Ambrozij Sraka:
Glasbeni pomenki
Taktirka. Marsikdo bi mislil, da je taktirka moderna pridobiteVi 
Gotovo: če mislimo z besedo taktirka ono elegantno palčico, s katero 
dirigent vodi zbor in orkester, je taktirka moderna pridobitev. Toda neke 
vrste taktirka, četudi v drugi podobi in bolj primitivna, je bila vedno v 
rabi, odkar človeški rod gode in poje. Ni še prav dolgo tega, kar so imeli 
dirigenti v Italiji v rokah podolgast kos usnja, ki so ga imenovali ciabatta 
(čevelj) in s katerim so v pravem pomenu besede takt tolkli, da se je 
čulo po vsej cerkvi. V četrtem stoletju, piše opat Pambon, so imeli me­
nihi - pevci navado, da so ritmične akcente povdarjali z gibom roke ali 
noge. In res, še dandanes orientalci, kadar pojejo, podčrtavajo svoje spe­
ve z gibom roke ali noge ali celo s povdarkom glave. Benediktinec J. 
Jeannin nam pripoveduje, da so imeli v prastarih časih cerkveni pevci 
v roki ropotuljice (tabulae osseae, quas cantores tenent in manibus). Bile 
so to slonokoščene ropotuljice, nanizane na vrvico. S temi ropotuljicami 
so pevci (ali pevovodje) povdarjali ritmični tok melodije. V šestem sto­
letju je Cerkev prepovedala pri mrtvaških obredih rabo takih ropotuljic in 
boioenčkov (imeli so tudi male bobenčke, kakor jih imajo orientalci še 
sedaj).
M. Wallace opisuje v Musical Times, XI, 1923 srednjeveškega cer­
kvenega pevovodjo takole: Na levi ima tri klerike in na desni tudi tri, 
on sam stoji na sredi kora in drži v levi roki debelo palico „propter 
disciplinam1 1 , s povzdignjeno desnico pa vodi cerkvene speve.
Zanimiva je opazka, da ima dirigent v roki palico „propter disciplinam4 4 
(zaradi reda). Iz tega sledi jasno, da ta palica ni bila samo simbol dosto­
janstva, ampak je tudi večkrat dejansko padala po hrbtiščih nepazljivih 
pevcev.
Mislim, da bi si tudi v naših modernih časih marsikateri pevovodja 
na tihem želel imeti tako sredstvo „propter disciplinam1 4 — proti nepa­
zljivosti in pevskemu napuhu.
Ambrozij Sraka:
Kakšne pesmi z napevi sem zapisal med 
slovenskim narodom ?
Ko se svatje poljubljajo.
1. Ti si golobičica, * Jaz sem pa golobček, * Kuškaj mene v gob­
ček ! (Belokranjska.)
2. Ena tička poje, * Sam ne vem kej, * Tam gori za Lublanco, * 
Na ravnem poljej. (Tomišelj.)
Fantovske podoknice
1. Fantje se pad oknam zberuo, * Zien’ni, nevejsti zapojuo. (Slivnica 
na Dolenjskem.)
2. Srečen večir in srečni dan, * Žien’ni, nevejsti in svatovcam! (Gra- 
dež na Dolenjskem.)
Prežarska.
1. Liibleni kristjani, poslušajte vi! (Ptujska okolica.)
2. Kuharca, kuharca, kuhaj večerjo, * Da gremo, da gremo v Kam­
nik na prežo! (Kleče).
5

Darovanje ženina ali neveste.
Prid’te, prid’te, dragi oče, * Prid’te, prid’te, draga mati! (Božjakovo 
pri Metliki.)
Godčevska „larma“
Nekej vam imam povedat, * Ene prov čudne reči. (Bohinj.)
Pesmi, ki se pojo še na svatbi.
