SLOVENSKI
V Ljubljani, v četrtek, dne 17. oktobra 1912.
Naročnina za Avstroogrsko : V-t leta K 2*— V2 leta K 4*— celo leto K 8-— za inozemstvo :	„	„ 2 50	„	„ 5 —	„	„10 —		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko zna?a ceioietno 3 dolarje.			Ogiasnina za 6 krat deljeno petitr.o vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 42.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.						
Vojna na Balkanu.
1. Pred odhodom srbskih čet blagoslavlja belgrajski pah arh vojne zastave. 2. V Moskovski ulici čitaj o branjarji posebne izdaje listov o črnogorsko - turški vojni. 3. Rezervni častniki zdravniki prideljeni rdečemu križu. 4. Turški arzenal v Carigradu — zaloga krogel za topove.
Po posebnih fotografijah za Slov. Hustrovani Tednik,
Priobčujemo zemljevid balkanskih držav. Cenjeni čitatelji si naj blagovolijo državne meje bolj debelo s svinčnikom ali tinto zaznamovati ter potem posamezne države z barvanimi svinčniki načrtati n. pr. Srbijo modro, Bolgarijo zeleno, Turčijo rdeče itd. in tako dobijo jako pregleden zemljevid. — Da bi pa mi izdali natančen in še celo večbarven zemljevid, je nemogoče, ker bi bili stroški preveliki. — Velik, večbarven zemljevid celega balkanskega polotoka sta izdala G. Freytag & Berndt na Dunaju. Dobi se po vseh knjigarnah za 1 K 20 v.
Članek „Malo zgodovine z Balkana“ in roman „V službi kalifa“ nadaljujemo prihodnjič.
Našim čitateljem.
Da omogočimo novim naročnikom, da dobe cela romana „Vburji in viharju“ ter
„V službi kalifa“, oddajamo poseb le ponatise in sicer romana „ V burji in viharju kar ga je izšlo od 1. januarja 1912 do 1. julija za 1 K. in od 1. julija do 1. oktobra za 80 vin; romana „V službi kalifa“ pa od 1. julija 1912 do 1. oktobra za 70 vin. Novi naročniki lahko torej dobe za 2'50 K ponatise obeh letos dosedaj priobčenih romanov.
Vabilo na naročbo.
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ je edini slovenski list te vrste; naročite se nanj in razširjajte ga!
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ stane
za Avstro-Ogrsko za Ameriko za ostalo inozemstvo
celoletno	8-—	K	3'— dol.	10'— K
polletno	4-—	K	1'50 dol.	5'— K
četrtletno	2--	K	075 dol.	2"50 K
mesečno	070	K	0'25 dol.	0'90	K
Za dijake in vojake v Avstro-Ogrskem za celo leto 6 K, pol leta 3 K, četrt leta VSO K, mesečno pa 50 vinarjev.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.
Vojna na Balkanu.
Kako se je pričela vojna? Dne 8. t. m.
je ob 8. uri zjutraj najmlajši črnogorski princ Peter sprožil prvi top proti Turkom pri Podgorici. Kralj Nikita (Nikolaj) in njegov sin prestolonaslednik Mirko, ki je vrhovni poveljnik črnogorske armade, sta se, ko sta zaslišala prvi str,el, prekrižala in prekrižali so se vsi vojaki, v tem slovesnem trenutku pa je zaigrala godba črnogorsko narodno himno:	»Onamo,
оиашо za brda ona« (hitimo, hitimo za bregove one) in iz tisoč in tisoč grl je navdušeno zaorila ta krasna pesem. Z nepopisno navdušenostjo so planili vojaki v boj in že po 21 minutah so Turki zapustili utrdbe, katere so Črnogorci zmagoslavno zavzeli. To je bila prva zmaga. Crnogorska artiljerija je kar udušila turško artilerijo, na kar so Črnogorci z vihrajočimi zastavami navalili na Turško armado na holme pri Planinici.
Do opoldne so se morali Turki umakniti na celi črti ter so celo pustili mrtve
in ranjence na mestu. Črnogorci pa so prodirali za Turki po cesti v Skader ter so se spoprijeli opoldne pri Dečicah s turško pehoto, ki je imela tudi strojne puške. Z nepopisno hrabrostjo so Črnogorci kljub
odločilni udarec proti Turčiji. Srbske in bolgarske čete se zbirajo v ta namen med Kjustendilom in Studnico.
Dne 14. t. m. sta podali Bolgarija in Srbija Turčiji ultimatum.
žju in utrjuje v organizaciji oddelkov. Enako je tudi v ostalih balkanskih deželah.
Časopisi v balkanskih državah, ki so prej izhajali po in še več strani obse-
Turške grozovitosti na Balkanu:	Turki
napadejo mirne prebivalce kristjanske vasi.
Po skici.
turškim krogljam, ki so se vsipavale iz strojnih pušk kot toča med nje ter zahtevale obilo žrtev, ponovno navalili nad Turke ter ob 4. uri popoldne zavzeli utrdbe na Dečicah.
Istočasno je zmagal drug oddelek Črnogorcev pri Beranah. Črnogorci so zaplenili mnogo topov in pušk ter ujeli tudi turškega poveljnika Dečic, ki so ga z drugimi ujetniki vred odpeljali v Podgorico in potem v Cetinje naprej. Pod Dedicami je padlo 600 Turkov in 400 Črnogorcev. Ko je zaplapolala na trdnjavi De-čice črnogorska rdeča-modra-bela zastava, je zavladalo splošno navdušenje.
Črnogorska vojska je razdeljena na tri kolone, ki vse prodirajo vsaka od druge strani proti mestu Skader. Povsod so črnogorske čete zmagoslavne, zavzele so že Tuzij, Šipčanik, utrdbe Rogam in Vranjo. Cesta v Skader je v črnogorskih rokah.
Črnogorcem so se pridružili, tudi M a 1 i s o r i, ki so doslej zdihovali pod turškim jarmom ter se neustrašeni udeležujejo bojev proti Turkom.
Id. t. m. je brigada Črnogorcev, ki ji poveljuje vojni minister Martinovič, zavzela brez vsake žrtve zap. od Skadra kraje Pendala, Katar in Kol e. Turške posadke so kar pobegnile. Velika bitka se bo bila za mesto S k a de r_, kjer se koncentrira (zbere) glavni del Črnogorcev 25.000 mož, a Turčija jim postavi nasproti 50.000 regularnih vojakov in 5000 prostovoljcev.
