3-2006 50 3-2006 51 Janeza poznamo {tevilni planinci in smu~- arji in vendar z zamudo predstavljam tega obo`evalca gorskega sveta, rojenega 12. oktobra 1924 v Dra`go{ah. Pri srcu so mu vse gore, saj je kljub visokim letom kos tako nizkim kot visokim, tako travnatim kot skalnim, tako kopnim kot zasne`enim strminam. Na njih ga sre~ujemo vse leto, samega ali z `eno, bodisi na turi, na smu~i{~u ali ko nabira gobe, borovnice, maline, kostanj ali zdravilna zeli{~a. Je imeniten pripovedovalec z ostrim spominom. Ne manjka mu do`ivetij iz let pred vojno, med partizani in v slu`bi v JLA ter tistih, ki jih v gorah in na belih vesinah `e dokaj let do`ivlja kot zdrav in trden upokojenec. Gore, gore in spet gore ... Do 14. leta je `ivel v Dra`go{ah. Na Rati- tovcu je bil s sosedom Jernejem [midom in ob~- udoval Julijce, Karavanke in Grintovce. Poznal je komaj kak vrh, za prazen `ep kme~kega fanta so bile predale~. Bila pa je velika `elja, da bi jih neko~ obiskal. Imel je Jelovico, na kateri je pasel ov~jo ~redo in mimogrede oblezel skoraj vse njene kuclje, vrta~e, prostrane gozdove. Kon~al je osnovno {olo in {el v uk v Kropo. V Obrtni {oli tovarne Plamen se je u~il za stroj- nega klju~avni~arja in tam do~akal okupacijo. @e 8. avgusta 1941 je sre~al »go{arje« – novoro- jeno slovensko partizansko vojsko. Med Dra`go{ko bitko si je doma zdravil po{kodovano oko. ^etudi {e ni bil borec, je pomagal v akciji, junija pa `e s Sel{ko ~eto par- tizanil med Jelovico in Sorico. Bilo je vro~e, ves nem{ki 18. gorski polk je s strelci hajkal za par- tizani; padlo je 36 borcev. Zavlekli so se v visoke pe~i Dra`go{ke gore. [lo je za las, a ostali so ̀ ivi – po {tirih dneh brez hrane in pija~e. Nato je do pomladi kot kurir Jelov{ke ~ete na smu~eh kri- `aril po Jelovici, maja pa s soborci pre{el na levi breg Save. Do avgusta so delovali med Dobr~o in Kokro, sre~al bi jih lahko na Konj{~ici, Kofcah, Kri{ki gori, Stor`i~u, v Hudi~evem bor{tu, na Javorjevem vrhu, Krvavcu ... Nekaj ~asa je bil v Mladostni osemdesetletnik Janez Lu{ina ? Pavle [egula partizanski tehniki pri Niku Kav~i~u nad kaj`o »Pri ^rvu« visoko pod Malim Grintovcem. Avgusta je bil spet na Jelovici, ob kapitulaciji Italije pa je deloval od Cerkljanskega tja do [kofje Loke. Januarja 1944 je bila ~eta v sestavu XXX. divizije NOV in POJ. Na [entvi{ki planoti so pripravljali pohod v Bene{ko Slovenijo in Rezijo, ki naj bi se po 80 letih italijanske okupa- cije vrnili v naro~je Slovenije. Za~elo se je konec januarja. Vrstili so se spusti in vzponi: prehod ~ez ledeno Idrijco, Banj{ka planota, sestop, ~ez kolena globoka So~a pod Doblarjem. Opomogli so si v vasi Srednje ter v starih strelskih jarkih prebili nem{ko obstreljevanje z minometi. Po Kolovratu in Livku je sledil vzpon do cerkvice na Matajurju. Ob Nadi`i je spet pokalo in spet so morali ~ez vodo, pa skozi sotesko Pradol in ~ez goro Mijo do Breginja; tam so jih va{~ani nasitili z mlekom in polento. Janez je z za{~itnico moral {e na