa odšla v hotel, kjer sta prenočila. Napadena šivilja je po fotografiji spoznala v Cel-nerju napadalca. Nato je policija ponovno zaslišala Fišerjevo. V označenih gostilnah in hotelu so alibi potrdili Šele nekaj dni pozneje je prostitutka priznala, da ji je bila obljubljena nagrada, če dokaže Celnerjev alibi. Mož se je bal policije in je naprosil prostitutko, naj dokaže njegov alibi. Slabo znamenje. — Zdi se mi, da prede sosedovim trda. — Kako to? — Včeraj sem bila pri njih, pa sem videla, kako sta igrala dva na en klavir. On zna. — Kaj? Te prošnje ne znaš prečkati. To zna vendar vsak tepec. Daj sem, jaz jo prečitam. —c Šolska kuhinja na meščanski toH. Na tukajšnji meščanski šolj je bila svote-ča*ao ustanovljena prekonstna lofiiu Kuhinja, ki nudi učencem in učenkam iz zu~ nanjih krajev, obiskujočim celjski meščanski in trgovsko šolo, za majhen denar dobro, tečno in okusno hrano. Obenem e učenci in učenke v času, ko čakajo na vlake, lahko zadrže in uče v šolskah prostorih in jim na treba postopati okro£ kolodvora, kar je zelo usodno zlasti v zimskem času ter v deževna dneh. Obenem pa postopanje po ulicah tudi ne vpliva preveč vzgojno na mladino. Mladini omenjenih šol se servira kosilo v dveh učilnicah, in >icer za nizko ceno 3 in 2.5«» Din, zelo siromašnim pa celo brezplačno. Hrana .'e zelo dobra in obilna. Šolska kuhinja se vzdržuje v glavnem iz prispevkov in podpor raznih usmsiljenih prijateljev mladine, deloma pa io podpirajo tudi razne korporacije in zavodi. Celjska mestna občina t* kuhinji naklonila brezplačno kurjavo. —c Dve najdbi. Na Dečkovem trgu ie bil 27. t. m. najden moški ščipalnik, istt ^^ dne pa istotam ženska pletena rooii.i torbica z razno, manj vredno vsebino. 1 ustnika naj se zglasita na celjski mestni polici i i. —c Sprejem v celjsko mestno domovinsko zvezo. V zadnji seji mestnega občinskega *veta so bili sprejeti v celjsko mestno občinsko zvezo naslednji prosilci: skladiščnik Froii Kainer, kuharica Alojzija ('o-riškov;', krojaški mojster Jakob kovač, trgovski pomočnik Rudolf Rojnik, hotelskii vratar Edvard Genu. bolniška uslužbenka Marija Rošcrjeva, mizar Franc Lipar, vdova po gledališkem mojstru Rozalija Rupp-richova, hranilniški tajnik v pok. Anton Patz. bančni prokurist 1'ran Tumšek, črko-stavec Kami Sinko vic, pisarniški ravnatelj Albert Medvešček. krojač A'bin i' -terman, zdravnikova vdova Marija Kun-stova, pos*nilmški uradnik Vilibald I»en-ček. posojilniški ravnatelj Drago Kra!], trafikantima Antonija Strovsova, trgovec Alojzij Drofenik. sluga Luka štrucelj. kapetan v pok. Andrej Kopmšek, zasebn ca Antonija Agrcševa, mizarski mojster Kan Urisk, babica Elizabeta Kertova, zasebnv-ca Marija Globočnikova m njena polnoletna lici Marija in po strežnica Marija Roj-čeva. —c Na obe pokopališči bo avtobus vozil že jutri popoldne v soboto ter eventu-eliio še v nedeljo in pi »nedeljek po potrebi. Ako bj se na podrobni vozni red vendar določil za ta slučaj, bo razviden na razglasili avtobusni tabli pred kolodvorom, će bo večji naval, se bodo vozni i ed kolodvorom prodajali v predprodaji. —c Do Sv. Petra pod Sv. Gorami bo v petek zvečer po potrebi vozil avtobus 7a rezervo iz Celja, v ponedeljek pa iz Sedlarjevega naprej. —c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in Celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskem krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 4. novembra t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici gremija trgovcev Celje, Razlagova ulica št. 8, pritličje, levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo aH svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem V določenem času zglase. Na čajanki. — To je Offenbach. kar isra gospodična, kajne, milostiva? — Kja vam pa pride na misel! To so »Pripovedke. < Zložil tih je — — no od njega imamo tudi kapljice — Hoffmann. Pri krojaču. — Gospa, ali naj podložim vašemu sinčku suknjič na ramenih? Sinček: Ne suknjiča na ramenih, temveč hlače zadaj. sivaim stroj* OGLEJTE SI Z-A LOGO PRI TVK OKI SELENU URGOVA ULICA 6. TELEFON 29-80 Elektrotehnično podjetje Ivan Miheleie Ljubljana, Borštnikov trg 1 naznanja cenjenemu občinstvu, da se je sedaj preselil tudi s stanovanjem na BORŠTNIKOV TRG ŠTEV. 1 ter prosi vse odjemalce, naj se obračajo odslej frfcljucno na ta naslov in telefonsko številko 2704. Priporočam se za nadaljnjo naklonjenost Ivan Mihelčič, elektrotehnično podjetje. Vsaka beseda 5© par. Plača se lahko tudi p mamkaH Za odgovor znamko J ~ Na vprašanja bm znamke ne —r«nr» nrf £otv7Hamn - Najmanjši oela* Oim S-—- —' Ameriška iznajdba: varčevalec bencina za avtomobile Walter Critchlow, 1985—0 Street, Wheaton, ILL, U. S. A. je dobil patent na varčevalca bencina za vse avtomobile. Ta iznajdba sloni na izrabi izkušnje, da vsak motor kakega vlažnega, hladnega večera teče bolje kakor sicer. Novi »Fordi« dosežejo do 16 km z litrom kuriva, stari Fordi do 26 km; vse druge znamke dosežejo od Vi do Vz večjo storilnost. 5 različnih modelov za ceno od dolarjev 6.00 do dolarjev 30.00 nudi agentom 100 % do 400 % zaslužka. Mr. Critchlow bo nastavil povsod okrajne in glavne agente, ki lahko zaslužijo na mesec dolarjev 250.00 do dolarjev 1000.—. Pišite še danes v angleščini in zahtevajte brezplačen uved-beni vzorec. Ime: Naslov: Mesto: Dežela: Malinovec z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana. — 1 kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti in železnici. 58/T SAMO DO PETEGA dežne plašče, pelerine itd. po razprodajnih cenah. — Janči-gaj, Tavčarjeva ulica 1. 2735 KUPUJTE V TRGOVINI, KJER KUPUJEJO TISOČI! Odjemalci zunaj Zagreba naj zahtevajo največji katalog Jugoslavije. — Izberite si iz velike izbire žensko in otroško perilo, robce, platno, namizne prte, manufakturno blago, ženske klobuke, žensko konfekcijo, drobno in pleteno blago, igis*e, moško modo, preproge, zastor-je, parf umeri jo, čevlje, čipke, kuhinjsko blago ter kar potrebujete. — Pri vsakem kupovanja prihranite. Največja trgovska in odpremna hiša KASTNER I oHLER, — ZAGREB, Ilica broj 4. — SEM LEPA MLADENKA, osamljena, črnih las, plavih oči, vsak za mamo pohiti — usmili se me ti! Kesal se ne boš, če me dobil boš! — Prednost vdovci in ločenci; na starost se ne oziram. Dopise prosim s polnim naslovom in s sliko na upravo Slov. Naroda«: pod značko > Ljubezen 2736«. j- trboveljski, šlezij-||j ski, angleški in l£j k o k s dostavlja na dom »ILIRIJA«, d. z o. z.. Dunajska cesta št. 46, Miklošičeva cesta št. 6 Telefon 28 -20, 25—95. 94/T. MODROCE la afrik, močno blago. Din 260; spodnje modroce, mreže, posteljne odeje, kupite najcenejše pri RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 Zahtevajte vzorce! 29/T TiiEiEiaalElElElEJ&l Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema -EDICIJA TURK, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9. Telefon interurban 2157- 81/T dajte pravočasno v popravilo tvrdki Hlatija Treba r Ljub jana, Sv. Petra cesta b Orefoje Jooflp Zopanel«. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeserftefc. — Za upravo m tnseratni ded usta: Oton ChristoL _ Vsi v Ljubljano. 7