Vse politične bolgarske stranke so poslale ob pričetku črnogorsko-turške vojne brzojavne pozdrave, ki se končujejo s klicem: »Na svidenje v Carigrad it!«
Baje vsled posredovanja velevlasti Srbija in Bolgarska še nista začeli vojne zoper Turke, vendar _ pa sta obe armadi popolnoma pripravljeni naboj ter se je tudi vršilo tako ob srbsko-turški kakor tudi ob bulgarsko-turški meji več bojev in prask. Vedno bolj pa se kaže, da ravnajo balkanske države po dobro premišljenem načrtu. Prva je začela z vojsko Črnagora ter prodira proti jugu proti Skadru, da odvrne pozornost Turčije od srbske in bolgarske svoje meje, da zbereta Srbija in Bolgarija nemoteno svoje čete ob meji za
Mobilizacija na Srbskem se je izvedla z občudovanja vredno t o č -n o s t j o. Od približno 300.000 mož in fantov, ki jih je mobilizacijski ukaz poklical pod orožje, jih ni prišlo samo 17. Vsi drugi so pa pustili sorodnike in domačije ter šli z navdušenjem na boj. — Ginljivi so bili prizori ko so se poslavljali sinovi od svojcev. »Bodi junak, ker junaka spremlja sreča«, s temi besedami in s solzami v očeh so sivolasi starci in starke blagoslavljale sinove pri odhodu. Mnogi 16 do 191etni mladeniči, ki še niso bili poklicani pod orožje, so odšli — in celo taki iz najboljših in uglednih rodbin — skrivaj in brez dovoljenja staršev na turško mejoL
Življenje v Belgradi! je zastalo in stolno mesto je zadobilo čisto tuje lice. Nad 20.000 mož in mladeničev Belgrajcev
je odšlo na turško mejo. Belgrad je kakor izumrl, na ulicah je videti le starce, ženske in mladoletne otroke. Gostilne, kavarne, gledališča in mnogo prodajalen je zaprtih. Sodišča in banke ne poslujejo in tudi šole so vse zaprte. Pošta je v vojaških rokah, skratka vsa Srbija je en sam velik vojaški tabor, kjer se vse pridno vežba v oro-
žni, izhajajo sedaj komaj na 2 do 4 straneh, mnogo majhnih listov je pa moralo sploh prenehati, ker je skoraj da vse ti-skarniško osobje pod orožjem.
Črnogorski brambni zakon določa, da je vsak moški od 18. do 67. leta dolžan vstopiti v vojsko. Prvi poziv zahteva moške od 20.—52. leta, drugi one, ki so 18 in 19 let stari in tretji one od 53. do 67. leta.
Iz Trbovelj je odšlo že prejšnji teden v Srbijo nekaj nad 100 rudarjev Srbov, ki jih je poklicala srbska vlada pod orožje.
Turčija je 9. t. m. proglasila trimesečni moratorij.
Bogarija je dobia iz Francoskega 30 zrakoplovov.
V Belgi adu bojkotirajo avstro-ogr-sko blago.
Sazonov je odstopil 9. t. m.
Angleži niso podpirali skupnega posredovanja velevlasti, ker te niso pritrdile, da sme Anglija proglasiti Egipt za svojo last. Angleži želijo, da se istočasno z balkanskim vprašanjem reši tudi vprašanje o -— Palestini in da sme ona proglasiti aneksijo Egipta.
Palača črnogorskega kralja Nikite v Cetinju. Po posebni fotografiji izlCetinja.
Kako zanesljiva bodo turska poro- da so Turki in Madžari sorodna naroda | Na posredovanje velesil je odgovori-cila,	ki bodo prihajala z bojišča,	se raz-	in da so mažarski uporniki Tököly, Ra-	j	la Turčija, da je pripravljena obnoviti re-
vidi	iz tega, da je turško vojno	ministr-	j	koczi in Kossuth, ko so inorali pobegniti	|	fonimi zakon iz leta 1880. ter ga predlo-
stvo	prepovedalo vsem tujim in doma-	!	iz naše države, našli zavetje pri Turkih.	!	žiti (!) parlamentu. — Da je to le prazna
čjm	časnikarskim poročevalcem	dosta-,	- Ne zavidamo ni Turkov za njih »za-.	!	obljuba, je jasno, kajti niti velevlasti niso
Vojna na Balkanu. 1. Prestolonaslednik bolgarski princ Boris. 2. Bolgarski ministrski predsednik J. E Geschov 3 Turški sni bin Muhamed V 4. Črnogorski prestolonaslednik princ Mirko. 5. Grški prestolonaslednik princ Konstantin. 6. Srbski ministrski predsednik N. Pasic <. Srbski prestolonaslednik princ Aleksander. Prestolonasledniki balkanskih držav Crnegore, Srbije, Bolgarije in Grške so v tej vojni vrhovni poveljniki armad svoje države. Po posebni fotografiji iz Belgrada.
na bojišče, da se bodo pošiljale naprej samo tiste brzojavke, katere je oblastvo prej pregledalo in odobrilo, in da nevladni listi na Turškem ne bodo smeli prirejati posebnih izdaj.
Rumimska je imela pretečeni teden svoje običajne manevre, a ko je izbruhnila vojna, je na mah nehala z manevri ter odredila splošno mobilizacijo. »Balkanski žandar« j e torej na straži.
Nad tisoč Srbov iz Amerike je na potu v domovino, da se udeleže vojne proti Turkom.
Turških ujetnikov že imajo Črnogorci nad tisoč ter ravnajo lepo z njimi. Sploh vlada na Črnogorskem veliko veselje če pripeljejo novo četo ujetnikov ter ni slišati ni ene žal besede proti njim. Vse drugače pa delajo Turki, ki divjajo proti kristjanom celo tam, kjer ni vojne.
