Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI d. in alili, postili II. gruppo • I.P.1.70% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir Leto XX - N. 22-23 (424-425) Udine, 31. decembra 1969 Izhaja vsakih 15 dni V jubilejno leto Naj takoj ob začetku novoletnega uvodnika zapišemo nekaj o sebi. Novo, 1970. leto bo za nas ne samo novo leto v krogoteku let, temveč bo z.a naš list tudi jubilejno, dvajseto leto. 1970. leta bo namreč naš list slavil že drugo desetletje svojega neprekinjenega izhajanja,česar vse kakor še noben list beneških Slovencev v vsej njihovi zgodovini kaj takega še ni doživel. Dvajset let sicer ni dolga doba, vendar lahko brez lažne skromnosti ugotovimo, da je naš list v teh letih opravil med našimi rojaki doma in na tujem pomembno delo, saj jih ni samo obveščal o dogodkih in življenju naših ljudi in vasi, temveč jim je v domači govorici, pisani in tiskani, pomagal pri brušenju in bogatenju njihovega jezika, hkrati pa jim budil zavest, da je tudi slovenščina kulturen, bogat jezik, enakopraven jezikom velikih evropskih narodov. V novo, 1970. leto, torej vstopamo z zadovoljstvom in zadoščenjem, ko se oziramo nazaj na dvajsetletno obdobje našega izhajanja, obdobje, ki ni bilo lahko, polno naporov, prizadevanj in tudi neprijetnosti, hkrati pa tudi obdobje širjenja in prebujanja narodnostne in človeške zavesti v naših ljudeh. Naj nam bralci torej ne zamerijo, če smo si namesto običajnega novoletnega uvodnika to pot izbrali uvodnik, oziroma misli v njem, posvečene samim sebi. Kajti zdi se nam potrebno ob tej priložnosti povedati in zapisati, da si bomo v novem, prihodnjem in za nas jubilejnem letu prizadevali še bolj zboljšati naš list, ki naj bi postal zato še bolj vaš. Skušali bomo zato v jubilejnem letu še bolj popestriti vsebino lista, še več poročati o življenju in delu naših ljudi tako doma kot po svetu, še več pisati o naših problemih in se še bolj boriti za pravice naših ljudi, za tiste pravice, ki jim jih zagotavlja tako naša republiška ustava kot statuti dežele s posebnim statutom. Na pragu novega, 1970. leta, vam zato najprej želimo srečno novo leto, obilo dela in pravičnega plačila zanj, mnogo zdravja, tako pri delu kot v družini, veselja nad ustvarjenim, poštenim delom in končno si skupaj zaželimo, da bi se zadeve doma tako uredile, da bi bilo na domačih tleh dovolj dela in bi ne bilo treba zato zapuščati domov in odhajati v tujino na delo. Zatorej še enkrat, vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem našega lista srečno in veselo, 1970, jubilejno novo leto! PO DEŽELNI KONFERENCI O IZSELJENISTVU V VIDMU Dokler imamo ekonomsko emigracijo ne moremo govoriti o uspešnem ekonomskem razvoju naše dežele Dežela obljubila vse, kar je v njeni pristojnosti, za zaščito naših izseljencev. Konferenca je ugotovila, da italijanska država še ni storila vsega, kar bi morala in za kar je edina odgovorna in pristojna Prva deželna konferenca o izseljeništvu, ki je bila pred kratkim v našem mestu, hkrati pa je bila tudi prva tovrstna konferenca sploh v naši državi, je odprla in na široko razkrila vse probleme, ki so v zvezi z ekonomsko emigracijo iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Konference so se udeležili predsednik deželne vlade Berzanti in podpredsednik goriške pokrajine Chientaroli, podsekretar ministrstva za delo Toros, senatorji Sema, Burtolo in Zannier, poslanci Lizzerò, Bressani, Lepre in Gaiano, številni deželni odborniki in svc.ovalci, med katerimi sta bila tudi Dušan Lovriha in Drago Štoka, medtem ko je tržaškega župana zastopal odbornik Dušan Hreščak. Ker je deželni odbornik Stopper, ki bi moral imeti uvodno besedo, zbolel, je namesto njega poročal o prizadevanjih dežele za rešitev vprašanja izseljevanja predsednik deželne vlade Berzanti. Po uvodnem govoru predsednika Berzanitija se je, prvega dne, to je v soboto, 13. decembra, zvrstilo v velikem