http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	t6(Ì D Ì k
ČETRTEK, 18. MAREC 2010 / ŠTEVILKA 851, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA'/ CENA: 1,20 EUR
851
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel št 040 410743
(3 srnobil
lko	Prvv/oi nolzai looorta
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Računovodstvo ASEK
Kajuhova 28, IZOLA Tel: 64 00 684 ali mbt: 041 716 933 (Almira) asekf3siol.net
Vsaka luknja ima nekje začetek in nekje konec
Z luknjami je v glavnem križ. Tako vsaj pravijo moški, vsi pa radi porečemo, da ga ni slabšega kot je delanje luknje v vodo. V primeru gradnje tunela pod Markovcem problem ni v tisti luknji ,pač pa v občinskih pisarnah.
(Mef) Dejstvo je, da smo verjetno postavili časovni rekord v sprejemanju nekega dokumenta, ki bi lahko vsaj delno omilil probleme povezane z gradnjo hitre ceste oziroma odvažanjem materiala iz tunela Markovec.
V kratkem bomo namreč praznovali drugo obletnico od začetka priprav na sprejem ureditvenega načrta za gradnjo nove ceste Jagodje - Šared, ki bi vsaj delno omilila težave, ki se obetajo prebivalcem izolskega podeželja zaradi prevozov na deponijo pod Šaredom. Pred nami je druga obletnica, pa je prostorski do-
kument komaj sprejet, začtek del pa še zelo daleč, saj je treba še odkupiti nekaj zemljišč od zasebnikov, med katerimi so menda tudi takšni, ki jim prodaja ne pride na pamet. Dobra vest je, da je občina sklenila dogovor o sofinanciranju gradnje z Darsom in da bo tako od države dobila nekaj parcel tudi brezplačno. Ob začetku vrtanja tunela pa smo povsem pozabili na nek drugi, nič manjši projekt, ki je bil še kako povezan z vrtanjem v Markov hrib.
V mislih imam takoimenovan izolski otok, ki je bil sestrski projekt tunela Markovec in eden od projektov slovenske države.
Zdaj je že bolj ali manj jasno, da ga, vsaj na ta način, ne bomo gradili, če ga sploh bomo, saj se o njem preprosto ne moremo dogovoriti.
Ali gre morda res za problem neučinkovitosti parlamentarne demokracije? Če bi imeli diktaturo bi verjetno počakali z vrtanjem dokler ni vse pripravljeno za gradnjo otoka, ker bi bilo tako najceneje. Tako pa vsak projekt delamo po svoje in prepričan sem, na naj dražji možni način.
Plansko gospodarstvo je kletvica ob kateri se vsi zdrznejo. Če dobro pomislim, bi ga včasih zelo, zelo potrebovali.
Šef
Jaz sem Roman Cvetko in sem prišel za direktorja občinske uprave, za naslednjo petletko.
Že res, da nisem od tukaj doma, a me par ljudi vseeno pozna. Tudi Mefa se spomnim, ko je bil še malo mlajši in drugih politikov starega kova, ki jih je doletela idejna obnova in so zdaj eni levi, drugi pa desni, vsi bolj uradni in tudi bolj resni. In zdaj lahko že zaviham rokave, ker je čas za delo, in je čas za zabave.
Nagrajeni športniki
Prejšnji teden, v sredo, ko smo zaključevali redakcijo Mandrača, so v izolskem kulturnem domu pripravili tradicionalno prireditev na kateri nagradijo najboljše izolske športnike v prejšnjem letu. Očitno je vreme naredilo svoje, zamuda pri organiziranju prireditve pa tudi, tako da je bila udeležba športnikov in obiskovalcev skromna.
AVTO CENTER	
	
@ BANKA KOPER
ifisrooE

komunala
izota-isola
PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA:	8.00 -12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950
IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 j (24 ur) tel: 041/ 650 375
Dogajalnik
Zgodovinsko umetnostni vodnik po Izoli
Občina Izola in Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem sta v ponedeljek predstavila publikacijo »Med izolskimi spomeniki«, ki predstavlja celovit in izčrpen vodnik po umetnostno-zgodovinski dediščini Izole. Z njegovo izdajo dobiva zainteresirana javnost dostop do informacij o bogati dediščini Izole, dostopnost v štirih jezikih pa tovrstno poljudno-znanstveno publikacijo približuje tudi tujim uporabnikom.
Izdajo publikacije so v sejni sobi Občine Izola predstavili dr. Darko Da-rovec, dr. Martina Vovk in Vesna Kamin Kajfež iz Znanstveno raziskovalnega središča ter župan Občine Izola dr. Tomislav Klokočovnik.
V uvodnem nagovoru je dr. Klokočovnik poudaril, da pomeni izdaja publikacije velik doprinos k seznanjanju javnosti o bogati izolski dediščini, obenem pa poudaril, da so tovrstne aktivnosti z Znanstveno raziskovalnim središčem del širšega sodelovanja Univerze na Primorskem in Občine Izola. V nadaljevanju je dr. Darovec izpostavil, da je bila Izola do sedaj izvzeta iz javne obravnave umetnostno-zgodovinske dediščine obalnih občin, s publikacijo »Med izolskimi spomeniki« pa se Izoli dokončno daje veljavo tudi na tem področju.
Po podrobnejši predstavitvi vsebine s strani Vesne Kamin Kajfež in dr. Martine Vovk so se zbrani strinjali, da bo vsestranska uporabnost vodnika zagotovo povečala spoštovanje do spomenikov, ki so bili do sedaj zapostavljeni oziroma skriti očem javnosti. Med predstavljenimi spomeniki izstopajo: župnijska cerkev Sv. Mavra skupaj z nekaterimi najbolj kvalitetnimi umetninami 16., 17. in 18. stoletja; palača Manzioli, palača Besenghi degli Ughi, cerkev Marije Alietske ...
Vodnik MED IZOLSKIMI SPOMENIKI. UMETNOSTNO-ZGODOVINSKI VODNIK PO UMETNOSTNI DEDIŠČINI IZOLE je nastal kot rezultat predhodnih znanstvenih raziskav in študij, ki so dale ažurirano stanje spomenikov, opremljen je s kvalitetnim fotografskim materialom in natančnim zemljevidom. Vodnik je večjezičen (slovenski, angleški, italijanski, nemški) in je tako namenjen tudi popularizaciji med tujimi gosti, obenem pa je uporabna in strokovno relevantna publikacija za promocijo izolske dediščine v tujini. Namen vodnika je populariziranje strokovnega vedenja o izolski kulturni dediščini; v ta namen so spomeniki predstavljeni v poljudno-znan-stvenem jeziku z najosnovnejšimi in bistvenimi podatki ter reprezentativnimi fotografijami, in je kot tak namenjen najširšemu krogu publike (tako strokovne kot tudi turistom, naključnim obiskovalcem mesta, šolski mladini...).	ur
„ UREJANJE VAŠEGA VRTA
IN OKOLICE	^
' Gorjup s.p.
•Striženje žive meje -Pranje stopnišč -Pranje fasade -Košnja trave	in dvorišča	-ČišCenje žlebov
-Obrezovanje drevja -Manjša zidarska -Manjša hišna -Žaganje dreves	dela	opravila
-Priprava zemlje
(Gsm: 041/991 92H
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
PA NE BO
Resnica je mrtva. Vse je dovoljeno. Tako sem prebral dozdaj neštetokrat citirano misel Fredricha Wilhelma Nietzchea, iskalca druge republike, ki je napisal »Bog je mrtev. Vse je dovoljeno.« Ampak Nietzche ni mislil tako. Napisal je, da je bog mrtev, le zato, ker je nastopil čas za človeka, ki spozna resnico. Bog je vera, v verovanje se ne dvomi, resnico pa se išče. V resnici vsi, ki so prebrali to, kar je napisano v tem Janšinem, drugače zelo slabo napisanem, literarno - teorijsko - filozofskem, ali praktično političnem skrapucalu, pripisujejo to njegovi (re)interpretaciji Dostojevskega in Nietzcheja, čeprav je resnica dugača in starejša. Napisal jo je Vladimir Bartol v zadnjem delu trilogije Mladost pri svetem Ivanu. Od zdaj naprej piše Bartol:
»Toda komaj sem se v naslednjih letih lotil proučevanja zgodovine ter se poglobil v islamski svet in v Hasanoco dobo, mi je iz knjig in dokumentov udarilo v oči strašno vrhovno načelo izmailskih velikih mojstrov, ki ga je prvi izrekel blazni kalif Hakim L, ki se je bil sam proglasil za boga človeka...: V nič verovati, vse smete storiti, ali, Nič ni resnično vse je dovoljeno... Prehod od prvega dela načela, »nič ni resnično«, do njegovega drugega dela, »vse je dovoljeno«, je razumljiv samo tistemu, ki ve, kaj se pravi v nekaj fanatično verovati. Samo tistemu, ki je nekoč fanatično veroval v boga in potem to vero izgubil, se bo zdelo logično, da če nič ni resnično, mora biti potem vse dovoljeno. Kajti če moralna,etična načela zapoveduje bog, so veljavna samo toliko časa, dokler nekdo v boga veruje. Ko si odstavil boga, si odstavil tudi njegova načela. Kajti bog je za vernika resnica in če boga ni, tudi resnice ni; iz tega je zaključek, da če ni nič resnično, potem je vse dovoljeno, logičen.
V nadaljevanju pa še pojasnilo, zakaj je napisal Alamuta: »Pomisliti je treba tudi, v kakšen čas je padel ta nevarni tekst. Mussolini je že dobro desetletje grozil in pritiskal na naše meje. Leta 1933 je prišel Hitler na oblast in leta 1938, ko je roman izšel, je bil podpisan sramotni sporazum v Muenchnu. In takrat so že padale Hitlerjeve grožnje kakor zoper vso Evropo tako tudi zoper nas. Nekateri mojih znancev so spričo teh groženj menili, da bi nam, kot majhni državi, a še posebej nam, Slovencem, v naši neznatnosti najbolje pritikala politika noja, češ, če jih mi ne vidimo, nas tudi oni ne bodo videli. Zoper to miselnost sem jaz priznal en sam izrek: Hamletov »bodi pripravljen, to je vse«,.. Toda v letih 1936-1938, ko sem pisal Alamuta,so se v svetu dogajale še druge velike in strašne stvari, ki so pretresale narode našega planeta. Mislim namreč na velike monstruozne procese in čistke v Moskvi...«
Tako Bartol, po izobrazbi psiholog, pristaš Freuda in njegove psihoana-litske šole, pojasnjuje zakaj je vse dovoljeno, tudi fašizem in nacizem, kot psihopatologijs politike. Če bi (pre)pisovalec fraze »Bog je mrtev. Vse je dovoljeno.,« prebral Bartolovo trilogijo (če je že iz Alamuta prepisoval), ter Freudovo Psihopatologija vsakodnevnega življenja, ne bi ničesar več v življenju napisal. Kakšne so posledice teh šestih besed v vsakodnevnem socialnem in političnem stanju družbe je pojasnil že Bartol. Kaj pa danes?
Danes je to zahteva po drugi republiki, ker prva, dobijena na plebiscitu, ni ne fašistična, ne nacistična, ne stalinistična, ne janšistična, ampak bi to morala biti. Pa ne bo.
BREZPLAČNA AMBULANTA
Na pobudo dr. med. Andreja Dernikoviča je v Izoli začela delovati brezplačna ambulanta. Namenjena je samo osebam, ki nimajo urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Razen brezplačne zdravstvene pomoči bo ambulanta nudila tudi nasvete pri socialnih in drugih težavah.
KJE NAS NAJDETE; Zdravstveni dom v Izoli (prvo nadstropje, druga vrata levo, zasebna ordinacija splošne medicine dr. med. Andrej Dernikovič)
URNIK : torek od 15-16h in petek od 14-15h Druge informacije lahko dobite na OSI 672-160

VOLITVE 2010
Veliko izbiranih malo izbranih
Do oktobrskih lokalnih volitev sicer manjka še polnih osem mesecev in vsaj na zunaj v Izoli ni videti, da bi se že začele priprave na jesenski volilni obračun, toda obveščeni vedo povedati, da stranke že vneto zbirajo in pripravljajo kandidate, tako za funkcijo župana kot za člane občinskega sveta. Edina, javnosti znana informacija v zvezi z volitvami župana je izjava sedanjega župana, da bo ponovno kandidiral, njegovi protikandidati pa so še zaviti v plašč skrivnosti. Zagotovo pa ne bo edini kandidat in morda ga čaka celo protikandidat koalicije strank in list.
V Sloveniji bodo jeseni potekale redne lokalne volitve. Zadnje redne volitve županov in članov občinskih svetov so bile 22. oktobra 2006, v občini Izola pa smo imeli julija 2008 še predčasne volitve zaradi razpustitve občinskega sveta ob odstopu dvanajstih občinskih svetnikov. Naslednje redne lokalne volitve se opravijo najprej dva meseca in najpozneje zadnjo nedeljo pred potekom štirih let od prejšnjih rednih lokalnih volitev. Datum, ki bo tako enkrat oktobra, bo določil predsednik DZ-ja z razpisom volitev.
Oktobra nas torej čakajo lokalne volitve, niso pa izključene tudi sočasne prve volitve v novoustanovljene pokrajine. Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš pravi, da sočasna izvedba prvih volitev v novoustanovljene pokrajine ni nerealen cilj.
Brez velikih novosti
Posebnih sprememb na področju volilne zakonodaje na lokalni ravni ne gre pričakovati z izjemo določila o 30 - odstotni zastopanosti obeh spolov. Kandidati bodo morali biti razporejeni tako, da bo v zgornji polovici liste izmenično najmanj vsak tretji kandidat drugega spola. Gre sicer zgolj za prehodno rešitev, saj se bodo ženske kvote do lokalnih volitev leta 2014 postopoma zvišale na 40 odstotkov. Zanimiv je še podatek, da so zadnjo spremembo zakonodaje za lokalne volitve prinesle prav izolske volitve, tako da je zdaj natančneje določeno, da v volilnih komisijah in odborih ne morejo biti sorodniki kandidatov, prav tako je natančneje opredeljeno glasovanje po pošti.
Manj list in manj kandidatov?
Če bi sodili po trenutnem političnem dogajanju v izolski politiki, potem mirno lahko ugotovimo, da je malo tistih strank in list, ki so v obdobju po volitvah resneje zastavile svoje politično delo. Se manj je bilo tistih, ki so delovale širše kot v najožji sestavi vodstva, vendar je takšen občutek lahko
varljiv, saj smo že vajeni, da se tik pred volitvami v življenje vrnejo stranke za katere smo bili prepričani, da so že odmrle, pojavijo pa se tudi različne liste stanovsko, generacijsko ali celo nacionalno zainteresiranih skupin ljudi.
Pred dvema letoma smo na volitvah spoznali kar nekaj “novincev”, kot naprimer Listo Ivo Marc, Listo za šport in zdravje, Listo za Izolo, Listo Vsi smo Izolani, listo Dobro jutro Izola, Listo Podjetniki - impreditori in Listo Svobodna Izola. LDS pa je kandidiral z listo Marjan Tkalčič in skupina volivcev.