V Sandžaku posebno divjajo Turki nad kristjani. Mirne prebivalce koljejo kakor pse. Umorili so tudi 7 srbskih du-•hovnikov,
M a d ž a r i z a 1’ u r k e . Inger So-liman posestnik v bihaškem komitatu na Ogrskem hoče ustanoviti ligo mažarskih prostovoljcev, ki bi naj šli Turkom na pomoč. Izdal je oklic, v katerem naglaša,
veznike« Madžare in ne Madžarov za njih prijatelje Turke. Znan je pregovor, da »gliha vkup štriha«.
Češki narodni socialisti so imeli 10. t. m. shod ter so sprejeli resolucijo. ki pravi, da češka narodna socialna stranka načeloma obsoja vsakič vojno, torej tudi balkansko, vendar pa izraža svoje gorke sim p a ti j e svojim slovanskim bratom, ki se bore za svobod o.
Iz zakladnice bivšega sultana Abdul Hamida so Turki vzeli 130 miljonov, ker jim denarja manjka in ga ne morejo nikjer dobiti na posodo.
Naš sivolasi cesar Fran Josip je bil odločno za mir in da se prepreči vojna. Ko so mu nekateri diplomati dokazovali, da Avstrija mora poseči v balkanske razmere in zasesti Sandžak, je dejal : »Jaz ne bom imel nobene vojne ve č.« To je, dokler bo on cesar, se Avstrija ne bo udeležila nobene vojne več.
Ko je 10. t. m. vendar ie izbruhnila na Balkanu vojna in je neki dostojanstvenik nap ram cesarju izrazil obžalovanje, da se ne da ohraniti mir, je cesar I resignirano pripomnil: »Jaz sam. tega ne morem storiti.« .
Vojna na Balkanu: Črnogorski kralj ima nagovor na generale pred odhodom na vojsko.
Po posebni fotografiji iz Cetinja.
mogle prevzeti jamstva, da se reforme res izvedejo. Balkanskim državam torej ni preostal i druzega. kakor si z orožjem v roki poiskati pravice.
Vsi srbski poslanci se udeležujejo vojne.
Zadnja poročila.
Turški poslanik v Belgradi! se je podal v torek opoldne na neki ogrski parnik, kjer počaka, da ga odpoklice turška vlada oz. da mu izroči srbska vlada listine, t. j. ga odslovi.
Srbija je 14. t. m. ustavila pobiranj e davkov.
Vsi listi razmotrivajo o razmerju Ruske do Balkana in do Avstro-Ogrske ter prinašajo najrazličnejša poročila. Dognano^ doslej je, da Rusija skrbno mobilizira ob Črnem morju in ob avstrijsko-gališki meji. Skupna mobilizirana ruska armada vštevši kozaške polke šteje sedaj že 350.000 mož in 600 topov.
Rusko „Slovansko dobrodelno društvo“ podari balkanskim državam 40.000 rubljev. Sploh vlada v Rusiji veliko zanimanje in gorke simpatije za Jugoslovane.
Društvo črnogorskega rdečega križa je izdalo 9. t. m. poziv in prošnjo za prispevke. Kdo ne občuduje junaških Črnogorcev, ki se tako hrabro bore proti stoletnemu zatiralcu Jugoslovanov, krutemu Turku ! Gotovo bodo prispevali v svetem človekoljubju tudi Slovenci. Darove je pošiljati na naslov : Društvo rdečega križa, Cetinje, Črna gora. Prispevke sprejema radevolje ter jih pošilja društvu tudi upravništvo „Slov. Ilustrovanega Tednika“ v Ljubljani.
Črnogorci imam premalo zdravnikov.
15.	t. m. so Črnogorci zavzeli Sip-čanik in Tuzi. Turška posadka se je vdala in Črnogorci so tako ujeli 5000 Turkov ter zaplenili 7 topov, 8 strojnih pušk, 7000 Mavserjevih pušk. živil za cel mesec in mnogo konj.
Srbija ima za vojno pripravljenih mnogo zrakoplovov.
16.	t. m. je Turčija odpoklicala svoje poslanike iz Sofije, Aten in Belgrada. Poslaniki so s palač dali sneti turški državni grb in napise ter se takoj podali v Carigrad. To je znamenje, da Turčija ji 14. t. m. od Srbije, Bulgari]e in Grške stavljenega ultimata ne sprejme in da začne splošna balkanska vojna.
Severna črnogorska armada je zavzela Bjelo polje ter koraka zmagonosno proti Kosovemu polju, kjer se združi s Srbi. Srednja in južna armada se pa vedno bolj približujeta Skadru, kjer bo odločilna bitka.
Slovensko sokolstvo v Ameriki. Leta 1897. meseca prosinca se je ustanovilo v Clevelandu v Ameriki slovensko pevsko društvo »Zora« pod vodstvom pevovodje g. Iv. Zormana st. Nabavilo si je napravo
silnega pritiska so ti odbijači odleteli in lokomotiva je zavozila s sprednjimi kolesi na prosto zemljo na hrib. V trenotku nesreče je bil sunek grozovit ter je nastal velik hrušč, ker so se lomili prvi vozovi
^Slovenski Ilustrovani Tednik“ pa bo kakor doslej tudi odslej priobčeval poleg poročil in slik na Balkanu tudi poročila in slike o splošnih zanimivostih doma in sirom sveta.
„Slovenski Sokol“ v Clevelandu v Ameriki: Sprevod iz mesta na	„Slovenski Sokol“ v Clevelandu v Ameriki : Reklamni plakat za
veselični prostor. Fo posebni fotografiji iz Clevelanda.	sokolsko veselico. Po posebni fotografiji iz Clevelanda.