1. Dober večer, ti mlada hčer! (Dolenjska.)
2. Dober večir, naši svatje, * Al’ ste revni al’ bogati! (Dolenjska.)
3. Hvalen bodi Jezus Kristus! (Podturen na Dol.)
4. Lubi svatje skupaj zbrani. (Gorenjska.)
5. Nevesta, bod’ pozdravljena! (Zatoliče pri Ptuju.)
6. Vse se danes veseli, * Čast nevest’ prepeva. (Golovec.)
7. Dones res je vse veselo, * Vse prepeva prov lepo. (Kicar.)
8. Gnes lepi spomin * Pred očmi je vsiin. (Zatoliče pri Ptuju.)
9. O sneha lublena, kaj misliš si ti? (Zatoliče pri Ptuju.)
10. Nevesta ino ženin ta. (Dolenjska.)
11. Oj ženin in nevestica, * Lep stan sta gnes zapustila. (Kicar pri
Ptuju.)
12. Lubi ženin in nevesta, * Bod’ ta eden drug’mu zvesta! (Dolenjska.)
13. Poslušajta me, o ženina!
14. Kaj pa se vendar nacoj tu obhaja? (Kicar pri Ptuju.)
15. Oj premisli tu veselje, Pri teh ohcetnih ludeh! (Dolenjska.)
16. Pač je leta dan prov sreči n. (Tomi šel j pri Igu.)
17. Eno pesem mi čemo zapeti.
18. Poštena družba, čuj in glej, * Zašliš’te žene in možje! (Valta
Vas.)
19. Dans je v Kani Galileji * Ena srečna ohcet b’la, * Svatje so 
b’li božji jogri, * Ino Jezus, Marija. (Gorenji Ig pri Krimu. — Je nabožna.)
20. O lubleni no pošteni, * Ovi žene no možje! (Zatoliče pri Ptuju.)
21. Mi v toti hišici * Smo skupaj zbrani vsi. (Hajdin pri Ptuju.)
22. So ptičice pele, pojejo tud’ zdaj! (Matena pri Igu.)
23. Mlada dva se poročila, * In ljubila se zvesto. (Hradeckega vas.)
Odhodnice.
1. Zdej moram začeti jemati slavo. (Dolenjska.)
2. Oh, kaj meni je storiti. * K’ moram se od vas ločiti! (Dolenjska.)
3. Očka in mamca, vas objamem, * Prejden od vas slavu vzamem. 
(Dolenjska.)
4. Oh prelubi moji oče, * Men’ ni za obstat’ mogoče. (Dolenjska.)
5. Zdej bom pa slavu jemala. (Dobrepolje na Dolenjskem.)
6. Cajt se je od vas podati. (Dobrepolje.)
7. Zdej se je nam od vas podati. (Dobrepolje.)
8. Sem včirej biv cev dan vesev. (Pijava Gorica.)
9. Snuč’ sem vas vesev sprejev. (Dolenjska.)
10. Godci, godite marš prov lepu, Potlej pa grema z nevejsta damu! 
(Ig pri Ljubljani.)
VII. Pesm i pivske za v veseli družbi, 
a) Zdravice in napitnice.
1. Zdravica je pa ta,* Ki jo sam Bog štema. (Prigorica pri Ribn.)
2. Zdravička more napita bit,* Za voljo kompanije. (Spodnji Hajdin)
3. Eno si zapojmo,* Bratci, to vsi vemo. (Bočna pri Gornjem Gradu).
6

4. Eno zdravico jest znam,* pa me zapet’ jo je sram. (Pece na Dol.)
5. Se bratci skupaj zbirajo,* Korajža velja ! (Tlake pri Šmarju).
6. Ena kupica,* Zdrel’ ga vinčeca* Gor pa dol po mizi je špancirala. 
(Iška Vas).
7. Na zdravje našim fantom,* ln tud’ dekletom nam! (Iz Vipave).
8. Vince je svadko,* Teče prav gvadko. (Ihan na Gor.).
9. M i ga pa točmo, točmo, točmo,* M i ga pa poč’mo, poč’mo, poč’- 
mo! (Beričevo).