Nobena od naštetih ni dobila dovolj podpore za vstop v občinski svet. Lista Izola zbudi se z dodatkom II. je dobila enega svetnika, tako kot v prvi polovici mandata, Lista Izolani je nastopila kot Mef in Izolani in dobila dva svetnika ter imela tretji najboljši rezultat v občini. Prvič je nastopila na volitvah stranka Slovenija je naša in ob podpori župana sosednje občine dobila prav tako dva mandata. Brez mandata je ostala LDS, po enega svetnika pa sta izgubili De-sus in SDS. Stranka SD je enega svetnika izgubila, nesporna zmagovalka volitev, ki so minile v znamenju medobčinskega spopada pa je bila stranka Izola je naša.
Od strank so brez mandata ostali: Zveza za Primorsko, Mladi za Izolo, SLS, SNS in Nova Slovenija. Zelo verjetno se bodo vse te, morda z izjemo Mladi za Izolo, na jesenskih volitvah spet pojavile na volilnih lističih, zagotovo pa se jim bosta pridružili še IDZ ter Slovenska Unija in kakšna novonastala lista ali kakšna od obstoječih Civilnih iniciativ.
Ali že imajo kandidate?
Večini izolskih strank in list smo poslali osem vprašanj v zvezi z volitvami.
Vprašali smo naslednje:
1.	Ali bo vaša stranka (lista) sodelovala na jesenskih lokalnih volitvah?
2.	Ali ste že začeli predkandidacij-ske postopke oziroma ali že sestavljate kandidatne liste?
3.	Ali imate kandidata za župana?
4.	Kakšen rezultat pričakujete?
5.	Kakšen rezultat pričakujete pri volitvah občinskih svetnikov?
6.	Ali že veste, kako boste dobili denar za volilno kampanjo?
7.	Ali boste opravili anketiranje Izo-lanov pred določitvijo kandidatov?
8.	Boste morda oblikovali kakšno predvolilno koalicijo?
Zal nam vsi pozvani niso, ali morda niso pravočasno, odgovorili na vprašanja, nekateri pa so se vendarle potrudili in nas odvrnili od ugibanj. Njihove odgovore objavljamo po vrstnem redu, kot smo jih prejeli v uredništvo.
IJN
Seveda so v stranki Izola je naša potrdili, da bodo sodelovali na jesenskih lokalnih volitvah, vendar kandidatne liste še ne sestavljajo. Njihov kandidat za župana je Dr. Tomislav Klokočovnik, ki mu napovedujejo zmago. Pri volitvah občinskih svetnikov pričakujejo sedanje število svetnikov ali več. O financiranju kampanije še ne razmišljajo, prav tako ne bodo opravili nobenega anketiranja, pripravljeni pa so na koalicijo z vsemi tistimi, ki želijo sodelovati v dobro Izole.
Lista Metin Izolani
V listi so že pripravili predlog evidentiranih kandidatov, med katerimi je več mladih in uglednih imen, o kandidaturi za župana se še odločajo, predvsem pa želijo podvojiti število svetnikov v občinskem svetu. Kot vedno doslej bodo vse stroške kampanje plačali iz lastnega žepa, bolj kot anketam pa zaupajo lastnemu poznavanju Izolanov. O koaliciji ne razmišljajo, ker politike ne razumejo kot boj ampak kot iskanje dogovorov.
Zares
Seveda bo tudi stranka Zares -nova politika sodelovala na lokalnih volitvah. Trenutno se pogovarjajo s kandidati, kandidatna lista pa še ni sestavljena. Glede kandidata za župana so se pogovarjali z določenimi osebami, ki pa seveda potrebujejo čas za razmislek, pričakujejo pa hud boj, glede na to, koliko imen za potencialne županske kandidate se pojavlja v javnosti. Na volitvah občinskih svetnikov pričakujejo boljši rezultat kot na zadnjih volitvah, denarja za kampanjo bodo uspeli zbrati verjetno ravno toliko, kot zakon dovoljuje porabe za občinske volitve, o anketiranju pa se še niso odločili. Glede predvolilne koalicije pa pravijo, da je še prezgodaj za odgovor, saj je do volitev še več kot pol leta.
Desus
Tudi pri stranki Desus so že začeli s predvolilnimi postopki, imajo tudi kandidata za župana za katerega pričakujejo, da bo izvoljen, na volitvah občinskih svetnikov pa pričakujejo, da bodo dobili vsaj tri svetnike. Nekaj denarja za kampanjo že imajo nekaj ga bodo še zbrali, načrtujejo izvedbo ankete in tudi pogovori o predvolilni koaliciji že potekajo.
SDS
Pri izolski SDS pravijo, da predvolilni postopki potekajo že več kot pol leta, tako da so liste in kandidati že skoraj v celoti znani. Tudi kandidata za župana že imajo evidentiranega in so zanj že pridobili predhodno soglasje IO SDS v Ljubljani. Ime kandidata za župana, imena nosilcev list in ostalih kandidatov za občinske svetnike ter podroben program stranke na jesenskih lokalnih volitvah bo predstavljen na novinarski konferenci, v torek, 6. aprila 2010. Na volitvah župana pričakujejo najmanj uvrstitev v drugi krog, pričakujejo pa izvolitev 4 - 5 občinskih svetnikov iz vrst SDS. Pridobivanje sponzorskih sredstev za kampanjo že poteka, ne načrtujejo anketiranja, glede koalicije pa pravijo, da bodo o koalicijah razmišljali po volitvah glede na rezultate, povezovali pa se bodo z vsemi listami oz. strankami, ki se bodo v svojih programih zavzemale za enake ali podobne vsebine.	A. M.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefančič s.p.
mob 040/ 624 - 225 MOB 041/703-927
Gradnje
Na Pivolu že vrtajo tunel
V začetku tedna so gradbinci v dolino Pivola pripeljali stroje za vrtanje oziroma rezanje tunela Markovec. Zaradi primernosti terena so se odločili, da bodo vrtati začeli na izolski strani, kar seveda pomeni, da se bo prevoz materiala po stari cesti za Korte začel prav kmalu.
Predor Markovec je največja letošnja gradbena naložba in medtem, ko na koprski strani tunela trenutno poteka sidranje terena, oziroma okrepitev brežine in se bo vrtanje predora začelo pred prvomajskimi prazniki, pa je že vse pripravljeno za začetek vrtanja v dolini Pivola na izolski strani.
Vrtanja 2.200 metrov dolge predorske cevi se bodo lotili na izolski strani zaradi ugodnejših geomehanskih razmer, kot je povedal tehnični vodja, Enver Silič, pa so se odločili za tehnologijo rezanja, čeprav v Sloveniji uporaba rezalnih strojev pri takih gradnjah ni ravno pogosta.
Ko bodo začeli vrtati tudi na koprski strani bodo dprta vsa štiri delovišča, saj bodo hkrati vrtali na vsaki strani na dveh ceveh, skupaj pa bo pri vrtanju tunela delalo nekaj nad 400 delavcev. Na vsakem delovišču naj bi napredovali za tri metre na dan, gradbinci pa bodo s posebno mehanizacijo delali 24 ur na dan, vse sobote, nedelje in praznike.
Gradbena dela bodo potekala predvidoma 32 mesecev, k čemur
bo treba prišteti še šest mesecev za montažo elektrostrojne opreme. Če bo projekt stekel brez zapletov, bodo prvi avtomobili skozi predor zapeljali spomladi 2013. Gradnja predora bo državo stala nad 60 milijonov evrov.
Na izolskem gradbišču, oziroma na obeh gradbiščih, saj bodo delali hkrati na vrtanju obeh cevi predora, je te dni zelo živahno. Postavljen je že betonski delovni portal za obe tunelski cevi, ki sta že zarisani in urejen je tudi dovoz, tako da so stroji že pripravljeni. Kdaj natanko bodo zarezali prve metre predora še ne vedo, zagotovo pa se bo to zgodilo v teh dneh.
Krajevna skupnost (KS) Korte in Civilna iniciativa za razvoj podeželja sta na okoljsko ministrstvo vložili prošnjo za revizijo gradbenega dovoljenja, ker naj ne bi bilo izdano v skladu z državnim lokacijskim načrtom. “Vendar so jo zavrnili, ker niso pristojni za te zadeve, in nas napotili na upravno sodišče, kar bomo tudi storili,” je dejal Edi Grbec, predsednik KS Korte
20 minut brezplačne nege obraza
V petek 26. marca med 10. in 14. uro bo z nami v Reviti svetovalka in specialistka za kozmetiko obraza izdelkov Dr. Hauschka. Na razpolago vam bo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami. Naročenim strankam bo strokovno pregledala kožo, svetovala najustreznejši način za njeno čiščenje, zaščito in kozmetiko ter opravila tudi mini nego obraza.
Če želite svojih 20 minut, se čimprej oglasite pri nas ali pa nas pokličite in si rezervirajte termin.
Kristanov trg 1 - tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.30 V___________________sreda: 8.30-12.30 in 16-19 sobota: 8.30 -12.30 '
Na deponijo Šared bodo iz predora Markovec pripeljali 200 tisoč kubičnih metrov materiala. Do ureditve deponije bodo izkopni material dovažali na deponijo Železni most pri Kozini. Na podlagi novega izračuna, ki predvideva krajši časovni interval, manjšo nosilnost tovornjakov in prevoze za 18 delovnih dni na mesec, je komisija (v kateri so Dars, DDC in civilna iniciativa) sprejela novo frekvenco prevozov po zdajšnji stari cesti Izola-Korte s prejšnjih 32 na 71 tovornjakov na dan.	ur
Reaktor
Nezakonita poročila Nadzornega odbora
Pojasnila župana Občine Izole na komentar Brede Pečan »Zaničljiv odnos občinskega vodstva do Nadzornega odbora«
Z velikim obžalovanjem ugotavljam, da vlaga gospa Breda Pečan velike napore v javno polemiziranje zadnjega poročila o delu Nadzornega odbora Občine Izola ter sprotno diskreditacijo trenutnega občinskega vodstva. Veliko bolje bi bilo, če bi se gospa, raje kot na promocijske aktivnosti morebitnih izsledkov organa, osredotočila na proceduralno pravilnost postopkov ter posledično na zakonitost delovanja Nadzornega odbora.
Končna poročila Nadzornega odbora so namreč v obliki, v kakršni so predstavljena, nezakonita. Nezakonita so zato, ker niso pripravljena v skladu s »Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine«. Kršena so namreč določila 14. člena, saj pri obravnavanih poročilih ni navedeno, katere vsebine odzivnih poročil nadzorovanih organov so bile upoštevane, katere ne in zakaj so bile zavrnjene. Omenjeni pravilnik jasno navaja, da morajo biti odzivna poročila navedena, trditve o nepravočasno oddanih poročilih s strani Občine pa so dejanska laž. Poročila, ki temeljijo na neresničnih ugotovitvah, ne morejo biti verodostojna, sestavljena morajo biti namreč na podlagi verodostojnih in preverjenih informacijah. Poročilo o delu Nadzornega odbora za obdobje 2008/2009 tako ne more biti nič drugega kot politični pamflet. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan ugotoviti dejansko stanje in le na podlagi slednjega lahko odbor sestavi objektivno poročilo oziroma predlaga ustrezne ukrepe. Pri svojem delu je odbor gradiva izbiral selektivno, na kar smo s strani Občine neprestano opozarjali.
Po vsem naštetem moram poudariti, da je bilo poročilo o opravljenem nadzoru Centra za kulturo, šport in prireditve javnosti predstavljeno v obliki osnutka, osnutek poročila pa skladno s 3. členom »Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine« ni informacija javnega značaja vse dokler ni sprejet kot zaključno poročilo in vročen organom nadzora. Na dan tiskovne konference Nadzornega odbora poročilo namreč sploh še ni bilo vročeno nadzorovanemu organu, hkrati pa so bile ugotovitve že predstavljene javnosti.
O podobni kršitvi pravilnika govorimo tudi pri uvedbi nadzora nad dodeljevanjem stavbne pravice na Spinčičevi oziroma Velikem trgu, kjer je organ brez sklepa o uvedbi nadzora že izdal dokončen sklep o ugotovljenih nepravilnostih, brez možnosti, da bi se občinska uprava oziroma župan o ugotovitvah lahko izrekla.
Dopis bom zaključil z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije, ki je nedvoumno: »bivša županja, ki je članica Nadzornega odbora Občine ne bi smela opravljati nadzora pri nobenem občinskem proračunskem uporabniku, ki se nanaša na čas, ko je opravljala funkcijo županje« iz česar izhaja, da se področje delovanja organa posledično skrči samo na projekte, pri katerih gospa Pečanova ni posredno oziroma neposredno sodelovala. Verjamem, da nadaljnja razlaga o higieničnosti in dejanski učinkovitosti organa resnično ni potrebna.
Po vsem naštetem se ne morem znebiti občutka, da je osrednji interes Nadzornega odbora daleč od opevanega ščitenja interesov občank in občanov Izole, njegova strokovnost delovanja pa je očitno podrejena potrebam političnih manipulacij.
dr. Tomislav Klokočovnik, Župan Občine Izola

Od kritik do pohval
Komunalci čutijo klimatske spremembe
Komunalci že nekaj časa niso zgolj pobiralci smeti in pometači mesta. Njihova naloga je tudi vzdrževanje lokalnih cest in javnih površin, to delo pa postaja vse zahtevnejše, saj so se v zadnjem času že nekajkrat srečali s posebnimi vremenskimi razmerami in posledicami, ki jih te prinašajo, od zasneženih cest do podrtih dreves.
“Takšnega neurja, kot smo ga imeli prejšnji teden pa še nismo imeli” pove Gino Gergeta, ki je bil odgovorna oseba za vse ukrepe Komunale v začetku prejšnjega tedna. Po končanem neurju in po opravljenih vseh vzdrževalnih delih so v Komunali analizirali opravljeno delo in ugotovili, da je bilo veliko storjenega, seveda pa bi lahko bilo tudi bolje, vendar je treba upoštevati, da gre za nevsakdanje razmere in za določeno specifiko našega območja.
“Dejansko so naši ljudje bili aktivirani že v sredo popoldne, ko smo z vsemi tremi tovornjaki odšli na teren. Seveda imamo prioritete. Najprej poskrbimo za cesto do bolnice, nato za klanec na Belvedere in potem še za cesto u Korte. Toda, problem je nastal zato, ker je na cesti nastajala zmrzla, zaradi močnega vetra pa je sol dejansko odnašalo s ceste, tako da je bilo treba delati zelo počasi. Kljub temu smo do večera že obvladovali vse te glavne prometnice, prišli pa smo tudi do manjših naselij, čeprav to ni tako preprosto, kot se zdi. Naše ceste so velikokrat zelo ozke, strme, ovinkaste in povrhu vsega še zaparkirane. Predstavljajte si, kako je v takem voziti in obračati tovornjak s plugom. Dejansko se lahko zgodi kakšna nesreča in tega si nismo želeli. Kljub temu smo dokaj hitro poskrbeli za skoraj vse dele naše občine, vsekakor pa prej kot v sosednji občini, tako da nekatere kritike tudi niso upravičene” je povedal Gino Gergeta, ki je tako kot ostali zaposleni preživel na delu cel dan in celo noč.
Soli je bilo dovolj
Tudi izolsko Komunalo so iz nekaterih drugih slovenskih občin spraševali po soli za posipanje cest, ki je je marsikje zmanjkal, vendar so jo hranili zase oziroma za naše ceste.