po vzorcu slovenskega Sokola. Istega leta še, meseca junija pa se je pri izredni seji soglasno sklenilo, da spremeni društvo »Zora« svoje ime »Slovenski Sokol« in da ima društvo gojiti poleg petja tudi telovadbo. Društvo je lepo napredovalo in postalo leta 1908 tudi podporno društvo. Leta 1908 je že štelo 136 članov, gotovo lep pojav v tujini. Društvo ima tudi dramatičen odsek ter bo v kratkem postavilo svoj lastni Sokolski dom. Stavbeni prostor je bil kupljen že pred tremi leti. Ustanovitelj in prvi predsednik društva je bil brat Ant. Klinc, za probujo slovenskega naroda v Ameriki zaslužen mož. Bil je tudi ustanovitelj slovenskega lista »Narodna Beseda« in »Nova Domovina« sedaj »Clevelandska Amerika«. Klinc je sedaj posestnik v Gornjem Polju na Dolenjskem. Cleveland je naj večja slovenska naselbina v severni Ameriki. Ima 52 raznih slovenskih podpornih društev, med njimi tudi žensko podporno društvo »Sokoliće« s sokolsko opravo. Ta različna društva pripadajo k slovenskim jednotam, od katerih so tri. »Kranjska Slovenska Katoliška Jednota« (K. S. K. J.). »Jugoslovanska Katoliška Jednota« (J. K. J.) in »Slovenska Narodna Podporna Jednota« (S. N. P. J.). Nekaj je tudi samostojnih društev. Pri »Slovenskem Sokolu« v Ameriki je tudi sodeloval g. Lah, sedaj posestnik na Dolenjskem, ki je tudi pri letošnji skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, kot pooblaščenec, zastopal amerikanske Slovence. Njegov mlajši sin je tudi član tega Sokola in je na sliki. G. Lah je oče znanega pisatelja Dr. Ivana Laha. Na drugi sliki priobčujemo reklamni lepak, ki služi Amerikancem za reklamo pri veselicah. Priobčujemo tudi sliko sprevoda »Sokolov« in »Sokolić« v Clevelandu na veselični prostor.
Železniška nesreča na Verdu. V nedeljo 9. t. m. se je zgodila pri železniški postaji Verd železniška nesreča. Okoli 3. ure zjutraj je tovorni vlak št. 942, ki je prihajal iz Trsta, zavozil iz železniške postaje Verd nad Vrhniko na napačni, takozvani slepi tir, vsled česar je več vagonov skočilo s tira in se razbilo. Nesreča se je zgodila kakih 50 korakov daleč od čuvajnice št. 679. Vsled goste megle strojevodja ni zapazil, da vozi na nepravem tiru. Vlak je vsled tega zavozil z vso silo na slepi (tretji) tir in se je lokomotiva zadela na koncu z vso močjo v odbijače, ki so bili postavljeni na betonski podlagi. Vsled
za lokomotivo. Dva vozova sta se popolnoma razbila, tretji se je prevrnil na sosednji levi tir, nekaj jih je skočilo s tira, ter so se več ali manj poškodovali. Sprevodnik Bajc, ki je v trenotku katastrofe skočil z vlaka, je bil lahko ranjen, ostalemu osobju pa se ni zgodilo drugo, kot da so si posamezniki več ali manj pretresli živce.
in modno blago za gospode in nTITITTiTJ gospe priporoča izvozna hiša / L U I K N
Prokop Skorkovsky in sin /|£|.Г 1Гш
v Humpolcu na Češkem.
___________ Vzorci na željo franko. Zelo
ННННКјПЕЕ I zmerne cene. Na željo dam tu
izgotoviti gosposke obleke. 'В^НННВ
„Slovenski Ilustrovani Tednik“ je edini slovenski list te vrste ter je najbolj zanimiv in zabaven slovenski časopis.
Naročite si torej „Slovenski Ilustrovani Tednik“, ki stane za en mesec le 70 vinarjev, za četrt leta pa 2 K.
Za kratek čas.
Zelo res. Janezu Jaka izbije eno oko. Komaj čez deset let se spoprijaznita, seveda v gostilni. Pri petnajstem vrčku piva pravi Janez Jaki : Veš, jaz sem ti odpustil, toda, če mi izbiješ še drugo oko, te vse svoje žive dni ne pogledam več.
O dogodkih in krajih na Balkanu bo prinašal „Slov. Ilustrovani Tednik“ aktuelne zanimive slike ter točen tedenski pregled dogodkov.
Kdor ne utegne ali noče v dnevnih listih zasledovati dan za dnem najrazno-vrstnejših poročil, ki si mnogokrat celo nasprotujejo, naj čita „Slov. Ilustrovani Tednik“, ki bo priobčeval vsak teden točen tedenski pregled vseh važnejših dogodkov.
Ravno narobe. Gospodična: Dajte mi gorko limonado ! — Natakarica : Gorke limonade nimamo, ampak pivo je pri nas tudi prav lepo gorko.
Pogovor na trgu. Lizika: Ti boš pa že vedela, če bodo imeli peki na Šmaren odprte prodajalne, da se dan poprej e lahko preskrbim s kruhom ? — Urška : Zaprto bo, zaprto. Za gotovo vem, da bo zaprto, in tudi to, da jih sploh več ne bodo odpirali. — Li-
zika: Jejmene?! Zakaj pa ne? — Urška: Zato, ker bodo žemlje kar pri luknjici v ključavnici lahko prodajali.
Ni se zlagal. Žena: Sram te bodi! Sinoči si rekel, da imaš nujno govoriti z mojim očetom in da ga greš obiskat — šel si pa v oštarijo. — Mož : Saj je bil tvoj oče v oštariji !
Kaj vse ga še čaka. Žena: Tako torej! Na dan najine srebrne poroke prideš tako pozno in še celo pijan domov, namesto da bi solidno živel ter se veselil, da dočakava kdaj še zlato poroko. — Mož : Kaj ? Še petindvajset let!
Potégnil ga je. Zakaj pa pustijo vojake stati na eni nogi? — Odgovor: Da se navadijo, zato da v bitki ne padejo, če jim kroglja eno nogo odstreli.
O te ženske. Mož svoji ženi vrnivši se iz mesta: Za božjo voljo 120 K si plačala za to svilnato zeleno obleko? To je preveč. Meni se je ona rujavkasta obleka za 80 K veliko bolj dopadla. — Saj sem tisto tudi kupila !
postane Amerika zemski raj. Evropejci se nekako kakor po inštiktu podvrgujejo neki tajni sili in se neprestano selijo v Ameriko. To velja v prvi vrsti za Italijane, ker Apeninski poluotok bo prvi, ki izgine vsled tega katastrofalnega potresa.