Kobari{ki Stol. Od tam je uzrl Rezijo in se kon~no zna{el v vasi Plati{~e, potem pa je komisar povedal, da naprej ne gredo, ker so na meji s Slovenci naseljenega ozemlja. Vra~ali so se ~ez Staro goro. Pod drevesi so pobirali marone in si s surovimi te{ili lakoto. To odtlej po~ne vselej – ko nabira kostanj, poje prgi{~e surovih plodov. Pod Kolovratom so pri Kamnu bredli globoko So~o; dr`al se je za mulin rep, da ne bi utonil. Obleka jim je zmrzovala na mokrih telesih. Posu{ili so se v kaverni pri samo- tarju, ki je pod Krnom in Rde~im robom iskal staro `elezo in granate. Do [entvi{ke planote – tam je bilo konec pohoda – so pri{li ~ez Mrzli vrh in spet ~ez vodo – Tolminko in Ba~o. Aprila 1944 je bil `e v Gorenjskem odredu; delovali so pod Krvavcem. Med boji in premiki se je zna{el tudi na Ra{ici in [marni gori, opravil je voja{ki te~aj in bil dodeljen enoti v Polhograj- skih dolomitih. Z Nemci in domobranci so se vojskovali na obmo~ju Osolnika, To{~a, Pasje ravni, O`bolta. Danes prijetni planinski cilji so planinski portret 3-2006 50 3-2006 51 bili takrat nevarni, `ivljenje ni bilo vredno po~- enega gro{a. Po osvoboditvi Beograda, 20. 10. 1944, se je marca 1945 s tovari{i iz razli~nih enot v dolgem dvodnevnem pohodu in negotovih bojnih raz- merah odpravil iz Cerknega ~ez Vojsko, Trnovski gozd, mimo Postojne, Pivke, Ma{una in ^abra v ^rnomelj. Oprani in re{eni u{i so z DC-3 pole- teli v Beograd – v zvezno {olo za poveljnike. Za~elo se je novo obdobje, spet ~as v gorah, ~as v JLA, ki je trajal kar 35 let. Izbral si je delo v planinskih in izvidni{kih enotah. @iveli so v gorah, ki jih je imel rad. Bilo je veliko lepih do`i- vetij v sredo- in visokogorju, za~injenih s smu~- anjem. Njegovi ob~asni sodelavci in tovari{i so postali {tevilni imenitni slovenski alpinisti, re{evalci in smu~arji. Oblezel je na{e Alpe in ve~ino gorstev Balkanskega polotoka: Dinar- sko, [arplanino, Gorski Kotar, Vla{i} in {tevilne druge, ni~ manj divje gorske skupine. @e decembra 1945 je z vojaki izvidni{ke ~ete XXXI. divizije opravil smu~arski te~aj na Velikih Blokah. Od 20. januarja do 20. marca 1946 je bil na nadaljevalnem smu~arsko-pla- ninskem te~aju za komandirje ~et in vodov planinskih in izvidni{kih enot v Kranjski Gori. Vodja je bil major Stane Pi{ler, oficir predvoj- nega planinskega polka, partizan in predavatelj v oficirski {oli NOV in POS. Marca 1937 je bil z vodom vojakov planincev med re{evalci `rtev plazu pod Stor`i~em. In{truktorja civilista sta bila Tone A`man iz Krope in Stane Koblar z Jesenic. Vadili so med Tamarjem in Vr{i~em. Med 20. junijem in 20. avgustom 1946 je bil na planinsko-plezalnem te~aju v Alja`evem domu, ki ga je oskrboval Janez Brojan st. z dru`ino. Vodja je bil spet Stane Pi{ler, in{truk- torji pa Jo`a ^op, Andrej More - Gandi, Stane Koblar, Maks Medja in Dolfe Kram`ar. Osnove so obdelali na »Malem Triglavu« za domom, vzpone pa na Triglavu, [krlatici, Razoru, Dov{kem kri`u, Rjavini, Cmiru, v dolini