“Dobro, da se nas je narava usmilila, tako kot nas je pred tem kaznovala, saj je prvo sonce dobesedno pobralo ves sneg in smo si lahko oddahnili. Toda to je le pomenilo, da se moramo lotiti drugih težav. Treba je bilo odstraniti podrto drevo pri Maliji, pa drevo, ki je padlo na semafor križišča za Korte na Prešernovi cesti in pospraviti ostanke pomola, ki so ga razbili valovi pri svetilniku. Potem pa smo fantom rekli, naj si odpočijejo, saj so bili brez spanja skoraj 30 ur.”
Že naslednje jutro pa je bilo treba spet vzeti lopate v roke in odstraniti vse kamenje kar ga je morje nametalo na obalo in ni ga bilo malo. Kakorkoli že, lahko imamo kdaj tudi pripombe na njihovo delo, vendar jih moramo videti tudi takrat, ko je narava jezna.
Gsilec si za vedno
Tako pravi Jordan Kraševec, ki so ga na nedavnem občnem zboru gasilskega društva imenovali tudi za častnega predsednika društva. Tako-le je pokazal del odlikovanj, ki jih je prejel za svoje gasilsko delo.
^^\************^ ^
I
\
NOVO! OD MARCA TUDI V IZOLI f
BIOTERAPIJE
g NARAVNEGA ZDRAVLJENJA in DELAVNICE ^
i
Očistimo Slovenijo in Izolo
i
Jože RAT ŠKRABAR - bioterapevt z dolgoletnimi izkušnjami
g vam pomagam odpravljati vzroke težav %
Vseslovenska akcija očiščenja Slovenije divjih odlagališč je pred vrati, v izolski občini pa bo vse aktivnosti koordinirala izolska Komunala, ki bo nudila tudi vso logistično podporo.
V	soboto, 17. aprila 2010, bo po estonskem zgledu tudi v Sloveniji potekala čistilna akcija, s katero želijo organizatorji projekta združiti 200.000 prostovoljcev v čiščenju komunalnih odpadkov na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, okolicah šol in vrtcev ter sprehajalnih poteh. Organizatorji pričakujejo, da bodo prostovoljci na dan akcije zbrali približno 20.000 ton komunalnih odpadkov. K sodelovanju v projektu so vabljeni vsi prebivalci Slovenije.
V	akcijo se bo seveda vključila tudi občina Izola oziroma izolska Komunala, ki bo vodila ta del vse-
slovenske akcije, Gino Gergeta pa bo koordiniral vse službe in sodelujoče organizacije, od tabornikov do Ribarov in od šolarjev do upokojencev.
Gre za obsežen projekt, ki terja veliko organizacije, saj bo Komunala morala zagotoviti odvažanje vseh smeti, priskrbeti rokavice in vreče za sodelujoče pa še za malico bo treba poskrbeti.
Vsi, ki bi se radi udeležili te kcije bodite pozorni na obvestila, ki jih bomo objavili tudi v Mandraču in na naši spletni strani. V Izoli sicer nimamo velikih divjih odlagališč, vendar pa je smeti vseeno dovolj.
1

IZOLA,
I
Bioenergijski hotel SALINERA-STRUNJAN in KOPER ^
l
Kontakt: 040 303 910 in 040 713 216
Spletna stran: www.mana-8.s
\
I

Druga plat svetlobe
Svetloba odkriva lepote življenja
“Zadnje čase se veliko piše o zunanji umetni osvetlitvi in sam sem tega vesel. Z umetno svetlobo, tehničnim, umetniškim in vsemi ostalimi osvetljevanji se namreč ukvarjam profesionalno že 40 let." je v daljšem odgovoru na naš zadnji članek na temo osvetljevanja zapisal Lucio Gobbo. Glede na to, da je avtor vrsto let zaposlen pri podjetju TIM • ING inženiring svetlobne opreme, s sedežem v Izoli, seveda ni čisto neobremenjen, vendar mu strokovnosti ne moremo oporekati, zato ga bomo v celoti objavili v tej in naslednji številki Mandrača.
Sem član 10 slovenskega društva za razsvetljavo in član ožje delovne skupine, ki ima posebno nalogo spremljanja učinkov in predlaganja sprememb famozne leto in pol stare Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Sam delujem že skoraj 20 let v smislu uredbe in sem bil med prvimi, ki sem tudi propagiral osvetljevanje v smislu Uredbe. A tudi kvalitetno in tako, ki še vedno omogoča prostorsko kreiranje okolja tudi s svetlobo.
Vesel sem bil, ko se je pripravljala Uredba, ker sem si je zelo želel. A nas kot Društvo za razsvetljavo, ki združuje vso slovensko elito s tega področja (oblikovalce svetlobe, projektante, arhitekte, inštitute, fakulteti, proizvajalce,..), pri pripravi uredbe takratna vlada ni hotela zraven in ni upoštevala naših predlogov in pripomb. Nastala je Uredba, ki jo je napisalo takozva-no Društvo Temno nebo, ki naj bi bilo po vzoru svetovnih Dark Sky organizacij. Šlo je za posameznika, ki je prepričal državnega sekretarja, da so »oni« edini in zveličavni za to področje. Nastalo je skropu-calo in spet smo bili Slovenci (mnogo) bolj papeški od papeža.
Neživljenska uredba
Namesto nujno potrebnega dokumenta, ki bi kaos na tem področju usmerjal v pravilno smer z možnostjo realizacije, smo dobili Uredbo, ki je postavila nerealne okvire, ki naj bi v samo nekaj letih generalno prenovila Slovenijo, kot, da smo Švica in kot, da je to v Sloveniji sedaj največji problem. Gre za gromozansko investicijo v zamenjavo nekaj sto tisoč svetil zunanje razsvetljave ob preprojektiranju in predelavi večine le te. Najbolje in najceneje bi bilo, če bi vse ugasnili. Kaj pa varnost, predpisi, nenazadnje oblikovanje prostora za človekovo prijetno počutje in svetlobna umetnost? NADA! Srednji vek. Uredba je taka, da že leto in pol povzroča tipično slovensko reagiranje in način sožitja: kreganje, preganjanje, jezo, ker imamo namesto pogovorov o vsebini zgolj špetir skoraj izključno o mejnih vrednostih. Zaradi skrajne restriktivnosti, se fanatiki spuščajo v mučne analize ali je kakšen žarek zbežal ali ne....in te velikokrat nedokazljive izsledke pobeglih žarkov na veliko razglašajo in objavljajo.
Torej, z Uredbo je marsikaj zelo narobe (tudi marsikaj v redu). Tu ni prostora za vse argumente. Zaradi TAKE Uredbe se pripravlja že druga, upamo velika sprememba, ki je v obravnavi do 6.aprila.
Kje je Izola?
Nekje vmes. Novodobnim kvazi-strokovnjakom naj povem, da je Izola lahko ponosna, ker je med prvimi že pred 10 leti razumela vsebino in se samoiniciativno lotila (ko še ni bilo Uredbe!) novih investicij v razsvetljavo po opisanih načelih. V Izoli smo med prvimi v Sloveniji postavili standardizacijo - tipizacijo zunanje razsvetljave. Posebej za stari in za novi del.
Ob tem smo poleg bistvenega po-lepšanja, ob kvalitetnih rešitvah zmanjšali porabo energije tudi na polovico (v primerjavi s starimi rešitvamimi). Osvetlili smo vse s kvalitetno BELO svetlobo, ki je najboljša za zunanje osvetljevanje (glede tega sem pripravljen na konfrontacijo argumentov) ter pričeli tudi s svetlobo kreirati ambient. Nihče ni pričakoval tako ekstremne (sicer nujne) Uredbe. Kljub temu občinskemu konceptu so prej in zdaj »pobegnili« posamični projekti, ker projektanti niso razumeli vsebine pravilnega in zadostnega osvetljevanja. In kakšne oziroma kako ustrezne so luči naše izolske javne razsvetljave?
Svetilka na nizkem stebru.
Na osnovi analize in preverjeno z zavodom za kulturno dediščino smo oblikovali cca 3 m visok steber San Simon (ob rivi, park Coppo, drevored l.maja,...). Izdelana je preko Komunale in je izolski proizvod. Osnova so bili svetlobni stebri iz leta 1917 (našli smo jih v San Simonu). Izbrana je bila stilska svetilka (iz nabave), ki je z zgornje strani zaprta, da čimmanj sveti proti nebu. Uredba nas je presenetila, saj zaradi zahtevanih 0% odpade 80% dekorativnih svetil na trgu. Za naprej je predvidena enaka, malo večja svetilka, ki celo ustreza Uredbi. Teh svetilk NE BO treba menjati, če bodo obveljali naši predlogi za spremembo Uredbe.
Stenska svetilka LAMPARA
Te luči v mestnem jedru so popolnoma izolski izdelek. Ker ni bilo tipične stenske svetilke v Izoli, smo jo morali izrisati sami. Nastala je na osnovi enoletne študije, izdelave prototipov, zgodovine obrtništva (znanje, materiali, tehnologije), mediteranskega karakterja itd. Pod nadzorom Zavoda za kulturno dediščino je nastala svetilka, ki jo vidimo povsod na stenah stare Izole. Je izključno izolska svetilka z izdelavo vred. Svetilni del je narejen kot ribiška Lampara in svetlobno NE onesnažuje (skoraj 100% po Uredbi). Dala je dodatno (izolsko) dušo. Ali jo bomo odstranili zaradi kakšnega %?
Nadaljevanje prihodnjič
Reaktor
Včasih ne zmoremo vsega
Sem Majda Vrtovec, medicinska sestra v splošni ambulanti ZD Izola pri zdravnici Diraka-Rehak Katji.
Prosila bi vas, če bi lahko gospo, katere pismo z naslovom “Urgentno zvonenje v prazno” ste objavili v Mandraču dne 4. 3. 2010, v mojem imenu lepo povabili v našo ambulanto, kjer bo videla, kaj vse mora početi medicinska sestra v svojem delovnem času.
Rada bi povedala še to, da gospa ni navedla resničnih podatkov glede telefonske tajnice, ki jo imam vedno vključeno in na kateri je posneto sporočilo o ordinacijskem času ter katero številko naj pacienti pokličejo v nujnih primerih, v kolikor smo mi nedosegljivi ali odsotni. Da smo med.sestre in tudi zdravniki preobremenjeni, opozarjamo že dalj časa. Seveda pa smo na žalost odvisni od Zdravstvene zavarovalnice, ki postavlja normative tudi glede kadrov.
Žal mi je, ker pri tem trpijo bolniki in tudi mi zdravstveni delavci, ki imamo radi svoj poklic in ljudi, ki so potrebni pomoči. Želimo si vzeti čas za človeka, a nam je to velikokrat onemogočeno zaradi prevelikega obsega dela.
Zato bi prosila naše Izolane, ki jih imam zelo rada, naj oprostijo, če se jim ne bom vedno javila po telefonu.
vaša sestra Majda Vrtovec
STE PRIPRAVLJENI NA POLETJE?
STORITVE in PRODAjA PNEVMATIK IN PLATIŠČ ZA VSETIPE VOZIL
NOVOST - ZAMENJAVA RFT PNEVMATIK
( RFT - prazno vozne pnevmatike )
VELIK
IZBOR
DODATNE
OPREME
IttjJ
POLJE 9b, 6310 IZOLA Tel.: 05/61 68 015 www.a-jereb.si
Nova ponudba starega mesta

Storitve z garancijo narave
Ampak, še vedno ne vemo, kaj je tukaj skupnega tem dvem dekletom iz Ljubljanske ulice. “Veš kaj” me podučita.
“To, da si stranke pravzaprav deliva. Ona jih opozarja na mojo ponudbo čajev, jaz mojim strankam povem za njeno zanimivo bio ponudbo. In zato se dogaja, da imava kar skupne stranke” pove Mateja in nato obe v en glas zatrdita, da recesije ne poznata. “Recesije ni” pravita “ker sva se tako odločili in ker se ne predajava kakšnemu malodušju ampak nenehno razmišljava kaj še ponuditi stalnim strankam in kako pridobiti nove.
Frizura z masažo
Salon Sany je v Izoli že pol stoletja, vendar to ne pomeni, da gre za klasični frizerski salon. Kje
pa, že nekaj časa strankam, poleg klasičnih frizerskih storitev, ponujajo tudi shiatcu masažo glave, ki je dobra tudi proti izpadanju las in sploh za boljšo cirkulacijo krvi, dodali pa so še masažo hrbta, tako da se stranka, poleg tega da dobi novo frizure, tudi bolje počuti. In ker nam zdravje in počutje vedno več pomenita se je Sandra odločila za naravne izdelke, po katerih sprašuje vedno več ljudi. Gre za izdelke iz naravnih izvlečkov pomaranče, limone, aloe vera itd. Šamponi, želeji, kreme, spreji, vse to je narejeno iz naravnih izvlečkov, je zdravju koristnejše pa tudi pomaga k dobremu počutju, ob tem pa ne škoduje lasem ali koži.
Zeliščni čaji
“V trgovini Bottega sem imela že doslej vse vrste čajev, od zelenih, belih, črnih in sadnih, pakiranih po 50 ali 100 gramov, zdaj pa sem dodala še zelo kvalitetno Natur kolekcjo, ki vključuje zeliščne čaje kot so Afrodita, Sanjski čaj. Šentjanževka, Čistilni čaj itd.“ Potem Mateja pove, da se je za takšno ponudbo odločila preprosto zato, ker opaža, da stranke sprašujejo po zdravih izdelkih. Tudi pri programu okrasnih sveč je veliko zanimanja za kolekcijo gel sveč, ki vsebujejo 100% eterično naravno olje z gorljivostjo 24 ur, od posebnih izdelkov narave pa omeni še pravo cvetje, ki v stekleni posodi zdrži tudi do 5 let.
Nad krizo tud z Izokartico
Vprašam ju, zakaj tako dločno pravita, da krize ni in mi povesta, da zato, ker sta optimistki, ker verjameta, da bo njuno dobro delo dalo rezultate in ker je to že moč videti.
“Stalne stranke ohranjava in jim nudiva vedno nekaj več, nove pa skušava pridobiti, tudi s pomočjo Izokartice s katero stranke lahko pri nas dobijo dodaten popust. Seveda je to pomembno tudi zato, ker so najine stranke v večini vendarle domačini. ”
Sicer pa sta prepričani, da je bila usmeritev v naravne programe, eni bi jim rekli bio, drugi eko ali kako drugače, prava odločitev. Dejstvo je, da ljudje postajamo vse bolj pozorni na to, kako živimo in ni nam vseeno, kakšne preparate uporabljamo in kakšne napitke pijemo.
Zato sta Sandra in Mateja prepričani, da bodo vrata njunih poslovnih prostorov odprli tudi novi ljudje, morda že to soboto, ko sta se dogovorili, da bosta imeli v dopoldanskih urah “dan odprtih vrat” in bosta zainteresiranim rade volje povedali o njuni usmeritvi v program Natura ter o izdelkih, ki jih uporabljata in prodajata.	ur
selitve,Si
Reaktor
Lepota ali zdravje?
Izola, zaspano turistično mesto, bo v letu 2010 še lepša. Razlog za to je subvencioniranje stroškov prenove fasad in streh v skupnem znesku kar 93.000 Eur. Javni razpis se je zaključil v ponedeljek, 15. marca.