Roman na Ruskem. Pred par leti se je seznanil mladi, inteligentni mož, Senjukov v Odesi, z mlado gospo Pavlino Spirtovo. Zaljubila sta se drug v drugega. In posledica tega je bila, da se po kopališki sezoni mlada žena ni več vrnila k svojemu soprogu, temveč živela s Senjukovom. Ko je soprog izvedel za ta čin svoje boljše polovice, se je odpeljal v Odeso in med prepirom izbil Senjukovu oko. Navzlic temu je pa mlada ženska še nadalje ostala pri svojem enookem ljubimcu. Čez nekaj časa se je seznanila z bogatim veleposestnikom Petkom Bofisovom iz Kremenčnega ter -— zapustila Senjukova. Toda mlada gospa se je kmalu nasitila te ljubezni ter se vrnila k svojemu enookemu ljubimcu. Čez par mesecev se je pa zgodila čudna izprememba. Pavlina se je zopet vrnila v Kremenčug ter
Železniška nesreča na Vrdu nad Vrhniko 9. t. m.: Tovorni vlak, ki je skočil s tira ter zavozil na
hrib. Fot. A Lebez v Borovnici.
Huda grožnja. Župan male občine S. je poslal po svojem biriču skopemu mesarju Klobasarju sledeče uradno naznanilo : Ako ne boste v 24 urah skidali gnoja pred svinjakom blizu občinske hiše, in ne boste prekopali gnojnične jame na drugo stran, dal bodem celo stvar v roke jezičnemu doktorju.
NOVICE.
Opozarjamo na prihodnjo številko, ki bo bolj obsežna.
Konec Evrope v letu 1972. — Sloveči vseučiliški profesor v Filadelfiji Albert Noble, veščak gledé potresov, je te dni izjavil to-Ie: „Evropa propade v letu 1972. — Po prerokovanju tega učenjaka bi stara Evropa živela torej le še 60 let. V letu 1972. pa bi postala žrtev grozne vulkanske katastrofe. Noble piše o tem: „Že polni dve stoletji pripravljajo prirodne sile strašno katastrofo, katere žrtev bodo današnji otroci. Zemlja je že povsem spodkopana in pod njo se zbira vulkanska materija. Pod pritiskom te podzemske lave mora zemlja počiti in na mesto kopne Evrope stopi nepregledno morje. Vsled izgube Evrope
vprašala svojega bivšega ljubimca: „Ali me hočeš zopet, ljubi Petek?“ In zopet sta živela skupaj. To je bilo Senjukovu nekako preveč. „Zakaj sem zaradi nje izgubil oko?“ si je mislil ter skleni poiskati svojo bivšo ljubico. In našel jo je. Prišlo je do prepira in Senjukov je svojo bivšo ljubico zaklal. Senjukov je napadel tudi Bofisova, toda ta mu je iztrgal nož iz roke. Morilca so zaprli.
V zametenem vlaku. Dne 18. listopada 1911 se je gospica Eva Florence Müller vozila z brzovlakom, ki odhaja zjutraj iz Verone in prihaja preko Brennerja zvečer v Monakovo. Ker je bila proga zametena, je moral vlak dalje časa stati na progi. Pri tem je kurjava odpovedala, tako da so bili potniki primorani sedeti več ur v nezakurjenih vozeh. Gospica Müller se je pri tem prehladila; posledica prehlajenja je bila, da je več mesecev trpela na sklepnem revmatizmu. Zato je tožila južno železnico za plačilo bolniških in ohranitvenih stroškov. Trdila je, če v vlaku kurjava odpove, je to dogodek v obratu, za katerega je železnica odgovorna. Zastopnik južne železnice je na razpravi pobijal trditev tožiteljice, da bi bila baje pomanjkljiva kurjava voza vzrok njenega prehlajenja, in se protivil mnenju, da bi se nezadostno kurjavo smatralo za dogodek v prometu, kajti to dej-
stvo nima nič skupnega z elementarno silo, ki jo podjetje uporablja za svoj obrat. Pre-hlajenje ni nikaka železniška nezgoda. Celo, ako bi parna kurjava popolnoma odpevedala, se ne bi moglo uporabljati zakona za odgovornost železnice. Tožiteljica mora dokazati krivdo železnice. Po končanem dokazovanju je trgovsko sodišče zavrnilo tožbo. Nezgoda tožiteljice se ne naslanja na posebne nevarnosti v železniškem obratu; tudi okolnost, da vlak počasi vozi in odpove parna kurjava, ne upravičuje uporabe zakona za odgovornost železnice. Pojem o zadostnem kurjenju vozov je jako relativen, kar že vsakdanja izkušnja uči, da se ista toplota zdi posameznim potnikom previsoka, drugim pa prenizka.
Kako lovijo Čukci volkove. V severni Sibiriji je še veliko neizobraženih rodov, ki se preživljajo v tamošnjem ledu in snegu z lovom. Lovijo vse vrste morskih rib in ra™no zverjad, kot domačo žival pa imajo eno vrsto psov in severnega jelena. Posebno zanimivo je kako Čukči, to je eden izmed številnih rodov, lovijo požrešne volkove. Vzamejo namreč 2 do 4 večje ribje kosti, ki so zelo prožne, vse konce čim najbolj poostrijo ter zvijejo v majhen klopčič, katerega povežejo z nitjo. Nato oblijejo vse z vodo, da zmrzne, prerežejo nit, zavijo klopčič v tenke koščeke Špeha ter nastavijo to volku na sled. Požrešen volk seveda celo kepico naglo pogoltne, a v želodcu se led staja, ribje kosti se raztegnejo ter spikajo in razrežejo ves želodec, da volk v groznih mukah pogine.