10. To žlahtno vinsko kapljico* Zdaj hočemo popiti. (Zl. V. Orožen).
11. Sonce sije, luč gori,* (Micka) pred tabo pa glažek stoji. (Mate- 
na pri Igu).
 1 N § - - - - - - - -
Koncertna poročila
Akademski pevski zbor, gotovo najagilnejši pevski zbor v Ljubljani, je pri­
redil v maju koncert slovenske narodne pesmi. Na letošnjem koncertu je izvajal 
samo koroške in belokrajinske pesmi, prve največ v priredbi svojega pevovodje 
Fr. Marolta, druge v priredbi M. Tomca. Koncert, ki je vzbudil v vsej slovenski 
javnosti veliko pozornost, pomeni važen mejnik v slovenski vokalni glasbi. Aka­
demski zbor, ki namerava pokazati celoten razvoj slovenske vokalne glasbe, osobito 
slovenske narodne pesmi, bo v jeseni svoj program nadaljeval.
Črnomelj. Cerkveni pevski zbor v Črnomlju je priredil na Petrovo v Pro­
sveti samostojen koncert. Vodil ga je g. dekan Bitnar. Na sporedu so imeli 19 pes­
mi, ki jih je zbor v vsakem oziru dovršeno izvajal. Najlepše so doneli mešani zbori. 
Občinstva se je nabralo toliko, da je skoraj primanjkovalo prostora.
Preserje Na binkoštni ponedeljek je imel pevski zbor v Preserju lep koncert, 
ki ga je naštudiral g. kaplan Mirko Bartol. Mešani zbor se je prijetno menjaval 
z ženskim oziroma moškim. Ves spored, 20 pesmi dolg, so dobro izvajali, le moški 
zbor bi rabil še nekoliko pile.
Šmartno pri Litiji. Teden pozneje kot v Zagorju smo imeli tudi pri nas 
koncert s programom, določenim za stadionske svečanosti. Petje je vodil g. kaplan 
Vinko Lovšin, orglal je pa g. organist JoMco Cajhen. Koncert je prav lepo izpadel. 
Pevci so svojo nalogo izborno rešili; tudi ljudje so pokazali veliko zanimanja za 
koncert.
Slovenska glasbena razstava v Ljubljani Začetkom meseca septembra, ko
se vrši v Ljubljani jesenski velesejem in dnevi slovanskih plesov in glasbe, bo na 
velesejinskem prostoru razstava slovenske glasbe. Vsa pevska in druga glasbena 
društva v dravski banovini vljudno prosimo, da javijo po dopisnici Glasbeni Ma­
tici ljubljanski, ki je prevzela aranžma te razstave, ako imajo v svojem arhivu ro­
kopise slov. skladateljev, dalje kake zanimive slike in društvene zastave in ako bi 
bili pripravljeni dati te predmete za čas razstave na razpolago.
N ove skladbe
Šest cerkvenih pesmi. Zložil Anton Grum. V zbirki dobimo Oče naš, Kan­
tato iz psalma 126 (Ako Gospod ne zida hiše), Hvalnico (150 psalm), V zakramen­
tu, Angelsko češčenje in Raduj se Kraljica nebeška. Vse pesmi so pisane v sloves­
nem slogu in bodo zlasti ob slovesnih prilikah dobrodošle. Zborovski slog je po­
srečen, vse pesmi tečejo neprisiljeno. Zborom jih priporočamo
Breda Šček: Raste mi, raste... Sedem kraškili samospevov. Cena Din 50. 
Marljiva skladateljica je v samozaložbi izdala zbirko prav posrečenih samospevov; 
večinoma so pisani za visoki glas. Vse njene skladbe, tako tudi te, nosijo pečat 
njene osebnosti, ki je čisto svojevrstna, a v jedru zdrava.
7