Izola bo zaradi teh subvencij seveda lepša in varnejša (odpadanje starega ometa!), vendar NE tudi zdravju bolj prijazna. Pri določanju območja, ki je predmet subvencij, so bile namreč izvzete Plenčičeva ulica, Brkinska ulica in Ulica Svobode, v katerih se nahaja kar nekaj stavb, ki so še pokrite s salonitnimi ploščami. Salonitne plošče so azbestno-cementne plošče. Azbest, ki se nahaja v teh ploščah, postaja nevaren, ko material dotraja, se poškoduje ali če se z njim ravna neprimerno. Azbestna vlakna se zelo rada lomijo vzdolžno, pri tem pa nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Ker so tako majhna, da jih ne vidimo ali vonjamo, jih lahko vdihnemo, ne da bi za to vedeli. Pri vdihovanju lahko vlakna prodrejo globoko v pljuča in povzročajo bolezni, kot so azbestoza, mezoteliom in pljučni rak. Da salonitne plošče niso tako nedolžne, priča tudi dejstvo, da je demontaža, prevoz in deponiranje le-teh posebej predpisano z Uredbo o prevzemanju odpadnih azbestno cementnih gradbenih izdelkov.
Teoretično je res, da je za zamenjavo azbestnih salonitnih plošč možno pridobiti subvencije ter ugodne kredite na Eko skladu
RS, žal pa je v praksi tako, da ta sklad objavlja samo razpise za ugodnejše kredite, kar pa je bistveno slabše od nepovratnih sredstev.
Zato v svojem imenu, kakor tudi v imenu občinskega odbora SDS Izola predlagam, da župan razširi razpis ali razpiše nov javni razpis za subvencioniranje obnov streh iz salonitnih plošč na področju cele občine.
Prepričan sem, da bo spodbujanje zamenjave zdravju škodljivih salonitnih plošč dvignilo kakovost bivanja občanov, pa čeprav tega ne bomo ne videli ne vohali.
mag. Radlvoj Nardin SDS Izola
Fotografija (levo): Salonitna streha v Brkinski
Sodnik za prekrške odhaja
Nekdanji sodniki za prekrške so že pred časom postali okrožni sodniki in tako se po dolgih letih Izola poslavlja od pisarne nekdanjega sodnika za prekrške. Sodnik seveda ostaja, le da bo po novem imel (imela) pisarno v Piranu, kar seveda ni dobra vest za tiste Izolane, ki bodo morali tja po opravkih.
Odhod v Terme Laško
Člane Društva Invalidov Izola obveščamo, da je ODHOD na sedemdnevno ohranjevanje zdravja v Terme Laško 22. marca ob 8. 00 uri l.postaja - PRI GOSTIŠČU JASNA, 2.postaja - MERCATOR JAGODJE, 3.postaja - AVTOBUSNA POSTAJA IZOLA vse okrog 8. ure zjutraj
Društvo Invalidov Izola
JAVNI RAZPIS ZA VPIS OTROK V VRTEC V ŠOLSKEM LETU 2010/2011 Vpis otrok v Vrtec Mavrica Izola bo potekal na upravi vrtca - enota LIVADE, OF 15 od 6. marca do 31. marca 2010.
Za dodatne informacije lahko pokličite na tel. 05/6418 513. V vrtcu vas pričakujemo!	Suzana Božič, ravnateljica
II concorso pubblico per l’iscrizione alla scuola materna l’Aquilone per l’anno scolastico 2010/2011
L’iscrizione dei bambini alla scuola materna “l’Aquilone” potrà’ aver luogo nella segreteria della Scuola Elementare Dante Alighieri in Via Rivoluzione d’ottobre 10 fino al 31 marzo 2010.
Per ulteriori infiormazioni potete telefonare al numero 05/66 25 240.
r	j
Naj - športniki 2009
Res je bilo vreme zelo slabo in res so nekateri imeli težave s prihajanjem s podeželja, toda vseeno je bil odziv na tradicionalno nagrajevanje izolskih športnikov za dosežke v lanskem letu neopravičljivo slab. Če je bilo še pred leti ob takšni priložnosti moč videti ves cvet izolskega športa vseh generacij je bilo tokrat v dvorani kulturnega doma bolj malo obiskovalcev in skoraj polovica priznanj je ostala nepredanih ali pa so jih nekateri prevzemali tudi za tiste, ki jih ni bilo.
Škoda, kajti prireditev je bila dobro zamišljena in pripravljena, predvsem z gosti, od Andreja Jereba in Mirana Jermana do Tončija Žlogarja, ki se je vključil v prireditev naravnost s Cipra. Občino Izola sta zastopala podžupan Bojan Zadel in vodja urada za družbene dejavnosti, Miran Žlogar, sneg pa je na Maliji zadržal novimenovanega direktorja Centra. Omenimo še, da so bili nagrade posebej veseli Ribari, ki letos praznujejo 20 letnico obstoja društva in Miran Kleva, neumorni trener balinarjev Kort.________________
Namizni tenis
Za las ob naslov prvakinj
1. SNTL - članice Arrigoni : Šenčur 5:0
V	četrtek 11. marec so članice odigrale doma preloženo tekmo 17 kroga proti ekipi Šenčurja. Proti zadnji ekipi na prvenstveni lestvici Izolan-ke niso imele nobenih težav in so v dvoboju izgubile le en set. Po dve tekmi sta zmagali Jana Ludvik in Nika Veber. Slednja je zamenjala Kristino Rahotin in popolnoma opravičila zaupanje. Eno tekmo pa je zmagala Kristin Fatorič.
Interdiskont : Arrigoni 5:3 Zadnjo tekmo, ki je odločila o naslovu letošnjega državnega prvaka so dvoboj pričele povsem enakovredno in po drugem krogu je bil rezultat izenačen 3:3.
V	drugem krogu je Kristina Rahotin v petem nizu proti Bolgarki Asji Ka-sabovi vodila 10:9 in 11:10 na to pa žal izgubila 12:14. Morebitna zmaga bi zagotovo obrnila potek srečanja.
V	nadaljevanju naše igralke niso mogle več držat visokega ritma dvoboja in zmaga je tako ostala na Ravnah.
Izolanke so tako že drugo leto zapored osvojile drugo mesto v državnem prvenstvu. V celi sezoni so le dvakrat izgubile proti Interdiskontu ostale nasprotnice pa so v glavnem premagovale brez večjih težav. Za izreden vspeh gredo čestitke vsem igralkam, ki so bile tudi letos prava ekipa in so v teh težkih pogojih dela v klubu premagovale ekipe z veliko večjim finančnim proračunom.
Ne vem do kdaj bo šlo tako
Jana Ludvik je športnica, ena tistih izolskih vrhunskih športnic, ki za sendvič zmagujejo na najvišji državni ravni in sodi v sam vrh slovenskega namiznega tenisa. Naslova državnih viceprvakinj je seveda več kot vesela.
-	Glede na to, kakšne pogoje imamo smo osvojile evropski, ne pa državni naslov. Poglejte, samo že omenjena Bolgarka Kasabova prejme več denarja kot je celoletni proračun našega kluba s trenerjem in prevozi vred. Pa me niti ne potrebujemo denarja zase, razen morda za nakup opreme in za malo boljše pogoje nastopanja. Vsi vemo kakšna je dvorana v Arri-goniju, ko se ob deževju bojimo, da bo padal tudi po mizah, ampak smo tudi z njo zadovoljni, čeprav nas stalno strašijo, da jo bodo podrli.
-	Vidve s Kristino sta v službi in vendar redno trenirata.
-	Kristina dela na pošti, jaz delam na banki, sicer še nisem zaposlena a je nekaj možnosti, in vsak dan po službi pridem domov, nekaj pojem pa na trening. In tako že celo sezono. Včasih so nam dali tekme še v sredo, tako da smo dejansko izza pisalne mize prišle naravnost za pingponkaški mizo. Pa vendar smo premagale vse nasprotnice in dvakrat izgubile le z Ravnami, ki imajo ekipo s profesionalno igralko. Pa še proti njim bi se lahko zgodilo tudi drugače. Kristina jo je že imela in je zmanjkalo nekaj sreče.
-	Potem bi morale v Evropo.
-	Kje pa, saj nimamo denarja niti za tekmovanje doma. Že zdaj bi lahko nastopile v mednarodnem tekmovanju a smo se tega morali odreči. Po svoje je škoda, ker imamo res dobro ekipo, kombinacijo izkušenj in mladosti, imamo dobrega trenerja in gotovo ne bi bile topovska hrana.
-	Do kdaj boste vzdržale
-	Ne vem. Zaenkrat nam je v ekipi in tej družbi lepo in zato je vse lažje. Vendar pa človek nikoli ne ve in res si želimo vsaj malo boljše pogoje za delo. Da jih zaslužimo smo dokazale.
2. SNTL-člani
Merkur : Arrigoni 5:3
V soboto zjutraj so člani v Kranju pričeli dobro in povedli 3:2 nato pa povsem popustili in domačini so zasluženo slavili 5:3. Dve tekmi je zmagal Simon Frank eno pa Kristjan Ludvik.
POGLED S STRANI
Koprčanom ni uspelo obraniti lanske pokalne lovorike. V dvoboju s Celjani so, tako kot v prvenstvu, izgubili z golom razlike. Tudi tokrat so imeli priložnost za podaljšek, v katerem bi sigurno zmagali. David Špiler je tudi na tej tekmi ostal tragični junak, pri Celju pa se je vse vrtelo okoli Uroša Zormana. Cimos je polfinalno tekmo res odigral dobro, vsaj tistih 58 minut. Priigrali so si izdatno prednost (+4), vendar pa je prehitro zapravili. Celjani pa so samo vztrajali in vzeli samo tisto, kar so jim Koprčani ponudili. Cimos je šele včeraj končal redni del prvenstva s tekmo proti Gorenju. Ob zmagi jim razlika še ponuja možnost za osvojitev prvenstva. Že sedaj pa je jasno, da Koprčanom nekaj manjka. Toliko priložnosti, neizkoriščenih, še kako najeda psiho. Na drugi strani, pa bo veliko težje Celjanom, če se slučajno poškoduje še Zorman. Verjamem, da naši sosedje še upajo in da bi jim prvi državni naslov zacelil vse rane.
Slabo se je izteklo tudi našim prvakinjam v evropski ligi. Doma so samo remizirale proti Madžarkam in se tako tudi praktično poslovile od polfinala.
Simgrad-Škofja Loka:Arrigoni 1:5
Zadnjo tekmo letošnjega prvenstva so Izolani zmagali brez večjih težav. En dvoboj je zgubil le mladi Admir Muratovič. Po dve zmagi sta ekipi prispevala Simon Frank in Kristjan Ludvik eno pa Gregor Vukovič. Člani so tako osvojili skupno četrto mesto v letošnjem drugoligaškem prvenstvu. Uvrstitev je vsekakor za mesto ali dve višja ko smo jo pričakovali, tako da gredo tudi fantom čestitke za odigrano prvensvo.
Rokomet
1. A. SRL-ženske
Izola:Piran Vrt. Istre 24:31 (13:13)
Srečanje, ki je bilo zgolj prestižnega značaja, je kljub temu postreglo z zanimivo predstavo. Številčno šibkejše domačinke so se namreč pretežni del tekme enakovredno kosale s Pirančankami. Te so uspešno kaznovale napake domače vrste in z bolj kombinatorko igro v napadu lažje prišle do zadetkov. Kljub temu so šele sredi drugega polčasa uspele zlomiti odpor domačih igralk. Te so uspele držati korak s tekmicami do izida 20:20, ko jim je začelo zmanjkovati moči. Ob dobrih obrambah Sandre Srečkovič so največ golov dosegle: Maja Petojevič (8), Manuela Hrnjič (5) in Urška Benčič (4).
V soboto odhajajo ženske na gostovanje k ekipi Celje - Celjske mesnine (BV)
Tudi njim jo je zagodel »škrat«. Ob izteku tekme so vodile, nato pa zapravile sedemmetrovko in dovolile gostjam, da izenačijo. Krimovkam se je še kako poznala odsotnost Lekičeve. Glede na to, da v domačem prvenstvu nimajo problemov, bodo ponovno poizkusile prihodnjo sezono.
Izolanke so se še v tretje pomerile s Pirančankami. Tudi tokrat so doživele poraz. Bilo je nekoliko boljše kot na dosedanjih tekmah, dokler je bilo moči. Mlade Pirančanke so bile prehitre, imele pa so tudi razpoloženo Enejo. Naše v soboto potujejo v Celje, trener pa ne ve katere igralke bodo sposobne odigrati tekmo. Verjetno bo kakšen nov obraz, zanimivo bo predvsem to, kdo bo branil izolska vrata.
Po tednu premora, bodo nadaljevali tudi B ligaši. Izolani bodo v soboto gostili ekipo Gorišnice, direktnega nasprotnika v boju za obstanek v ligi. Upam, da se bodo znali pravilno »zapaliti« in bodo vknjižili potrebne točke. Poraz bi stvari še kako zakompliciral, saj bo potrebno iskati točke pri močnejših nasprotnikih.
Na koncu dve besedi o podelitvi občinskih športnih priznanj. Žalostno je,da med nagrajenci že nekaj časa manjkajo predstavniki kolektivnih športov. Seveda sem vesel vseh zmag izolskih športnikov, vendar pa se moč športa v mestu bolj »čisla« z uspehi moštvenih športov. Veliko stvari za resen razmislek, tako po klubih, kot tudi v občinskih uradih. Samo recesija ne more biti izgovor, žal zmanjkuje dobre volje.
St#*
K
IZOLA
TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI !
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Futsal
Klub malega nogometa Izola, vabi na zadnjo prvenstveno tekmo pred končnico, med domačo ekipo Izola in ekipo Dobovec. Dobimo se v petek, 19.3.2010 ob 20.uri v športni dvorani Izola, Kraška.
Veslanje
Prvo državno prvenstvo na ergometrih
V dvorani osnovne šole Livade so se v soboto pomerili veslači z vseh koncev Slovenije. Dogodek, ki je imel status neuradnega državnega prvenstva, je prvi te vrste pri nas. S pomočjo računalniške simulacije regatnega polja, ki se je projeciralo na platno, so udeleženci tekmovali na desetih med seboj povezanih simulatorjih. Razdaljo 2000 metrov je najhitreje preveslal olimpijski prvak Luka Špik, ki je tudi zmagal v članski kategoriji. Na šestem mestu je končal Andraž Krek in na šetnaj-stem Rajko Hrvat, (oba VK Argo). Med članicami je zmagala Majda Jerman, ki pa trenutno vesla v tržaškem klubu Saturnia.
Domači veslači so se bolje odrezali v mlajših kategorijah, kjer je med starejšimi pionirkami slavila Andreja Kekič (VK Izola), Sebastajn Markežič med mlajšimi pionirji in Sanja Savanovič med mlajšimi mladinkami (oba VK Argo). Idejni vodja in pobudnik Iztok Butinar obljublja, da bo tekma na simulatorjih postala tradicionalna, kljub temu, da je za letošnjo organizacijo moral premagovati visoke ovire na veslaški zvezi. Morda pa bo že naslednje leto na pomoč priskočil sosednji veslaški klub VK Izola.