avditoriju tehniškega zavoda «A. Zanon» v Vidmu kar dvajset govornikov. Prvo poročilo je imel univerzitetni profesor dr. Maurizio Di Palma, ki je govoril o izseljevanju in vplivu na zaposlitev. Poudaril je nujnost izgradnje primernih industrijskih obratov in infrastruktur, da bo domača delovna sila lahko našla zaposlitev na domačih tleh. Sledilo je poro- tlllHUlIHtllMIIHMIHHIMMHmitmiHmtMIHIIIIimHllltllllltItlltllllHIIIIIIIIItllltllltllUIIIIIMIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiHiniHUliMiiiHiiinii čilo profesorja Luigija Freya iz Milana, ki ga je prebral profesor Caloia. Profesor Frey je v svojem poročilu poudaril, da je treba nove industrijske obrate graditi na določenih področjih in poskrbeti za primerna stanovanja ter prevoze delavcev. Podsekretar ministrstva za delo Toros je v razpravi pripomnil, da so se razmere zdaj toliko izboljšale, ker so nastali ugodni pogoji za rešitev raznih problemov, zlasti kar zadeva enakopravnost delavcev v državah Evropske gospodarske skupnosti. Socialistični poslanec Lepre pa je poudaril nujnost enotnega nastopa in sindikalne borbe izseljencev ter izrazil zahtevo, naj uvedejo mednarodno delavsko knjižico. V soboto sta poleg številnih predstavnikov f u rI a n - skih in italijanskih izseljenskih organizacij govorila tudi Marko Petrič DinoinRenzoDel Medico, drugega dne konference, v nedeljo, pa še Hija-cinta Kont. Odlomke iz njihovih izvajanj objavljamo zato posebej, ker so ti predstavniki beneškoslovenske emigrantske organizacije v tujini na konferenci skupaj z drugimi prav tako opozorili na pereče probleme ekonomske emigracije. Naslednjega dne, v nedeljo, 14. decembra, je konferenca o izseljevanju zaključilo svoje plodno delo. Nedeljskega dela konference se je udeležil tudi senator Coppo, podtajnik zunanjega ministrstva in le-tam zadolžen za vprašanja izseljencev. Ob zaključku konference je spet spregovoril deželni predsednik Berzanti. Poudaril je, da ne bo mogoče toliko časa govoriti o uspešnem gospodarskem razvoju naše dežele, dokler bomo še govorili hkrati tudi o izseljevanju. Po njegovem mišljenju je razprava pokazala, da se mora nada-Ijna dejavnost v tem smislu razvijati v dve smeri. Okrepiti je treba vse pobude in po- (Nadaljevanje na 3. strani) DOGODEK ZGODOVINSKEGA POMENA Beneški Sloren ei 20» decembra s pe 0 pomenu tega dogodka sta spregovorila župnik Cencič iz Gorenjega Trbilja in Izidor Predan ■ Nastopila sta zbora “Rečan j „ in 66 Idr ja „ ter solisti in otroci «Današnje srečanje v tem Kulturnem domu je za našo Benečijo zgodovinsko. Prvič smo Benečani, zadnja in najmanjša vejica slovenskega naroda, ki v videmski pokrajini že sto let hodimo po naši kal-varijski poti, da dosežemo naše človeške pravice, z lastnimi močmi pripravili ta kulturni nastop. To jasno dokazuje, da v naših krajih in v srcih beneškega ljudstva slovenska beseda, čeprav brez šol, ni še umrla in ne bo umrla. Prosim vas, ki ste tu pričujoči na današ- njem srečanju in vse drage brate na Goriškem in Tržaškem, da ohranite ljubezen in solidarnost z našo Benečijo in da jo vedno bolj spoznavate». Ne vem, če so bile v Kulturnem domu od dneva njegove otvoritve spregovorjene tako pomembne besede, rekel bi spodbudne besede, kajti če nam človek iz srca Beneške Slovenije pove, da slovenska beseda v nadiških dolinah ne bo izumrla in nam to potem potrdijo beneški pevci in recitatorji s tako presunljivo pristnostjo, potem je to kot čudoviti lek na rano, ki je vendarle boleča. Kajti Benečija je, ali bi vsaj morala biti, naša največja bolečina in naša največja radost obenem: bolečina, ker je gotovo edina deželica v civilizirani srednji Evropi, v kateri njeni ljudje ne uživajo niti najosnovnejše pravice — imeti šole v svojem jeziku; radost, ker je izpod pepela stoletne potlačenosti po osveščanju pred 25 leti spet začel z neuničljivo življenjsko vztrajnostjo prodirati plamen na- Pogled na dvorano, kjer so se