Tri- glavskih jezer, na Bogatinu, Lan`evici in drugih vrhovih. Neko~ so na neoskrbovani Kredarici na{li vse navzkri` in ravnokar posvinjano. Patrola je nemarne`e prestregla pri Stani~evi ko~i. Vrnili so se in poskrbeli za red! V karavli v Vratih so domovali grani~arji, v Bovcu sedeli Angle`i. Te~- ajniki so z in{truktorji plezali v Slovenski smeri, Janez pa v navezi v Kratki in Dolgi nem{ki ter Prusik-Szalajevi smeri. Cesto v Vrata je Pi{ler s te~ajniki in vojaki 3. kraji{ke brigade usposobil za tovornjake. Veliko do`ivetje je bila veli~astna proslava »Triglav v svobodi«. Zbralo se je ve~ tiso~ planincev, mnogi so bili na vrhu o~aka. Naslednjih sedem mesecev je po preme- stitvi v VI. armijo prebil v gorah okoli Sarajeva, Konjica, Fo~e in Gora`da. General Mihajlo Apostolski ga je dodelil planinskemu bataljonu posadke v Konjicu na Neretvi. Tamkaj{nje gore so podobne na{im. Septembra, oktobra in novembra 1946 so urili vojsko v plezanju in hoji na Prenju, ^vrsnici in Treskavici, kjer so se skrivali ostanki ~etni{ke vojske. Kdor je bil v uniformi KNOJ-a in OZN-e z modrimi oznakami, v teh gorah ni bil preve~ varen. Po vzponu na enega tamkaj{njih vrhov so mu va{~ani z vzno`ja povedali, da so ga opazovali ~etniki in mu prizanesli s svincem; imel je pa~ 3-2006 52 3-2006 53 rde~e epolete. Decembra so bataljon premestili v Fo~o. Pri{li so po dolini Neretve in ~ez Zelen- goro ter se nastanili v voja{nicah. Pot jih je vodila ~ez sloviti, v V. ofenzivi zvija~no poru{eni most ~ez Neretvo, ob kateri so ~etniki med vojno poklali na stotine muslimanov in jih zmetali v reko. Izhodi{~e je bila Jahorina, na katero so po mrzli vo`nji v tovornih vagonih od Gora`da do Pal odrinili na silvestrovo 1946. 16 km so gazili globok sneg. Na smu~i{~ih »Idiotska livada«, Pogledine in Ogorelica je vojake u~il smu~ati, drugje pa uvajal v zimsko plezanje; tudi vrhu Jahorine (1916 m) niso prizanesli. No~ni mir je motilo zavijanje vetra in tuljenje volkov ... 20. marca 1947 je bil na smu~arsko-alpini- sti~nem te~aju na Kredarici. Ko~o so oskrbo- vali Medjevi iz Srednje vasi, nosa~i iz Zgornje Radovne pa so jo zalagali s hrano. Ob prihodu je lilo, v vi{jih legah sne`ilo. Te`ko otovorjeni z osebno opremo in oro`jem so gazili sneg. [tiri tedne je v glavnem sne`ilo, padlo je ve~ metrov snega, bila je velika nevarnost plazov. Z in{- truktorji Jo`o, Maksom, Andrejem in Dolfetom so dali prednost pouku v ko~i in po mo`nosti smu~ali na Triglavskem ledeniku, do Stani~- eve ko~e in Velega polja ali po pravilih varnega plezanja osvajali Mali Triglav, Begunjski vrh, R` in druge vrhove v okolici. [ele maja se je vrnil v Gora`de. S planinskim bataljonom so do poznega poletja vadili na Jabuki, najvi{jem vrhu BiH – Magli~u (2388 m) – in v Sutjeski. Z izpitom za alpinista in u~itelja smu~anja je pozneje, v letih 1950 in 1951, po dva meseca sodeloval na letnih te~ajih v Vratih ter leta 1951 in 1952 na smu~arskih te~ajih na Vr{i~u. Od 1951. do 1956. je deloval na smu~arskih