Strelstvo
V petek 12.3. je zadnje 7. kolo odločilo o končnem zmagovalcu dvobojev v II. državni ligi zahod. Izolani so z 1123 krogi premagali Pirančane in tako z dvemi točkami razlike zasedli prvo mesto pred SD Portorož. Tretje mesto je zasedla Vremščica četrto pa Ankaran. Pirančani so kljub štirim zmagam v dvobojih pristali na petem mestu. Z doseženimi rezultati so se tako Izolani uvrstili na kvalifikacije za vstop v L ligo. Da so Izolani več kot dobri strelci so dokazali v nedeljo 14. 3.v Ankaranu, kjer se je odvilo regijsko tekmovanje za kadete, mladince in člane. Karim Požar s 383 krogi med kadeti dosegel najboljši rezultat ter tako postal regijski prvak. Med mladinkami se je zelo izkazala Katja Reja ter s 376 krogi zasedla drugo mesto. Zima je pokazala svoje zobe, tako da zaradi poškodbe roke mladinec Teo Tripar žal na zadnjih tekmah ni nastopil. (Franc)
Veterani prvi, pionirji tretji
Strelska družina Ankaran je 28. 2. 2010 izvedla regijsko prvenstvo z zračnim orožjem za veterane. V kategoriji 60-70 let je s serijsko zračno puško Darij Ban zasedel 1. mesto, Ivan Božič pa peto. In ker je bil v kategoriji nad 70 let Ivan Fidel drugi, je ekipi veteranov to prineslo zanesljivo prvo mesto. Veteranki Patricija Memon in Dragica Tokman-džič sta se uvrstili na četrto oz. peto mesto, kar je zadostovalo za ekipno drugo mesto. S standardno zračno pištolo je bil v kategoriji 50-60 let Tihomir Pešič šesti, v kategoriji 60-70 let Enio Božič prvi, Ivan Božič pa tretji, tako da je ekipno tretje mesto zanesljivo šlo v Izolo.
Mlajši strelci pa so se 6.3.2010 v Vrhniki udeležili Regijskega prvenstva Strelske zveze zahodne regije v streljanju s serijsko zračno puško za mlajše kategorije. Med Mlajšimi pionirji je bil Al Carboni šesti, a žal tudi edini iz Izole, tako da ekipne razvrstitve ni bilo. V kategoriji Pionirji pa je bil Enej Šuštar osmi, Leon Memon deveti, Rok Primc pa enajsti in tako so ekipno ponosno prinesli domov pokal za tretje mesto. (Dolores Šuštar)
Foto: Trener Enio Božič (najboljši z zračno pištolo 60-70) s svojimi varovanci Leonom, Alom, Enejem in Rokom.
Z Ribari na Planico
Nedelja, 21. marca se bliža in s tem tudi odhod avtobusa, ki nas bo popeljal na Svetovno prvenstvo v poletih na planiški velikanki. Športnih motivov ne manjka /Kranjec in ostali naši/, seveda pa bomo športno navijali tudi za vse letalce. Odhod avtobusa bo točno ob 4. uri zjutraj pred stadionom. Priporočamo, da se dobro naspite, saj bo tekmovalni dan kar naporen! Ne pozabite na primerno obutev in opremo ter navijaške rekvizite /zastave../
Prostih je še nekaj mest, zato kar pohitite s prijavo in plačilom. Spomnimo na stroške: 18 evrov karta in 12 evrov prevoz /skupaj 30 evrov na osebo/. Trudimo se in bomo poskrbeli tudi za dobro marendo in nekaj pijače. Vse vpisane oziroma prijavljene prosimo, naj nemudoma vplačajo prijavnino in s tem potrdijo udeležbo v klubskih prostorih Ribarov /stara italijanska šola/ ali na gsm 040 503 992
24. julija bodo Ribari v letnem kinu Arrigoni proslavili svojo 20 letnico.
Povabili bomo izolske glasbenike, zapeli novo ribarsko himno z Rudijem, kot top dogodka pa bo nastopila reška rock skupina LET 3 .
V okviru akcije Očistimo Slovenijo se bomo 17. aprila tudi Ribari in vsi ekološko osveščeni občani udeležili očiščevalne akcije v naši občini. Pričakujemo čimveč članov in občanov, da se nam pridružijo ! Akcijo bo koordinirala Komunala Izola. Želimo si le očistiti naše okolje, zato upamo, da se te akcije ne bo izrabilo v politične namene / volitve /, ampak v dobro vseh občanov! ! Ribari press
1. TURNIR LIVADE.NET V BRIŠKOLI
V kava baru Tisa, znotraj krajevne skupnosti Livade, je Društvo za kulturo, šport in razvoj KS LIVADE organiziralo 1. turnir Livade.net v briš-koli. Ob tem dogodku, oziroma nekaj dni kasneje, so nas Aleks Barilar, Vedran Kogoj in Damijan Žnidaršič obiskali v uredništvu in nam pojasnili, kako so se sploh odločili za ustanovitev društva.
Izvedeli smo, da je leta 2008, pred skoraj dvema letoma, peščica mladih iz Livad izrazila nezadovoljstvo z dogajanjem v krajevni skupnosti. “V začetku devetdesetih, ko je nova država bila šele v povoju, je bilo v Livadah zelo pestro", pravijo. Tako so v preteklih letih krajevno skupnost za novoletne praznike okrasili z lučkami, obiskal jih je dedek mraz, organiziran je bil tudi kakšen koncert ali pa so se krajani udejstvovali v športu. Zadnja leta prevladuje pravo mrtvilo in Livade so postale pravo spalno naselje.
Pravijo, da s situacijo nikakor niso zadovoljni, in zato so stopili v akcijo. Zadali so si ambiciozen načrt v katerega verjamejo in ob začetku leta »pljunili« v roke ter začeli z organizacijo lastnih prireditev, da bi krajevno skupnost prebudili iz večletnega spanca. In tako so v sredo, 10. 03. 2010, organizirali 1. turnir Livade.net v briškoli.
S pozitivno živčnostjo so dočakali osemnajsto uro, ko se je turnir uradno pričel. Prijavljenih je bilo dvajset igralcev. Po začetnih govorih in žrebu parov pa se je šlo zares. Bili so trdi in napeti boji do zadnje točke. Dogajanje v kava baru Tisa je bilo polno pozitivne energije in velikega navdušenja do končnega velikega in malega finala. V velikem finalu sta se pomerila Gregor Pečenko in Vedran Kogoj, v malem finalu pa Tone Barič in Žan Nikolič. Za dvema mizama, kjer so se odvijali napeti boji za prva tri mesta, so se zbrali vsi udeleženci turnirja in vsak je navijal za svojega favorita. Na koncu je zmagovalec prvega turnirja Livade.net v briškoli postal Gregor Pečenko, drugo mesto je pripadlo Vedranu Kogoju, tretji je bil Žan Nikolič. Zmagovalec je za nagrado prejel domače oljčno olje, drugouvrščeni je dobil salamo, tretji pa majico. Po skupinskem slikanju in zaključnih mislih, so se udeleženci in simpatizerji zadovoljni odpravili domov. In ker je bil ta prvi dogodek več kot uspešen že zdaj razmišljajo o novih prireditvah. Tako bodo že 02. aprila organizirali 2. turnir Livade.net v briškoli.
Člani društva se zahvaljujejo kava baru Tisa, ki jim je odstopil prostor za organizacijo turnirja. Zahvaljujejo se tudi Društvu Evrofest Toneta Bariča, ki je s svojimi izkušnjami pomagal pri organizaciji tega uspešnega dogodka. Morda pa bodo le uspeli nekako prebuditi Livade in mlade, ki so pred leti polnili okoliška igrišča spravili iz stanovanj in jim ponudili tudi realno, ne samo virtualno zabavo. Poskusili jih bodo prebuditi z organizacijo raznoraznih prireditev, oglašali pa se jim bodo v prihodnosti tudi preko Mandrača.
Za ažurne informacije pa obiščite njihovo stran www.livade.net
Četrtek, 18. marec 2010, št. 851
Od zabave do kulture------------------------------------------------------------------
Kulturni čudež v Odeonu
“Vesela sem, ko vidim koliko ljudi obiskuje izolski Kino Odeon in retrospektivo filmov Francija Slaka” je navdušena slavistka in kulturnica Jasna Cebron, mi pa smo veseli, da v obdobju komercializacije vsega našega življenja še ostajajo kotički, kjer je vsebina pomembnejša od embalaže.
Povezovanje je vedno pripeljalo do nečesa boljšega. O temu so peli španski borci, o temu so peli partizani, o temu so peli tudi zgodnji angleški pankerji, pa tudi sodobni angažirani kantavtorji. To ni nobena skrivnost. Zato je bil tudi čas, da se med seboj povežejo slovenski kinematografi, ki ne ciljajo na komercialne filme, temveč so se z leti specializirali v tako imenovane art filme. Med temi je zadnjih nekaj let tudi izolski Kino Odeon.
Krožišče z nedrci
Če pomislimo, da so občinski esteti odstranili nekdanje šotore na Lonki, češ da mestu niso v čast, potem človek ne bi pričakoval, da bodo še bolj izpostavljeni del mesta okrasili s ponudbo za katero nihče ne ve, kdo jo organizira. Ali pa morda ve, pa mu je nerodno priznati?
Združenje art kinematografov se imenuje Art kino mreža, in je nastala na pobudo najpomembnejšega art kinematografa v Sloveniji, Kinodvora iz prestolnice. V mrežo, ki združuje petindvajset kinematografov z vse države, od Zabaviščnega centra Party Max z Murske Sobote pa vse do portoroškega Avditorija, se je včlanil tudi izolski Kino Odeon, ki že nekaj časa velja za enega pomembnejših art kinematografov na sončni strani alp, tudi zahvaljujoč festivalu Kino Otok.
Petra Božič, ki je na Centru za kulturo, šport in prireditve odgovorna za programski del Kina Odeon pravi, da: ,Art kino mreža predstavlja izjemno priložnost za vse kinematografe v državi, ki predvajajo umetniške filme. Končno lahko kot združenje nastopimo tako pri distributerjih, kot tudi pri ministrstvu za kulturo in raznoraznih evropskih skladih in tako imamo tudi kakšno možnost, da pridemo do tako potrebnih sredstev za delovanje1'.
Kino Odeon, kot večina ostalih podobnih kinematografov, ni dovolj komercialen, da bi lahko deloval samo s svojimi močmi, zato že za samo delovanje potrebuje vso pomoč, ki jo lahko dobi. Poleg tega pa, pravi Petra: „V naslednjih dveh letih se na kinematografski sceni pripravlja prava mala revolucija. Filmska industrija je sicer najdlje vztrajala pri analognem filmskem traku in ni prešla na digitalno tehniko, a vse kaže, da bo tega v naslednjih dveh letih konec.
Če trenutno le kakšnih 10 odstotkov distributerjev ponuja filme i/ digitalni obliki, ostalih 90 odstotkov pa na filmskem traku, napovedujejo, da se bo v najkasneje v dveh letih to razmerje obrnilo. In če do takrat ne bomo prišli do tehnike, ki je potrebna za prikazovanje digitalnih medijev, bomo obsojeni na propad. V Odeonu imamo sicer srečo, da je ozvočenje odlično in primerno za novo tehnologijo, in je zato strošek nabave te opreme toliko nižji, še vedno pa govorimo o sredstvih, o katerih trenutno ne moremo niti pomisliti. Tako, da brez zunanje pomoči preprosto ne bo šlo."
Do konca naslednjega leta
Petra Božič sicer pravi, da ostaja filmski romantik, in bo pogrešala filmski trak, z vsemi črnimi pikami, s preskokom iz enega koluta v drugega in ..analognimi" barvami, a v tem primeru, pravi, ne bi koristilo, če bi trmarili pri stari tehnologiji, saj te kmalu ne bo več. „Pred kratkim sem obiskala filmski festival v Berlinu, kije največji tovrstni festival na tem delu sveta, in sem si končno lahko ogledala nekaj filmov i/ digitalni obliki. Seveda se opazi, da je to nekaj čisto drugega, slika je bolj jasna, barve kar skačejo s platna, tako da je ta tehnologija končno primerna tudi za preskok na platno, zato resnično upamo, da bomo dobili kakšnega sogovornika pri iskanju potrebnih sredstev, in to v najkrajšem času, saj bi bilo tehniko potrebno kupiti najkasneje do začetka naslednjega leta." In vemo, kako čas teče.
Umetniški film ima gledalce
Sicer so v Kinu Odeon zelo zadovoljni z obiskom, ki sicer še vedno ne zadostuje kritju osnovnih stroškov, a to je skoraj nemogoče doseči z nekomercialnim kinematografom. „Smo pa zelo zadovoljni, daje obisk na predvajanju neodvisnih, umetniških filmov objektivno višji, kot na tistih nekaj komercialnih, kijih vsake toliko zavrtimo”.
"Vedno bolj se osredotočamo na to, da podaljšamo tedensko predvajanje „naših“ filmov, komercialne pa zavrtimo le nekajkrat. Dejstvo je, da se moramo zahvaliti predvsem Kinu Otok, ki je v zadnjih letih ..vzgojil" obalno publiko z izvrstnimi neodvisnimi filmi, in marsikdo je ugotovil, da ni vse v komercialnih filmih, zato bomo še s toliko večjim veseljem sodelovali z njimi tudi v prihodnosti."
V Centru se zanimajo tudi za letni kino Arrigoni, ki, da “ima posebej čar. Stanje objekta je sicer obupno, ni ne vode, ne elektrike, a prepričani smo, da bi se z manjšim finančnim vložkom filmske predstavitve v poletnem času ponovno lahko preselile na ta zgodovinski kraj."
Treba bo torej zavihati rokave, sicer renesansa izolskega umetniškega filma ne bo imela dolge življenjske dobe.	Aljoša M.
Od romarskih cerkvic do veselja Velike noči.
V soboto, 14. marca 2010 so člani Kulturnega društva Beseda Slovenske Istre (Andragoški center Slovenije) v bližnjem Gažonu predstavili 14. številko svoje revije Brazde s trmuna. S tem so proslavili 14-letnico delovanja svojega krožka. Predstava je bila v sto let starem vaškem kulturnem domu. Dvorana je bila polna, navdušenje veliko. Morda celo podobno tistemu pred 100 leti, ko so v Gažonu odpirali ta dom in imeli vrsto kulturnih sekcij z godbo na čelu, in ko je bilo slovenstvo v Slovenski Istri v razcvetu.
Branje odlomkov iz revije je spremljalo petje odličnega tržaškega ženskega pevskega zbora Stu ledi. Osrednjo misel je zbranim podala dr. Nevenka Bogataj, vodja projekta študijskih krožkov pri Andragoškem centru Slovenije. Pohvalila je ustvarjalce revije, ki so med skoraj 300 slovenskimi krožki najbolj delavni. In to je vredno posnemanja. Na tej predstavitvi v Gažonu sem sedela zraven pisatelja Marjana Tomšiča. Toliko je bilo tu znancev, da sva si po končani prireditvi rekla le nekaj črnogledih besedi na račun slovenstva, ki danes izgublja tla pod nogami in duhovno izginja.
Prvo poglavje revije nosi naslov Romarske cerkvice, poti k duhovni prenovi. Tu Marija Šavron Jerman opisuje romarsko pot k izviru Rižane k Vzročku, Ljuba Smotlak poti na Peče nad Boljuncem, na Stare Milje in k Vzročku, Marija Andrijašič Koren opisuje pot k Mariji Snežni v Černoti-čah, Milka Pucer pa romanja h trem cerkvicam v Koštaboni. Pesnik Dinko Bizjak potuje k Strunjanski kraljici.