Poglavje romana aristokratke. Grofica A. Schlossburgrova na Dunaju in grof Janoš Walderott sta se zaljubila, a starši grofice niso hoteli privoliti v ta zakon ter so prisilili svojo hčer, da je poročila stotnika generalnega štaba Milana barona A., s katerim sta živela „srečno“, kakor se pač živi v prisiljenem zakonu. Dne 9. septembra t. 1. se je odpeljala stotnikova soproga baronica v Sze-gedin, kjer je imel soprog vojaške manevre. Ko pa je ta odšel, se je sestala s svojim prejšnjim ljubčkom grofom J. Waiderottom ter sta se dogovorila, da se ona loči od svojega soproga in se potem omoži z grofom. Drugi dan je obvestila ona o tem svojega soproga stotnika ter pričakovala grofa Wal-derotta, da se dogovorita o nadaljnih korakih, toda grofa ni bilo, pač pa ji je sporočil, da odpotuje za par dni in da se kmalu vrne v Szegedin. Grof pa ni držal besede ter je pustil baronico brez pomoči in v obupu. Slednjič ji je zmanjkalo tudi denarja in je nesla v zastavljalnico svoj dragoceni kolijer, ki je vreden 40.000 K. Ker se pa take dragocene stvari v Szegedinu ne za zastavljajo, se je zdela zadeva uradnikom sumljiva. Poklicani stražnik je odvedel damo na policijo, kjer se je legitimirala in vse povedala. Odpeljala se je potem k sorodnikom na Dunaj. — Kateri obeh „kavalirjev“ bo odslej skrbel za „ljubljeno“ damo, soprog ali ljub-
ček, to je vprašanje. Ta dogodek pa jasno kaže razmere, ki vladajo med ogrsko, ozir. nemško aristokracijo.
Na Kitajskem uvajajo evropsko modo. Predpisano je, da morajo uradniki o slovesnih prilikah nastopati s frakom, cilindrom in rokavicami.
Človeška moč. Pred kratkim so nekje napravili poizkus, kdo je v primeri s svojo težo močnejši, ali slon, ali konj, ali človek. Dva konja katerih vsak je tehtal	kg, sta
vlekla težo 1700 3/4 kg torej 348 kg več, kakor je bila njiju teža. Slon težak 5443 kg je pa mogel potegniti le 3968 3/4 kg kar znaša 1474 kg manj kot je bil sam težak. 50 ljudi pa, s skupno težo 3941 kg, je vleklo prav st o težo kot slon.
Dama poslana po pošti. V Londonu se po pošti lahko pošiljajo tudi živali, seveda pod gotovimi pogoji. Roparske živali se sploh ne smejo pošiljati. Mačke se morajo dati v košare, dočim morajo imeti psi nagobčnike. To naredbo je hotela izrabiti sufragetka S. Bleinsonova, ki je bila te dni izpuščena iz zapora. Šla je na bližnji poštni urad, kjer je plačala 50 vinarjev, ter prosila, naj jo pošljejo na naslov ministrskega predsednika As-quitha. Uradnik se je temu protivil, toda ker je sufragetka poudarjala, da je človek pravzaprav tudi žival, in sicer domača, so poklicali predstojnika poštnega urada. Ta je končno določil, da se sufragetka lahko odpošlje, toda brez nagobčnika. Vendar je pa zahteval, naj dama podpiše, da je sama zahtevala, naj se jo smatra kot žival. Nato je prilepil poštni uslužbenec dami na levi rokav fran-katuro ter jo oddal 15 letnemu pismonoši, da jo odda adresatu. Ko bi morala biti dama dostavljena adresatu, je ta pošiljatev odklonil ter zapisal na poštno spremnico: „Nazaj! Ne sprejmem!“ S tem pa sufragetka ni računala. Vendar je pa nekaj dosegla s tem, da je trdila, da nima stanovanja. Dovtipni pismo-
и=аа=	---гг—-.iiTii------- ---------
noša ji je odgovoril, da jo da v oddelek za nedostavljene pošiljatve, kjer bo 53 tednov čakala. Če se v tem času nihče ne priglasi za njo, tedaj jo bodo na javni dražbi prodali v prospeh države. To pa nikakor ni ugajalo sufragetki, vsled česar je plačala še 50 vinarjev ter odšla.
Denar. Denar dela človeku vedno skrbi. To izkuša posebno tisti, ki ga nima.
Vlak strmoglavil v Reko. Osebni vlak št. 10. Chicago, St. Paul, Minneapolis in O-maha železnice je strmoglavil v reko. Silen dež je povzročil povodenj, ki je poplavila in spodjedila tir in tako se je zgodilo, da je sicer po časi a po narasli vodi vozeč vlak strmoglavil ves v vodo. Štiri'osebe pogrešajo, 6 je mrtvih, ranjenih pa zelo mnogo.
Nič več se ne pritožujejo nad slabo kavo tiste gospodinje, ki ji pridevajo Kolinske kavne primesi. Kajti tista kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, je v resnici najboljša in vsakemu ugaja, celò največjemu izbirčnežu. To ni nič čudnega, kajti kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, se odlikuje s samimi dobrimi lastnostmi, kakor so: izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barva. Priporočila vredna pa ni Kolinska kavna primes samo zaradi svoje odlične kakovosti, ampak tudi zato, ker je pristno domače blago. In slovenske gospodinje se dobro zavedajo svoje narodne dolžnosti : kupovati samo domače blago! Slovenske gospodinje kupujejo torej samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes.
Ponovno opozarjamo p. n. občinstvo na prekoristno življenjsko zavarovanje. Življenjska polica je za vsakogai — posebno pa za družinskega očeta — neprecenljivega pomena. Vsak previden gospodar, ki ne bi rad bil, da bi njegova družina v slučaju njegove pridobitvene nezmožnosti trpela bedo, se bo svojim razmeram za primerni kapital zavaroval. — Kot najkulantnejšo za-
varovalnico priporočamo slovansko banko „Slavijo“, pri kateri se je mogoče najceneje zavarovati po najrazličnejših načinih. Za pojasnila naj se vsakdo, ako jih želi, obrne do generalnega zastopstva banke „Sla vije“ v Ljubljani, ki mu bo nemudoma postreglo.
Kdor pride v Maribor, naj ne zamudi si ogledati veliko trgovino z modnim in manufakturnim blagom I. N. Šoštarič, Gosposka ulica št. 5. V zalogi ima vedno, v veliki izberi najnovejše vrste sukna, volneno in platneno blago, moško in žensko perilo, izgotovljene obleke za otroke in odrasle itd. Kdor le enkrat kaj kupi, se prepriča o trpežnosti blaga in solidni postrežbi. Nikdar pa se naj ne zamenja ta trgovina z drugimi, ki se pišejo Schusterschütz Schosteritsch in Schusteritsch, ker pravilno je samo I. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica štev. 5.
Lopolee kr*S* u dqJesMte. otroke Id bolnike na leloden.	Z-
Vsebuje pravo planinsko mleko.
Skatlja K L80 v vaaki lekarni in drogeriji.