te~ajih za izvidni{ke enote V. armade v Mojstrani. Smu~ali so na Dov{ki Babi, Hru{kem vrhu, Me`akli, Vrta{ki planini, v Krmi in Vratih, plezali pa na Gran~- i{ah. Pogre{al je Staneta Pi{lerja, ki bi si zaslu`il, da bi o njem zbrali ve~ podatkov in jih objavili. Ko je vojska zgradila voja{nici na Rudnem polju, je Janez veliko let deloval kot in{truktor in vodja te~ajev. Smu~ali so na Konj{~ici, Uskov- nici, Praprotnici, Vi{evniku, Okrogle`u in na Lipanci. Maja 1957 je bil preme{~en v smu~- arsko-planinsko sredi{~e v Bohinjski Beli. Vodja je bil polkovnik Jo`e [vigelj, za smu~arsko in planinsko vzgojo je skrbel major Milo{ Rutar. V sredi{~u so imeli po dva te~aja za aktivne in rezervne oficirje iz vse Jugoslavije na leto. Ve~ini je delo ugajalo. Eden izmed njih, rezervni oficir in pravnik iz Beograda, je Janezu pozneje poslal celo razglednico s pozdravi z Matterhorna. V centru so izvedli ve~ alpinisti~nih prikazov za visoke predstavnike zavezni{kih vojsk VB, ZDA, ZSSR, Mad`arsko in Romunijo. Leta 1960 so ga zaprli. Janez meni: »[koda! Bil je vir razvoja smu~arstva in planinstva v Jugoslaviji.« Leta 1958 je pri profesorju Marjanu Jelo~- niku obnovil izpit za u~itelja smu~anja. Sprejet je bil med ~lane GRS. V dolgih letih dela v gorah je sodeloval v ve~ akcijah: S Stanetom Koblarjem so re{evali beograjske {tudente s Kri{kih podov, izpod Babjega zoba so odnesli mrtvega planinca, po{kodovanca izpod Malega Triglava so nosili v Krmo. Ve~ let je zastopal JLA v Komisiji za GRS pri PZS. KOTG ga je predlagala za vodjo odprave, a se Go{njak ni strinjal. Prispeval je k smu~arski in planinski vzgoji enot TO, v samostojni Sloveniji pa je pri- pravil demonstracijo za SV. S sodelavci {e dandanes pripravlja zimski {portni prireditvi »Po stezah partizanske Jelo- vice« in »Partizanske smu~ine Cerkno«, na Rudnem polju pa s Slovensko vojsko »Patruljni tek«. Na armadnih prvenstvih je tekmoval tudi sam in dvakrat zmagal v smuku, v veleslalomu in smuku pa si ve~krat prismu~al {e 2., 3. in 4. mesto. Napisal je knjigo Planinstvo v JLA, ki jo je l. 1968 izdal G[ JLA, in ve~ ~lankov za Voja{ki vestnik ter Na{o obrambo, v katerih je obdelal teme: uporaba smu~arskih enot, uporaba plezal- nih skupin v boju ter `ivljenje v snegu. Njegov je tudi scenarij za uspeli film Sne`ni plazovi – prvi o tej temi pri nas – ki ga je posnela Zastava iz Beograda. Je nosilec odli~ja partizan- ska spomenica 1941. Med mnogimi drugimi naj omenim predvsem nekaj {portnih: zlato plaketo GO ZZB NOV Slovenije za planinske pohode »Po poteh partizanske Jelovice«, plaketo Jo`eta Gregor~i~a ZTKO Jesenice za delo v Mojstrani, Bloudkovo plaketo, zlati znak PZS in zlato plaketo Smu~arske zveze Jugoslavije. Ko se z vrhov ozira na slovenske gore, se ~udi: »Sem mar vse to zares prepe{a~il?« in ugotovi, da se ne moti ... ^estitamo mu za plodno in po`- rtvovalno delo ter mu `elimo trdnega zdravja. Da bi se {e dolgo veselil `ivljenja in u`ival v lepotah svoje gorate domovine! m