Drugo poglavje nosi naslov Veselje velike noči in je posvečeno običajem in navadam tega časa, tako v cerkvi, na vasi in po domovih - tudi v loncih in pečeh. Pošteno se boste nasmejali, kar vam pripovedujeta po istrijan-sko naš Košta, po pučensko pa naša Viktorija. Tudi mi smo se smejali, ko smo ju na predstavitvi poslušali! V reviji lahko beremo sestavke avtorjev prejšnjega poglavja pa še Danilo Tuljak Bandi, Viktorijo Pucer Štromar, Radoslava Kostantina in Silvana Prodana.
Tretje poglavje Po cvetju diši so napolnili s svojo poezijo in prozo pisci prejšnjih prispevkov pa še uveljavljeni literati kot so Bert Pribac, Ivan Novak in Edelman Jurinčič. Tu pišejo še Malijčanka Cvetka Bernardi Starc, Pina Pištan, Ivan Pečar, Andreja Blažič, Irena Lušina, Marinka Kajzer in Vida Hrvatin, ki je odprla spomin na svojega obetavnega učenca, zgodaj preminulega istrskega pesnika, Padenjca Emila Pribca.
Pred vami je novo branje, pred njim je še velik kup Brazd! Priporočam vam jih v branje, saj jih ustvarjajo ljudje, ki ta svet neizmerno ljubijo in ne bi radi, da se istrska veja slovenstva posuši in odpade. V branje priporočam zlasti mladini in priseljenim, da bodo vedeli na kakšni zemlji živijo!
NM
M/V^IOR/mT' 11
Kulturniški smerokazi ----------------------------------------
Četrtek, 18. marec 2010
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Gostja 48. večernega klepeta z »Zanimivimi Izolani« bo
Marisa Višnjevec-Tuljak
dr. med., spec. šolske medicine.
Že vrsto let je v izolskem zdravstvenem domu pediatrinja naših otrok, ki se ravno zaradi njene prijaznosti in strokovnosti ne bojijo injekcij in bele zdravniške halje.
Spoznajmo jo skupaj / Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič
Kino Odeon
Ob 18.00 Oblačno z mesnimi kroglicami Animirani sinhroniziranv slovenšino Ob 20.30 Igričar (Gamer) Režija: Mark Neveldine, Brian Taylor
Petek, IS.marec 2010
Vabimo vas na otvoritev razstave
MIRAN KORDEŽ
»Trenutki čutnosti«
ki bo v četrtek, 25. marca ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli.
Razstava bo na ogled do 14. aprila 2010.
EH
Vabimo vas na otvoritev razstave
MATEJ ČEPIN
»Vidim soline«
Kulturni dom Izola - ob 20.00
Primorska poje
koncert A *
Nastopili bodo: MePZ Starši Ensemble in mali romjanski muzikanti - Ronke, MePZ Alojz Kocjančič Puče-Koštabona, Ženska pevska skupina Resa Ilirska Bistrica, Moška pevska skupina Jasenski pevci, Jasen - Ilirska Bistrica, MePZ Ahec Jasen - Ilirska Bistrica, Dekliška vokalna skupina Ubeljsko - Postojna in MePZ Postojna. Vstopnina 4 EUR. / Organizacija: Območna izpostava Izola, CKŠP Izola, ZPZP
Kino Odeon
Ob 18.00 Igričar (Gamer) Režija: Mark Neveldine, Brian Taylor
retrospektiva FRANCI SLAK
Ob 20.30 Ko zaprem oči Režija in scenarij: Franci Slak
Sobota, 20. marec 2010
Kulturni dom Izola - ob 20.00
CHI XE STADO?
Gledališka predstava skupine Ex alievi de toti (Trst)
Org. Skupnost italijanovP. Besenghi degli Ughi Vstopnine ni!
Kino Odeon
Ob 18.00 Oblačno z mesnimi kroglicami Animirani sinhroniziranv slovenšino Ob 20.30 Igričar (Gamer) Režija: Mark Neveldine, Brian Taylor
Nedelja, 21. marec 2010
Kino Odeon
Ob 18.00 Oblačno z mesnimi kroglicami Animirani sinhroniziranv slovenšino Ob 20.30 Igričar (Gamer) Režija: Mark Neveldine, Brian Taylor
Ponedeljek, 22. marec 2010
Kino Odeon
Ob 18.00 Oblačno z mesnimi kroglicami Animirani sinhroniziranv slovenšino Ob 20.30 Igričar (Gamer) Režija: Mark Neveldine, Brian Taylor
Torek, 23. marec 2010
Kino Odeon
Ob 18.00 Oblačno z mesnimi kroglicami Animirani sinhroniziranv slovenšino
retrospektiva FRANCI SLAK
Ob 20.30 ZAKLJUČEK RETROSPEKTIVE - VSTOP BREZPLAČEN!
KAKOR V NEBESIH, TAKO NA ZEMLJI
Režija in scenarij: Franci Slak
Igralci: Jure Ivanušič, Nataša Tič Ralijan, Milada Kalezič, Jožica Avbelj, Jan Slak, Peter Musevski, Davor Janjič, Ludvik Bagari, Pavle Ravnohrib
Film v slogu črne komedije pripoveduje zgodbo o Emilu, ki je doživel hudo nesrečo. Zdaj biva v umišljenih vicah, na tanki meji med smrtjo in življenjem. V tem svojevrstnem prostoru očiščevanja mu je dano, da popravi napake, ki jih je storil v življenju. Z junakom se podamo v krog njegove družine, ki je prav tako izpostavljena hudim preizkušnjam. In to je tudi točka, ko se poslednji film Francija Slaka odpre podobam iz življenja mlade generacije, in se sooči z vprašanji odnosov med generacijama. Je to pogled junaka, uprt v življenje na zemlji, groteskni pogled upajočega, ki skuša rešiti vsaj eno življenje in najti smrtnika, ki bo stopil na njegovo mesto? Je pogled režiserja, ki se s samoironičnim posmehom in slutenjsko občutljivostjo poigra s poslednjimi vprašanji človekovega bivanja?
Sreda, 24.marec 2010
Kino Odeon
Ob 18.00 Oblačno z mesnimi kroglicami Animirani sinhroniziranv slovenšino
Ob 20.30 Policijski pridevnik LIFFe PO LIFFu Režija: Corneliu Porumboiu
ki bo v torek, 23. marca ob 19. uri v avli Pokrajinskega muzeja v Kopru.
Razstava bo na ogled do 12. aprila 2010.
Sončna dvorana
Giordano Bruno, Izola ( pod stopniššem cerkve Sv. Mavra )
Vabimo vas na oged razstave
»Podoba glasbe«
Helene Fortuna Jenko
v Sončni dvorani, ulica Giordana Bruna 6 v Izoli.
( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ). Razstava bo na ogled vsak ponedeljek, sred in petek med 17.00 in 19.00 do 1. aprila 2010._
Ga iGrija Al^a / Kristanov trgi
“Vabilo na čaj“
razstava čajnikov, članov KUD-a POC iz Ajdovščine
Manziolijeva palača
razstava LUNGO I BORDI 2009/2010 (II edicija).
Razstavljajo Remigio Grizonič - fotografije in
Ivica Štefančič - slike. Na razstavi sodelujejo tudi skupine iz Gorice,
PortOgmara, Koroške in Pirana. Organizira CI Pasquale Besenghi degUUghi.
ATELJE DUKA PIRAN
Vabimo vas na ogled razstave ANDREJ AJIVSEK
Vabimo vas na 6. mednarodni Izolski velikonočni sejem starin in običajev
»USAKE SČIAT«
V soboto, 3. aprila 2010 od 9. do 19. ure v parku Pietro Coppo v Izoli Program: Bolšji sejem starin. Antikvariat knjig. Ljudska glasbila in običaji / Razstava mestne knjižnice starih velikonočnih razglednic in predmetov (iz zbirke avtor: Janez Janežič)
Informacije: Center za kulturo šport in prireditve 031/ 321 - 537
Mestna knjižnica Izola
•	Središče za samostojno učenje vabi vsak dan med 9. in 18:30
•	Pravljične ure vsak torek ob 17.00: Mestna knjižnica Izola vabi otroke na potovanje v pravljično deželo. Potovanje nje se prične vsak torek ob 17. uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke. Potovanju po pravljični deželi sledi ustvarjalna delavnica.
•	Francoščina za otroke vsak četrtek od 15:30 do 16:15 Mestna knjižnica Izola vabi osnovnošolske otroke na tečaj francoskega jezika. Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor.
•	Stena ustvarjalnosti - v mesecu marcu krasijo likovna dela Minje Štule.
•	Vitrina ustvarjalnosti - na ogled pomladni klobuki na temo sadje in zelenjava, ki so jih izdelali v Varstveno delovnem centru v Izoli
•	Središče za samostojno učenje - na ogled barvni lesorezi avtorice Sonja Pišlar.
Mestna knjižnica Izola - sobota 20.marec - ob 9.00
Ustvarjalna delavnica: ^BcirVUl linorez^
Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na brezplačno ustvarjalno delavnico, kjer bomo spoznali grafično tehniko barvnega linoreza ter si izdelali voščilnico ali manjšo sliko. Brezplačna delavnica bo potekala v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola v soboto, 20. marca med 9. in 13. uro. Delavnico bo vodila grafična oblikovalka Sonja Pišlar.
Udeležba je omejena na 10 sodelujočih. Prijavite se lahko v pisarni Borze znanja Izola ali po telefonu na (05)6631-282.
Izola v svetu
Bilingvizem je nekaterini mačji kašelj
V soboto se je v Izoli zgodila prva Interizola, prireditev, s katero se je mestu predstavilo nekaj predstavnikov različnih etnij, in to v času, ko smo do različnih, roko na srce, v Izoli zelo netolerantni. Ker, če kdo morda misli, da je rasist le tisti, ki ne tolerira večine „drugačnih“, ali pa tiste, ki so drugačne, ja, tudi temnejše barve, se zelo moti. Rasist je tisti, ki ne tolerira sočloveka samo zato, ker ta pripada drugemu narodu. Kateremukoli.
Prireditev, ki je nastala na pobudo Barbare Bračanov, Janje Sever in Sasi-kale Perumal in je za svoj dom oklicala Palačo Manzioli, je privabila izjemno veliko število ljudi. Šlo je za nekakšno predstavitev različnih svetovnih kultur, ki so se naselile tudi v Izolo. Tako so svoje narodne noše (pa čeprav ne ravno vse) in svojo kulinarično tradicijo (tukaj so bile prisotne prav vse) predstavile predstavnice Bosne, Filipinov, Indije, Indonezije, Makedonije, Slovenije in Srbije.

O tem, kako je do tega prišlo, pa tudi malo o tem, kaj pomeni biti tujec v Izoli, smo se pogovorili z nekaterimi od sodelujočih, začeli pa smo z eno od pobudnic, Sasikalo Perumal, v Izoli in med prijatelji bolje poznano preprosto kot Sasi.
Sasi je Indijka in je v Izolo prišla pred štirimi leti, še pred tem pa je z možem Rickom živela tri leta v Luciji. Sama pravi, da je do Slovenije prišla bolj po naključju kot pa ne. Z možem sta se spoznala v Združenih Državah Amerike, kjer je Sasi doštudirala in se zaposlila kot mikrobiolog pri eni od raziskovalnih korporacij. A Rick se z življenjem in s političnim stanjem njegove države nikakor ni strinjal, in je dolgo gojil idejo, da bi se preselila drugam. Svet je kar velika reč.
-	Kako to, da sta se odločila ravno za Slovenijo?
-	Ko bi le vedeli. Rick pravi, da je nekega dne zaprl oči, in pokazal s prstom na atlasu. Tam, kamor bo prst pristal, tja se bomo rpeselili, je rekel. Pristal pa je na Splitu, in to v času, ko je tam vihrala vojna. No, končno smo se odločili, da se preselimo v Slovenijo, ki nama jo je priporočal Rickov prijatelj. Rick je nato poslal nekaj prošenj za delo in obljubljeno mu je bilo mesto učitelja na eni izmed jezikovnih agencij na Obali. Obljubljena služba je nato trajala vsega en teden, in začeli so se trenutki panike, kako preživeti v državi, kjer nisva poznala nikogar, niti jezika. Na koncu pa sva s pomočjo novonastalih prijateljskih vezi vendarle prebrodila najtežje in se nato preselila v Izolo. Zdaj z otrokoma, ki sta se rodila tukaj, živiva v sanjskem stanovanju s pogledom na izolsko obalo.
-	Sta se hitro privadila na spremembo okolja?
-	Na začetku j e bilo kar težavno, a ljudje so nama vedno prišli na pomoč,
ko smo jih potrebovali. Moram pa povedati, da težav nisem imela, mogoče tudi zato, ker se Ij udem kot Indij ka zdim zanimiva, eksotična. Vedno me lepo sprejmejo in so prijazniz menoj, to pa mi je v veliko oporo.
-	Kako je težko za tujca, ki ne pozna jezika, dobiti službo v Sloveniji?
-	Po pravici povedano, niti iskala je nisem. Malo zatem, ko sva z Rickom prišla sem, sem se prepustila materinstvu, Rick pa je skrbel za kruh. Seveda, če bi bila nuja, bi tudi sama poskušala poiskati kaj primernega svoji izobrazbi, a delo v laboratoriju mi resnično ne diši. Rada bi delala to, kar sem že v Združenih Državah, torej bila raziskovalka, a zavedam se, da bi tako zaradi jezika, kot tudi osemletnega premora, pri mojih letih težko našla takšno službo, posebej na Obali. Življenje v Ljubljani pa me pretirano ne privlači.
-	Kako pa kaj z učenjem slovenskega jezika?
-	To še vedno traja. Glede na to, da sva oba z Rickom tujca, je učenje seveda toliko težje, pa še ljudje se prav radi pogovarjajo z nama v angleščini. Obiskala sem nekaj tečajev, tako da zdaj slovenščino že razumem, lahko tudi berem časopise, aktivno znanje pa gre nekoliko počasneje.
-	Kaj pa otroka? Kako sta se vključila v družbo?
-	Zanje je bil to povsem normalen proces, saj sta tudi rojena tukaj, in tudi jezik ni ovira. V vrtcu govorita slovensko, z Rickom se pogovarjata angleško, jaz pa se trudim, da bi se z njima pogovarjala v svojem materinem jeziku, ki je Tamil. Seveda se zavedata, da sta nekoliko drugačna, a v temu je tudi čar. Sama jima nenehno razlagam, da morata biti ponosna na to, da sta pol Indijca, da imata to v krvi in to je tudi njuna kultura. Rada bi, da se vklopita v slovenski način, a da ne pozabita na to, kar sta.
-	Da bi torej pekla potico s čilijem?
-	(Smeh) Nekako tako, ja. To bo vedno ostalo z njima, in to ju naredi posebna. Za ameriško polovico pa naj se Rick potrudi (smeh).
-	Kaj menite, kako Izola sprejema tujce?
-	Mislim, da dobro, vsaj to je moja osebna izkušnja. Sem pa opazila ne-toleranco do nekaterih drugih tuj cev, kar pa mi ni všeč. Do vseh bi morali imeti enako dober odnos, ne samo do tistih, ki prihajajo iz gospodarsko razvitejših držav. Opazila sem, da so predsodki še vedno živi.