Videti je bilo, da mu je okolica sisečka dobro znana, zakaj spretno se je izogibal vsemu, kar mu je delalo zapreke in hitel naprej brez bojazni.
Naposled so se mu pojavile pred očmi prve luči, ki so mu povedale, da je že blizu mesta Siska.
Podvojil je korake proti svetilkam in se kmalu nato vstavil vsled silne onemoglosti. Sedaj, tu na cilju potovanja se mu je zazdelo, da ga ostavljajo moči.
Nikjer ni bilo videti zavetišča, da bi si odpočil samo za trenotek. Polagoma se je vlekel proti Sisku, ali burja ni prenehala, nego udarjala z vso silo okrog njega, da so se mu tresle noge. Dež je premočil njegov plašč in obleko in obutev je bila vsa pokvarjena.
Tako je minilo dokaj časa. Težko se je vlekel naprej. Naenkrat se zdrzne.
Iz neke daljave mu je prinesla burja udarce konjskih kopit.
Z vso močjo, katero je še imel, je skočil s ceste na polje in se vlegel na tla.
Nato se je oprezno privlekel po trebuhu do prvega grma, ki ga je opazil v temi. Konjenik se je bližal mestu, kjer je stal prej popotnik in ko ni našel ničesar sumljivega ,je odjezdil dalje, proč od Siska.
Za nekoliko časa se popotnik priplazi na cesto in koraka naprej, oprezno poslušaje, kakor bi hotel zaslediti vsako nevarnost, ki bi mu pretila.
In tako je preteko dobre pol ure, da se je približal obzidju grada Siska.
Sedaj je šlo za to, kako priti v knežji grad. Posrečilo se mu je priplaziti se do visečega mtistu. Tu je jel klicati vratarja, naj mu odpre.
Naposled se ohrabri. Izpod plašča potegne rog in zatrobi trikrat, naglo zaporedoma.
Nato se umiri in čaka na odgovor. Zdelo se mu je, da ni na dvorišču žive duše, zakaj nikdo se mu ni odzval.
Morda se pa ni cul glas roga v tej burji? In vnovič ga nastavi na usta, da zatrobi glasneje. V tem. hipu pa se odpre okence kraj grajskih vrat in pojavi se glava sisečkega vratarja.
324
— Angeli... jagnje ... haha ... resnično lepa imena, jagnje... angelj... haha ... Resnično, smešno!
Tihomil vzklikne ogorčen:
— Molči, prokleta! Prepovedujem ti, da se rogaš nji, kateri nisi vredna, da ji sezuješ čevlje!
— Razžalil bi me, ako bi ne stala previsoko, a sedaj me tvoja žalitev ne doseže. Vendar, da izveš resnico, ti povem. Tvoji Mileni preti nevarnost.
— Nevarnost? Ubogo dete!
— Pomiluješ jo? Imaš prav!
— Kaj ji preti?
— Strašna nesreča.
— Prosim te, govori — reče Tihomil in glava mu je klonila na prsi, a na licu se mu je pojavila bojazen.
— Brzo te zapušča tvoj ponos, junaški Hrvat!
— Bog, zakai me mučiš? Povej, kaj je z Mileno?
— Deli so jc na natezalnico, ker so sumili, da je s teboj v zvezi.
— Mili Bog, kdo je mogel biti tak okrutnik, da je mučil to golobice? Ako je kdo kaj zakrivil, sem tisti jaz, ali njo pa naj puste pri miru, to cvetko, ki ne more nikomur storiti kaj žalega.
— Mučili jo bodo vnovič.
— Grozno!
— Nato jp bodo slekli do nazega in jo bičali tako dolgo, da bo meso viselo z nje in...
— Dovolj... dovolj ! Prepreči to, storim vse, kar ukažeš! Ali prepreči to ..,
— Poklekni pred me! — zaukaže Gertruda.
V Tihomilu je vzvalovala kri. Vsa duša se mu je vzpela. Zdelo se mu je, da se ruši svet, a vendar je, z odporom vseh sil, pokleknil pred njo.
— Poljubi rob moje halje!
In Tihomil se skloni in poljubi rob njene halje.
— Glej, kako brzo si se premenil, dasiravno si prej trdil, da si Slovan in da te je rodila slovanska mati. Malo prej si zatrjeval, da bi bila sramota, ako bi se ponižal pred menaj. Malo prej si rekel, da ne bom videla bojazni na
39
321
Resna ženitna ponudba.
28 letni naobražen trgovec v lepem kraju ob železnici z gotovo in lepo eksistenco, bi se rad poročil z gospodično od 18 26 let staro, primerno naobraženo, lepega značaja, ki ima veselje do trgovine in vsaj 15.000 K dote. — Samo resne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, je poslati do 30. t. m. na upruvništvo „Slov. Ilustrovanega Tednika“ v Ljubljani, pod š'fro „Bog in sreča“. Tajnost častna stvar. Na anonimne ponudbe se ne odgovarja.
ШЖРШ1Ш^ГЂЖЉСХШ
Za Ljubljano, Ud mat, Šiško in Rožno dolino sprejme Ilustrovani Tednik raznašalce oziroma r aznašalke.
Za Trst ima Slov. Ilustrovani Tednik posebnega upravnika g. Jurija Starašinit, Trst, via del Farneto 21/11. vrata 10, ki je upravičen sprejemati naročnino in inserate.
Za Trst in okolico sprejme Slov. Ilustrovani Tednik več raznašalcev oz. raznašalk. Zglasiti se je pri našem upravniku za Trst g. Starašiniču via del Farneto 21/11. vrata 10.
Raznašalce oz. raznašalke sprejme Slov. Ilustrovani Tednik po vseh večjih krajih pred vsem za Divačo, Gorico, Idrijo, Jesenice, Kranj, Kamnik, Novo mesto, Opčine, Sežano, Brežice, Ormož, Krško, Ptuj, Celje, Maribor itd.