1
' ' 1
V Izolo jih je pripeljalo srce
Poleg Sasi, so se na Interizo-li predstavila še nekatera dekleta iz južnega oziroma jugovzhodnega dela Azije.
Mem je leta I 2000 prišla s Tajske z zagotovljeno službo maserke v Portorožu. Priznala je, da, ko so ji ponudili službo, še vedela ni, kaj je Slovenija. Kasneje je tukaj spoznala moža in zdaj imata tudi hčerko. Pravi, da so jo domačini zelo lepo sprejeli, in da ji eno večjih težav predstavljajo različne klimatske razmere. Hčerka hodi v i vrtec z italijanskim učnim jezikom, tako, da obstaja „nevar-nost", da bo aktivno govorila, poleg slovenskega, tajskega in angleškega, tudi italijanski jezik. Seveda pogreša domače okolje, pravi, a tudi tukaj se počuti kot doma. Aktivno se uči slovenščine, in jo tudi že malo govori.
Già Rama prihaja iz Filipinov, v
Izolo pa je prišla leta 2007, po tisti najbolj klasično romantični, saj se je poročila s Slovencem. Tako kot Mem, tudi Già Rama pogreša domačo klimo, in na začetku, pravi, je bilo kar težko, saj se državi razlikujeta predvsem po tem, da so tam ljudje toplejši ob prvem stiku.
A hitro se je prilagodila na nove razmere, za kar se zahvaljuje osebju na delovnem mestu, saj so jo zelo lepo sprejeli. Do sedaj je hodila že na tri tečaje slovenščine, v naši državi pa pogreša predvsem to, da ni niti ene same azijske trgovine, in tako mora po prehrambenih nakupih v Trst ali pa v Avstrijo. Je pa kljub temu navdušena nad lokalno kuhinjo, saj pravi, da je zelo zdrava „Ko potrebuješ solato, greš na vrt in jo nabereš. Kaj takega!" je še dodala.
Wusiana je, tako kot Già Rama, sledila srcu in se iz Indonezije preselila z možem v Izolo. V zadnjih nekaj letih je večkrat prišla, pa se tudi vrnila domov, lani pa se je dokončno preselila v naše mesto, saj pravi, da je bolj primerno za odraščanje hčerke, ki se je pri nas tudi rodila. Pravi, da je bil prvi stik kar hud, a se je na Izolo že navadila, spletla je stike s sosedi in všeč ji je, da se nikakor ne počuti diskriminirano. S hrano tudi nima težav, saj je, pravi, na svoj način podobna indonezijski. Zato se je tudi sama odločila, da se bo temu prilagodila, in zdaj pripravlja neko mešanico izolske in indonezijske kuhinje, ki baje, žanje mnogo uspeha. Jezika se še vedno uči, a gre na bolje, a ta ji nikoli ni predstavljal večje težave, saj, pravi, telesna govorica včasih pove več, kot besede.
Naše nekdanje sodržavljanke
Na prireditvi so svojo kulturo predstavile tudi predstavnice Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije in tudi Slovenije, tako, za “par condicio”. Ne smemo namreč pozabiti, da tudi tisti, ki so še do nedavnega bili naši sodržavljani, so danes v tej državi tujci, a zaradi prostorske stiske v časopisu z vsemi nismo uspeli opraviti pogovora.
Sasi pravi, da bodo prihodnje leto, ko bodo ponovno organizirali prireditev Interizola, saj so bili izjemno zadovoljni nad njenim uspehom, povabili še mnogo drugih. „Sama sem večino tujcev spoznala ravno na tečajih slovenščine, ali pa v vrtcu. Ko sem še hodila na univerzo v Ameriki, smo vsako leto organizirali podobno prireditev, katere se je redno udeležilo kakšnih petsto ljudi. Rada bi, da bi to tradicijo nadaljevali tudi v Izoli. Naslednje leto še na višjem nivoju. A prepričana sem, da bomo manjša srečanja organizirali še pogosteje" pravi Sasi. Zakaj pa ne? Tokratna prireditev je dokazala, da je zanimanje za različne kulture v Izoli veliko, a ne smemo pozabiti, da ne obstajajo „dobre“ in „slabe“ kulture. Samo različne. Če smo jih pripravljeni sprejeti, dobro, če pa ne, pa to lahko postane problem, tako naš, kot tudi njihov. Kaj bi torej raje? Pa ne pozabite, Izola je skozi podoben proces šla že pred dobrimi šestdesetimi leti, pa je še vedno tukaj. Česa se torej bojimo?
0	nfANDRAC 13
Svet v izoli----------------------------------
Hrano razumemo vsi
Predstavili smo nekaj nastopajočih na prireditvi Interizola, na kateri se je zbralo veliko število ljudi, ki so bili, ja, navdušeni nad modno revijo, a oči so se jim resnično zasvetile, ko so zagledali vse dobrote, ki so jih dekleta in ženske pripravile ob zaključku medkulturne prireditve.
Tisti, ki ste prireditev obiskali, ste te dobrote okusili, in si o njih naredili mnenje, tisti, ki pa ste zaradi takšnih ali drugačnih razlogov spregledali prireditev, pa lahko pridete na svoj račun zdaj, pa čeprav z nekaj več truda. Predstavili bomo namreč nekaj receptov jedi, ki so krasile mize Interizole. Receptov zaradi časovne stiske žal nismo dobili neposredno od “kuharic”, a v času globalizacije, to ni vedno težavno. Tisti, ki bi si radi pripravili te “eksotične” a izvrstne jedi, pa imejte v mislih, da mnoge sestavine ne boste kar tako dobili v marketu pod blokom. Nekaj jih boste lahko našli v “azijskem” oddelku večjih nakupovalnih centrov, za nekatere začimbe pa bo potrebno v Trst (mimogrede, poskusite trgovino z živili v znanem nakupovalnem centru v TdE).
Indonezija
Pastel - Ocvrtki iz testa Testo: 250 g moke, 60g masla, 60ml hladne vode, 1/2 žličke soli, 1 žlica olja, 1 jajce
Nadev: olje za cvrtje, zmlet kuhan krompir, drobno sesekljano korenje, mlada čebula, grah..., 100 g mletega mesa, ali morskih sadežev, piščančjega mesa...,3 stroki drobno sesekljanega česna, Kitajski vermicelli (zelo tanki rezanci), 2 narezani trdo kuhani jajci, sol, poper in sladkor Navodila:
Najprej se lotimo nadeva. Na olju popražimo česen, dodamo meso ali morske sadeže in zelenjavo ter pražimo, dokler meso ne bo pripravljeno. Solimo, popopramo in dodamo nekaj sladkorja, nato še pripravljene in sesekljane vermicelle (na embalaži je opisana metoda popravljana, načeloma pa se jih za kakšnih 10-15 minut namaka v topli vodi), krompir in jajca. Zmes odstavimo z ognja in pustimo, da se ohladi.
Testo:
Zmešamo moko, margerino, jajce in sol. Dobro zmesimo in počasi dodajamo vodo. Pustimo, da testo počiva 30 minut, dodamo žlico olja in ponovno mesimo, da dobimo gladko maso. Testo zelo tanko zvaljamo in izrežemo kroge 8 cm premera.
Žlico nadeva položimo v sredino vsakega kroga, in tega prepognemo na pol. Dobili smo tako polkroge ali lune, robove pa prepognemo. Tako dobljene žepke scvremo v olju.
Indija
Thyar vada-južno indijski prigrizek
Lečo namočimo za eno uro ter jo na fino zmeljemo z zelo malo vode.
Dodamo sol, zelen feferon in na drobno nasekljamo nekaj ingverja. Iz nastale mase oblikujemo majhne krofke, ki jih nato scvremo v vročem olju.
Jogurtu dodamo na olju popražena gorčična semena, kumino in liste karija (po žličko vsakega) in solimo. Krofke več ur namakamo v začinjenem jogurtu, in jed je pripravljena. Nasvet novinarja? Pri indijski kuhinji nikoli ne škodi, če dodamo še nekaj čilija v prahu.
Filipini
Lumpia - filipinski zvitki
1 paket Lumpia listov, lahko uporabimo tudi riževe liste za spomladankse zavitke, ki jih dobimo v bolje založenih trgovinah.
1/2 kg mletega mesa, 3 stroki česna, drobno sesekljanega, 2-3 cm dolg košček ingverja, drobno sesekljanega, sesekljano mlado čebulo, korenje, grah, po želji, 2 žlici sojine omake, 2 na rahlo stepeni jajci, poper
V	voku ali ponvi na žlici olja popražimo meso. Ko je meso narejeno, ga postavimo na stran, odlijemo odvečno nastalo maščobo in dve minuti pražimo česen in čebulo. Dodamo prej popraženo meso in ostalo zelenjavo, popopramo, dodamo sojino omako, po potrebi sol, saj je sojina omaka sama po sebi že slana. Odstavimo z ognja in počakamo, da se ohladi.
Riževe lističe za nekaj sekund namakamo v toplo vodo, da se omehčajo in nanje nanesemo tri žlice nadeva, ter pripravimo zavitke. Prekrij emo j ih s foljo, da se ne izsušijo.
V	ponev ali vok nalijemo dva centimetra olaj in ga segrevamo 5 minut. Ko bo olje že zelo vroče, položimo vanj nekaj zavitkov in jih cvremo 1 ali 2 minuti oziroma dokler ne porumenijo. Zavitke odcedimo na papirnati brisači in serviramo še tople. Odlično se podajo s sladko-kislo omako-
Tajska
Gai pad khing - ocvrt piščanec z ingverjem
3 žlice arašidovega olja, 2 stroka drobno sesekljanega česna, 1 na kocke narezana piščančja prša, 100 g gob, 3 žlice naribanega ingverja, 2 žlici ribje omake (dobimo jo v azijskem oddelku bolje založenih trgovin), 2 žlici temne sojine omake, 2 žlici ojstrigine omake (glej ribja omaka), ščepec sladkorja, 1 sesekljana čebula, 2-3 pikantni fefe-rončki, 1 mlada čebula, sesekljana, poper, sol (po potrebi)
V šalci zmešamo ribjo omako, ojstri-gino omako in sojino omako. Olje močno segrejemo v voku ali ponvi in dodamo piščanca in ingver. Ko piščanec spremeni barvo vlijemo prej pripravljeno omako in kuhamo, da se nekoliko zgosti. Dodamo šepreostale sestavineinkuhamo.doklerpiščanec ni skuhan. Serviramo z rižem.
Umetno zelena trava na kopališču Svetilnik je še vedno prijazno rjave, oziroma posušene brve. Menda je občina za ohranjanje nekdanjega zelenila te trave porabila skoraj 2.000 Eur vode mesečno in čuvaja, ki je pazil na dragoceno travo. Bodo vztrajali tudi za davkoplačevalski denar?
Vsredosotako-lepremakniliVitaminčeknaSvetilniku.Objekt.kijezačeldelo-vanj e lani junija a ga je že septembra zaprla gradbena inšpektorica, ker menda ne izpolnjuje pogojev večnamenskosti zahtevane v razpisni pogodbi. Gre pa predvsem za lingvističen problem: večnamenski obj ekt j e obj ekt, ki lahko istočasno gosti več različnih dejavnosti, ali objekt, ki lahko gosti takšno, ali drugačno dejavnost, in torej ni namenjen samo in izključno eni sami. Odgovore lahko pošlj ete na naslovurednistvo@mandrac.si. In ker živimo v demokratični družbi, bomo za pravilnega razglasili tistega, ki bo prišel v večjem številu.
Jožica Radujko predsednica DU Jagodje • Dobrava
V	sredo,10. marca, v največjem snežnem metežu, so upokojenci društva Jagodje-Dobrava pokazali vso svojo trdoživost in v gostišču Jasna, ob solidni udeležbi, izpeljali letni občni zbor.
Pred tem sta se v prostorih krajevne skupnosti, kjer gostuje društvo, sestala tudi upravni odbor in nadzorni odbor društva, ki sta pregledala poročilo o poslovanju društva v letu 2009 in zaključni račun. Člani društva pa so na zboru sprejeli predlog zaključnega računa in poročilo za leto 2009, ki izkazuje dobrih 3.000 Eur minusa. Razlika med prihodki (5.000 Eur) in 8.000 Eur odhodkov je nastala predvsem zato, ker društvo ni dobilo predvidenih občinskih sredstev. Občina je namreč v letu 2009 prispevala za aktivnosti društva malo manj kot 2.000 Eur, kar je zadoščalo le za najnujnejše stroške, zato je društvo pripravilo predlog programa dela in finančni načrt za leto 2010 v manjšem obsegu, upoštevajoč težje ekonomske razmere in tak načrt tudi potrdilo.
V	načrt za leto 2010 je vgrajenih tudi 4.000 Eur, ki naj bi jih društvu odobrila občina. V kolikor na razpisu za sofinanciranje programov občine ne bomo uspešni, bo to pomenilo dodatno krčenje dejavnosti oziroma samofinanciranje s strani članov društva. Vse to je razlog, da je zbor potrdil za leto 2011 dvig članarine s 6 na 8 Eur letno, kar imajo med drugim že vsa primorska društva.
Zbor je razrešil in se zahvalil za dolgoletno sodelovanje v društvu tako predsedniku Borisu Debeljaku kot tajnici Veri Jakopič ter na njuno mesto izvolil Jožico Radujko za predsednico in Anito Bubalo kot tajnico društva. Računovodska dela je od Nadje Gregorovič že pred časom prevzela Nadja Mejak. Boris Debeljak pa ostaja v novem mandatu podpredsednik društva, tako da je kontinuiteta dela zagotovljena.
Zboru je prisostvoval tudi predstavnik občine, podžupan Bojan Zadel, ki je pojasnil predvsem na nedavni seji občinskega sveta sprejet načrt razvojnih programov občine Izola za leti 2010 in 2011 ter povzel tiste investicije, ki so povezane z našo krajevno skupnostjo. Vemo, da smo kot društvo kar nekajkrat pisali občini, kje nas kaj žuli in kaj pričakujemo od nje krajani Jagodja-Dobrave. Vsekakor je želja društva, da je takega sodelovanja z občino v bodoče še več, saj želimo biti aktivno vključeni pri vseh tistih odločitvah, ki vplivajo na naše bivanjske pogoje.
Zbor se je na koncu seznanil tudi s pobudo, podano občini in centru za socialno delo, o ustanovitvi dnevnega centra za starejše v Izoli ter zaključil svoje delo z željo po čimvečji aktivni vključitvi v dejavnosti društva vseh članov.	j.r.
MANDllA? 14
------------------------------—---- Naše mesto
Kaj se kuha v hotelu Muha?
Bilo je tam v sedemdesetiti letiti, ko je bilo v Izoli vsaj dvanajst redno odprtih derif, v katerih se je točilo marsikaj vinu podobnega, ampak ena sama je dobila titulo hotela • Hotel Muha.
Zaradi nekdanjih lastnikov in njihovih potomcev bomo prava imena lastnikov oziroma upravnikov tega “hotela” raje preskočili in se zadržali pri pripovedih, ki smo jih poslušali v zadnjih dneh.
Lahko povemo, da je bil Hotel Muha v Prečni ulici na številki 1. Danes so tam stanovanja, včasih pa je bila klet, del ponudbe pa so bile tudi postelje v prvem nadstropju, če je kdo omagal. Kakorkoli že, hotel Muha je bila predvsem klasična derifa, prostor, kjer so domačini imeli spravljeno vino, tropinovec, kakšno panceto in oljke. To so bile nekakšne tajne pivnice katerih lastniki velikokrat niso imeli prav veliko vinogradov, in so vino delali z “baštonom” in iz praška, ki so ga kupovali v Trstu. Tudi kaj za pod zob se je našlo, kadilo pa se je kot v tovarni.
In zakaj ravno hotel Muha? Preprosto zato ker je bilo poleti tam veliko muh, saj je bilo zračenje izredno slabo in nasploh je bila higiena daleč od Hasapa. Tisti, ki so kdaj obiskali ta hotel, med njimi so bili tudi poštarji, se spominjajo, da je bil takoj za vrati čeber v katerega so obiskovalci jeseni metali oljke, ki so jim ostale po žepih ob obiranju in so jih potem družno grizli med popivanjem. Tam je bil tudi lavor z vodo za pranje kozarcev v katerem so vodo menjali sezonsko, tako da je bilo na vrhu za prst maščobe, vendar to nikogar ni preveč motilo. Nihče ni zbolel zaradi zastrupitve, res pa je, da je bila dezinfekcija takoj pri roki.
Eden od potomcev nekdanjih lastnikov je povedal, kako je nekega dne v "hotel"prišel sanitarni inšpektor da bi opravil sanitarni pregled, pa ga je lastnica povprašala, če ne sme imeti zabave za rojstni dan. Inšpektor seveda ni verjel, da so ljudje v derifi povabljenci a mu je prinesla osebno izkaznico na kateri je pisalo, da je rojena prav na tisti dan. In je šel z dolgim nosom proč. d.m.
In pes je bil lisica ...
Izolski fotograf in novinar Matija Gorjan je novembra 1972 s svojo “profi” Yashico Reflex fotografiral morskega psa, oziroma lisico, ki ga/ jo je ujel izolski ribič in pripeljali v Mandrač, kjer so se zbrali številni radovedneži. Po fotografiranju so ribo odpeljali v hladilnico Ribe z vozom in mulo, ker drugega prevoza pač ni bilo. Na fotografiji se vidi tudi staro Sončno, takrat Kidričevo nabrežje, kjer težav s privezi še ni bilo.
Za arhiv bi bilo lepo vedeti, kdo je bil ribič, ki je ujel to veliko ribo, zanimiv pa bi bil tudi podatek o lastniku te bele mule. Pa še to: Posnetki Sončnega nabrežja so bili narejeni s terase gostilne Jerman (danes Sidro).
Prevelika dvorana ali premalo ljudi?
Tako skromna je bila udeležba na interesnem zboru krajanov o rekonstrukciji Ulice Prekomorskih brigad, ki bo dobila nov tlak, meteorno in fekalno kanalizacijo, elektro in telefonske inštalacije, vodovod, kabelsko TV, javno razsvetljavo in kot novost še plinovod. Morda pa bi bil obisk boljši, če bi krajane kdo vprašal o pretlakovanju Sončnega nabrežja ali urejanju trga Pri starem vodnjaku.
Prišel je elektronski pravnik
Nemalokrat se zgodi, da se znajdemo v situaciji, ko potrebujemo pravni nasvet. V želji, da bi privarčevali svoj težko prisluženi denar, se pogosto zgodi, da nasvete iščemo pri prijateljih, sorodnikih, sodelavcih ali celo na internetu. Žal se na koncu ne moremo znebiti grenkega priokusa, da dobljeni odgovor morda le ni pravi.
Nekateri se po pravni nasvet zato raje odpravijo k odvetnikom, kjer večinoma dobijo pravi odgovor, vendar je cena za to storitev navadno kar visoka. Ni skrivnost, da si strokovne pravne pomoči ne more privoščiti vsak.
Zato so v založbi Verlag Dashofer pripravili strokovni pravni priročnik, ki nudi podroben vpogled v preko 100 različnih poslovnih situacij podjetja. Priročnik na zgoščenki vsebuje 205 vzorcev pogodb, sklepov, obrazcev, opominov, pritožb in obvestil. Vsi vzorci so podkrepljeni z opozorili na morebitne nevarnosti, na katere lahko naletimo, če se reševanja pravnih problemov lotevamo sami.
Elektronski priročnik Pravnik v podjetju omogoča urejanje in tiskanje pogodb, obrazcev, obvestil in drugih dokumentov. Prijazen uporabniški vmesnik nudi hitro in enostavno iskanje po različnih poslovnih situacijah podjetja z vpisom ključnih besed.
Kako elektronski pravnik sploh deluje?
Uporaba elektronskega priročnika Pravnik v podjetju je nadvse preprosta. V računalnik je potrebno vložiti zgoščenko in poiskati želeni obrazec, pogodbo ali kak drug dokument. Obrazec nato izpolnite, ga natisnete in že je pripravljen za uporabo.
Zahvaljujoč elektronskemu priročniku je sedaj mogoče imeti vse potrebne dokumente za komunikacijo s poslovnimi partnerji, uradi in zaposlenimi vedno pri roki. Omenjenih dokumentov ni več potrebno sestavljati na novo, predvsem pa ni več potrebno iskati pravnih virov in podlag tam, kjer to ni najbolj priporočljivo in zanesljivo.
Več o priročniku Pravnik v podjetju si oglejte na spletni strani založbe Verlag Dashofer in sicer na www.dashofer.si. Verlag Dashofer je profesionalna založniška hiša ekonomske, pravne in tehnične literature. V Sloveniji deluje že več let in izdaja poslovno literaturo, ki poudarja praktični pristop. Prednostna naloga založbe je, da nudi točne, hitre in vedno aktualne informacije v razumljivi in praktični obliki.
OD PROJEKTA DO OBJEKTA
Strokovni priročnik za:
•	projektiranje,
•	gradnjo,
•	nadzor in
•	vzdrževanje objektov

Na priloženem CD-ROM-u
J zakoni, pravilniki, uredbe gradbena pogodba J podizvajalska pogodba
pogodba o izvajanju investicijskih del prodajna pogodba, ...
Več informacij na: www.dashofer.si
V
in 080 80 92
----------------------- Predzadnja-------------—
GOJKOVE SKRIVALNICE in ODKRIVALNICE
Zdaj je povsem jasno. Tudi največje skrivalnice so hitro odkrite. Očitno nekateri res zelo dobro poznajo naše mesto ali pa se tako dobro spominjajo, kakšno je bilo včasih.
V prejšnji številki smo zastavili uganko za katero smo menili, da bo kar težavna a smo se zmotili, saj ste nam v velikem številu odgovorili in prav vsi odgovori so bili pravilni.
Na fotografiji je bila, seveda, cerkvica Marije Loretske v JAgodju oziroma Dobravi (Belvedere), prva pa nam je pravilen odgovor poslala Erika Perne. Takoj za njo se je oglasila tudi Aleksandra Paliska in seveda povedala, da je na fotografiji cerkvica Marije Loretske in nas hkrati popravila, da pred vrati pa ne stojita lipi ampak drevesi divjega kostanja. Bronasto mdaljo (po športno) je tokrat osvojil Boštjan Božič.
V uredništvu ugotavljamo, da ima veliko bralcev doma veliko fotografij iz povojnega obdobja Izole, ki je, vsaj glede tega, skorajda zapostavljeno v primerjavi z obdobjem pred 2. svetovno vojno. Če imate zanimive fotografije, ki ste jih pripravljeni deliti z nami, jih bomo v uredništvu z veseljem skenirali in vam jih, seveda, vrnili.
Kaj pa nova uganka? Tudi tokrat se selimo nazaj v zgodovino našega mesta. Iz zbirke fotografij Izole šestdesetih let je Gojko tokrat izbral to le. Ali prepoznate to stavbo s tako lepo teraso?
Odgovore pošljite na naslov: urednistvo@mandrac.si.
KRIMINALNE
Glasnost ni poceni
Nekaj minut po 22 uri se je iz lokala v Izoli slišala preglasna glasba, ki je motila sosede. Policisti so zaradi kršitve 28-letnemu domačinu, ki je glasbo predvajal, izdali plačilni nalog. Šakali v Izoli
Tistim, ki ob nesrečah skušajo nezakonito priti do tuje lastnine se reče šakali. Očitno so se zaredili tudi pri nas. Neznanec je namreč v Simonovem zalivu splezal na jadrnico, ki je nasedla in iz nje ukradel GPS napravo znamke Garmin 90. Lastnika je tat oškodoval za 100 EUR.
Veliko mu pije
Kdo ve kakšen avtomobil ali tovornjak ali traktor ali gradbeni stroj ima neznanec, ki “kupuje” nafto po tujih rezervoarjih. V noči na petek je namreč neznanec na gradbišču avtoceste v Izoli pristopil do dveh delovnih strojev in iz njiju ukradel okoli 400 litrov nafte. Podjetje je oškodovano za več kot 400 EUR.
Dobra trgatev
Včasih je s krajami več dela kot zaslužka, drugič pač ne. “Srečno roko” je imel neznanec, ki je ponoči, med 01.00 in 04.00 uro zjutraj v Izoli vlomil v dve vozili Toyoto Rav. Iz njiju je ukradel prenosna računalnika, znamke Dell in HP, tri bunde in torbo za računalnik.
Očitno je kriza
Ko začnejo izginjati avtoradiji se ve, da je nekdo v krizi in čisto brez denarja pa rabi takšen mali “nakup” za dozico. Tudi v začetku tedna je neznanec ponoči v Izoli vlomil v osebni avtomobil in iz notranjosti ukradel avtoradio znamke Sony. 49-letni lastnik oškodovan za približno 50 EUR.
Tokratne kriminalije smo prejeli iz Centra za obveščanje, poročila PP Izola pa do zaključka redakcije nismo dobili.
MALI OGLASI
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole, tel 040 128 199
ODDAMO
-	V centru Izole blizu parkirišča oddam novejši poslovni prostor, primeren za pisarno v izmeri 37 m2 z dvema ločenima prostoroma, klimo in ločenimi števci. Ima uporabno dovoljenje. Cena po dogovoru. Poklicati na tel. 041-249-806 po 16.uri.
-Belveder nad Izolo Oddamo dvosobno stanovanje za daljši čas. tel 040 399 819
-	Na Ljubljanski ulici, v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Informacije na tel.: 051-634-390 -Za daljši čas oddam 1 sobno opremljeno stanovanje v stanovanjski hiši. tel 040 732 666
NAJAMEMO
-	Najamem garsonjero ali 1 sobno stanovanje za daljši čas. tel 040 326 619
Delo
-	Nudim likanje in gospodinjska dela. tel 040 517 156
-	Družina želi pomagati starejši osebi pri gospodinjskih opravilih, tel 051 444 912
-	Nudim vsa gospodinjska dela in pomoč starejšim na domu. tel 031 567 627 -Opravljam različna gospodinjska opravila. tel 031 295 156
-Delila bi z nekom svoj prostor, namenjen svetovalni dejavnosti v Luciji. Inf. na št. 040-331-044
-	Inštrukcije - skozi vse leto nudim kakovostne in strokovne inštrukcije angleščine ter italijanščine za OŠ in SS. Za vse informacije pokličite 040 527 367 (Tina)
-	Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332
Vozila in plovila
-	Prodam Fiat Punto 16V dynamic, letnik 2004, rdeč. cena po dogovoru tel 040 845 933
-	BMV 318 i Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568
-	Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077
-	Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728
-	Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen.letnik 92,164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881
Kmetija
-	Prodam motorno žago (Husqvar-na). Tel. 041/828605
-	Prodam ročni mlin za grozdje. 041/828605.
-	Prodam Olje ekstra deviško naravno iz ekološko čistega okolja, cena 11,00 EU/liter / domači refošk cena 1,50 EU/liter. Informacije po Mobi-ju 040 251-335 ali 040 570-652
Razno
-	Prodam otroško posteljico z posteljnino. Kot nov. Cena po dogovoru. 041/828605
-	Podarim kotni trosed (podaljšan desno) z raztegljivo posteljo, za odvoz poskrbite sami. tel 041 889 704
-	Prodam kuhinjo Gorenje (imitacija lesa, dolžina 4 m, višina 230 cm) z vgradnimi aparati. Cena 450 eur. tel 040 701 285
-	Podarim Angleščina 2000S ( 24 kaset un zvezkov), tel 041 686 773
-	Prodam 50 parov čevljev za vodo. 1 kom 5 EUR. tel 070 364 375
-	Prodam 6 vitrin in dve omari s policami. tel 070 364 375
-Imate morda ročni pletilni stroj,pa ga ne potrebujete več ? Tel. 031 275 873 (Irena)
-	Prodam hladilnik, tel 040 752 708
-	Prodam moške gojzarje št 41 za 50 EUR. tel 040 542 390
Iz SVETA ELEKTRONSKIH SPOROČIL
OBVESTILO REDARSTVU
NE PIŠITE IN NE LEPITE MI OBVESTILA. POJDITE RAJE NA PIVO.
1.	Redarstvo ne more biti prekrškovni organ (glej 3. in 23. člen Ustave Republike Slovenije).
2.	O obtožbi, da sem storil prekršek, lahko po 23. členu ustave RS odloča in razsodi samo sodnik, se pravi: ali ste zaposleni na Ministrstvu za pravosodje ali imate zaključeno pravno fakulteto ali imate pravosodni izpit ali ste sodnik ?
3.	V kolikor ne izpolnjujete teh pogojev, izvajate dejavnosti, ki niso v skladu s 23. členom ustave RS, torej delujete protizakonito. Ker redarstvo spada med izvršilno vejo oblasti (3. člen ustave RS), me torej ne morete in ne smete kaznovati in ne smete nastopati kot prekrškovni organ, ker tega ustava RS ne predvideva.
4.	Če vseeno mislite napisati obvestilo, mi prosim priložite naslednjo dokumentacijo: o merilni napravi, ki jo zahteva Zakon o standardizaciji (atesti, merilni listi, sodno odločbo, da te naprave lahko služijo kot dokazne, predložite sodno odločbo, da reziultati, izmerjeni s to napravo in to merilno metodo lahko služijo sodišču kot dokaz in predložite dokumentacijo, da ste pooblaščeni in javno priznani za to vrsto meritev.
Ker gre v v tej zadevi za kršenje Ustave Republike Slovenije in hkrati temeljnih človekovih pravic in svoboščin vas prosim, da pred morebitnim izrekom kazni dobro proučite moj predlog.
Hvala za razumevanje.
NLB Družinski varčevalni paket
o
o
fN ;
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
nlbQ
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
M/Widh/m:
CASINO IZOLA*CASINO ISOLA
.'N* IGRALNI SALON / SALONE SLOT

klanca Spi^
'S)
20.3.2010	$
06 21 uri o aCCe ore 21
Namiznoteniške igralke izolskega Arrigonija so državne viceprvakinje, le točka je manjkala pa bi morda bile, kljub popolnemu amaterizmu, najboljše v državi. To je Izola. In Izola so, na svoj način, tudi izolski Ribari, navijaška skupina, ki že 20 let stoji ob boku izolskemu športu.
Prva izvedba Interizole je bila zadetek v polno. Polna je bila tudi Manziolije-va palača, saj so si številni obiskovalci z zanimanjem ogledali modno revijo naših someščank iz drugih koncev sveta ter spoznavali njihovo kulinariko. Vse to se je dogajalo potem, ko je že zadišalo po pomladi, še par dni pred tem pa je nevihta tako-le podrla del pomola na izolskem svetilniku.