Ker vlada povsod za Ilustvovani Tednik veliko zanimanje in je naša in naših čitatelj e v želja, da dobe čitatelji list povsod hitro, sprejeli bi za večje kraje raznašalca oz. raznašalko, kateremu bi pošiljali list za vse naročnike z brzojavno pošto pod skupnim naslovom in ki bi naj potem list po svojem kraju oz. občini takoj raznosil. Kdor ima po petkih bodisi kadarkoli vsaj nekoliko časa ter si želi z raznašanjem Ilustr. Tednika v svojem kraju stalnega postranskega zaslužka, naj pošlje svoj naslov upravništvu v Ljubljano, ki mu sporoči natančneje glede zaslužka in opravka

Zgotovljene postelje
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, )20 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; in pol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3-50 in 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17-80, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenice 180, Češko.
Natančneji cenik gratis in franko.
HOTEL
z dobro upeljano
restavracijo
v neposredni bližini velike industrije in slovečega letovišča — izletnikom zelo priljubljen kraj in letovišče — ob železnici se radi rodbinskih razmer za polovično vrednost proda ali zamenja za gozd ali stavbišče v mestu. — Hotel je moderno opremljen, ima ves konfort in trgovske lokale. Za trgovino so zelo ugodne razmere, sploh se obeta najlepša bodočnost kraju. — Kupcu ni treba denarja, če ima primerno varnost ali kredit. Ponudbe pod „Ugodni kup 60.000“ na upravništvo lista.
Listnica uredništva.
Moratorij se imenuje odlok oz. zakon, ki odgodi ali odloži plačevanje za določeno dobo. Na Balkanu je sedaj uveden moratorij za tri mesece t. j., da se vsak plačilni rok, ki zapade v tej dobi, podaljša za tri mesece. In to je tudi neobhodno potrebno, kajti vsled vojne je prenehala trgovina in obrt in trgovci, obrtniki i. dr. ne morejo izpolnjevati svojih plačilnih obveznosti ter jih morajo upniki — tri mesece dalj počakati, kakor imajo določeno.
A.	Kje pa pustite brusiti svoje nože in škarje ?
B.	Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3.
^OZOZZl
50.000 parov čevljev!
4 pare čevljev samo 7 .$)(> Iv.
Več tovarn mi je naročilo, da naj razprodam veliko množino čevljev globoko pod izdelovalno ceno. — Prodajam torej vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 para čevljev za'đame, usnje rjavo ali črno, gloširane, z močno nabitimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fazona. Velikost po številkah. Vsi 4 pari stanejo samo 7-90 K. Pošilja se po poštnem povzetju.
F.Windisch, razpošiljalnica čevljev, Krakov št. S/57. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
tvojem licu, čeprav moraš tudi umreti. Glej, glej, kako se vi možje in posebno vi hrvatski junaki naglo spreminjate.
Vse to roganje kneginjino je bilo Tihomilu, kakor tisoč bodal. Že je hotel vstati, a pomislil je na nevarnost, katera preti Mileni. Zato reče:
— Kaj zahtevaš od mene, strašna ženska? Govori, ukazuj!
A ona odgovori :
— Nič, prav nič. Malenkost! Želim samo, da me poslušaš kleče, kar ti hočem povedati.
— Govori!
— Imam ti javiti veselo vest — se nakremži Gertruda in odstopi nekoliko korakov.
— Vesela vest za tebe, za me smrt — zamrmra Tiho-mil.
— Morda.
— Govori!
— Ne žaljuj za Mileno.
— Zakaj ne? ...
— Ker se ti je izneverila.
Tihomil plane kvišku ves besen in vzklikne:
— Lažeš ... nesramno lažeš!
— Misliš? ... Nu, nu ... kako si moder! Če že hočeš, dobro ! Lažem ... ali eno je vendar res: ona ni več tvoja!
— Čegava pa? — vztrepeta Tihomil in prebledi.
— Dragi moj, ne vem, kako ti naj povem... ona je ... ona je...
— Kaj je onaq
— Sužnja Gohtschalkova, ker jo je odvedel v svoje gnezdo.
Kneginja Gertruda je uživala že naprej ob učinku svojih besedi in je izgovarjala vsako besedo počasi.
Ali komaj je izgovorila je planila k vratom vsa plašna.
Strašen krik Tihomilov je zadonel po celici. Kakor, da mu je prešla v ude moč Goljata je razširil roke in hotel zlomiti okove. In zdelo sc je, da hoče železo popustiti njegovim silnim mišicam.
Gertruda je misiila v prvem hipu, da bo Tihomil planil na njo, ter ji razbil glavo ob zidu ječe. Prestrašena v dno duše je jela vpiti na pomoč.
Vendar železo je ostalo železo. Tihomilove mišice so se morale ukloniti. Kri je tekla iz njegovih rok, na ustah se je pokazala krvava pena, oči so mu zrle stekleno v kneginjo. Ječar in služabnik sta planila v ječo in ga, kakor na ukaz, vrgla na tla, pripravljena, da ga raztrgata na kosce.
Kneginja pa. zakrivajoča svojo bojazen, reče:
— Pustita ga. Dovolj je za danes... Naj premišljuje, kar sem rekla.
S temi besedami je izvršila kneginja prvi dan osvete.
XXX.
Noč je burna. Črni oblaki pokrivajo nebo. Temno je tako, da se vidi komaj štiri korake pred seboj. Samo, ko šine blisk po oblačnem nebu. se za trenotek pokaže si-sečka okolica. Nato zagrmi silni grom in zopet zagrne tema s svojim plaščem sisečko mesto, polje in brda in Savo.
Besen vihar in naiiv gospodujeta kraju in kakor da so vsi črti s srdom zaplesali kolo in zapeli grenko davorijo razvalin in smrti — turobno bojno pesem zadnjim ostankom starih bogov zoper novo dobo krščanstva, tako je grmelo, vršelo in bučalo po zraku. Strašna noč. Veje se lomijo, stari hrasti pokajo in v hišah škripljejo tramovi. Vse se je poskrilo in celo divje zveri so poiskale najvarnejša zavetišča. Nikjer ni videti ne slišati glasu kakega živega bitja.
A vendar! Po cesti, ki pelje v Sisek, hiti človek. V prvem hipu se ne da razločiti, ali je to moški ali ženska, tako je zavit v plašč. Tudi obraz je popolnoma zakrit, da ga besen vihar ne razbiča.
Vsak trenotek obstoji ta čovek zastrašen vsled besnega grmenja, nato pa pohiti zopet urno naprej, kakor bi ga podile fu rije.
322
323.