zbrali izseljenci cele dežele rodne bitnosti, ogrevati najprej beneške ljudi same in potem nas, ki smo jim najbližji. Za župnikom čenčičem, pred katerim sta pevca ob spremljavi na harmoniko zapela domačo «Tam gori za našo vasjo», je spregovoril predsednik prosvetnega društva «Ivan Trinko» Izidor Predan. Tudi on je poudaril zgodovinskost dejstva, da nastopajo beneški Slovenci prvič s svojim sporedom v tržaškem Kulturnem domu, nato pa je predstavil nastopajoče in dejal: «Beneška pevska zbora "Rečanj,, in "Idrja,, sta bila ustanovljena šele letošnjo pomlad. Pevci se uče v težkih okoliščinah, saj je vsak od njih ves dan zaposlen ali pa študira. Na vaje prihajajo v času, ki jim je po delovnem dnevu potreben za počitek. Večina med njimi odhaja na delovno mesto ali v šolo v kraje, ki so oddaljeni 20 do 30 km. Za glasbo in petje imajo veliko veselje, ki so ga podedovali od svojih prednikov. Čeprav je bila naša deželica vedno gospodarsko zaostala, kar ustvarja žalost v ljudeh, je kljub temu naša pesem vedno odmevala po hribih, po senožetih, poljih, vaseh in dolinah. Beneški Slovenci so vedno radi peli, zato so ohranili do današnjih dni pesmi in besedo svojih očetov in jo širijo po svetu. To ni bilo lahko, saj vsi dobro veste, v kakšnih razmerah smo živeli in živimo danes. Mislim, da je današnji nastop beneških Slovencev v tem Kulturnem domu velikega pomena tudi zato, ker bo odprl pot k tesnejšemu sodelovanju med beneškimi in tržaškimi Slovenci ter okrepil tež- (nadaljevatije na 4. strani) Kulturno društvo Ivan Trinko bo priredilo 6.1.1970 ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu Dan emigranta Program: 1. « Modar hlapac » -dvodejanka v bene-škoslovenskem narečju I. Predana v izvedbi Slovenskega gledališča iz Trsta - Režija A. Rustja. Nastopali bodo tudi: — Mešani pevski zbor «REČANJ» iz Ljes — Moški pevski zbor «IDRJA» — Ženski in moški duo — Recitacije in pesmi otrok Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem doma in po svetu prisrčno voščimo srečna 1070 l Uredništvo in uprava Matajurja Win I IZ TERSKE DOLINE IZ NADIŠKE DOLINE Obtoženci iz Muzcev oproščeni kazni Izredno težko stanje v tem predelu Terske doline zaradi vojaških služnosti Ljudje bi radi živeli v miru in delali - Uvidevnost sodnih oblasti Pred okrožnim sodiščem v Vidmu je bila pred dnevi razprava proti petim obtožencem iz Muzcev v komu-nu Brdo v Terski dolini, ki so protestirali proti vojaškim vajam, ki so jim povzročale veliko škodo na področju pod Muzci. Vseh pet obtožencev se je že pred časom moralo zagovarjati pred okrajnim sodnikom v Centi, pa jih je tamkajšni sodnik oprostil. Ker se je proti prvi razsodbi pritožil državni tožilec, je zadeva prišla do okrožnega sodišča v Vidmu, ki pa je potrdilo prvostopno razsodbo sodnika iz čente ter obtožence ponovno oprostilo. Obtoženci so sledeči: 50-letna Regina Culletto, 66-let-ni Oreste Culletto, 56-letna Serafina Culletto, 68-letna Marija Culletto in 43-letna Marija Roseano Gelinda, vsi doma iz Muzcev. Prijavljeni so bili sodišču češ da so motili in ovirali potek vojaških vaj na področju od Muzcev do kraja Tanameja. Vojaško poveljstvo je poklicalo na pomoč celo karabinjerje češ da bi drugače ne mogli redno izvesti določenih vojaških manevrov. Obtoženci in drugi vaščani iz Muzcev pa so izjavili, da niso hoteli opustiti svojega dela, ki ga ne bi mogli opravljati vse dneve in noči zaradi strelskih vaj. Strelske vaje so jim onemogočale košnjo in spravljanje sena, dela pri sadnem drevju in pri drugih kmetijskih opravilih. Dodali so še, da so jih vojaki večkrat prisilili, da so morali zapustiti svoje domove na zasleku ši-mac, med temi tudi bolniki in otroci, ki so jih odpeljali na tovornjakih za več ui skupaj. Povedali so nadalje, da je celotno področje komuna Brdo pod vojaškimi služnostmi, da pa pristojne vojaške oblasti ne upoštevajo zakonskih predpisov za vojaške služnosti. Tako na primer vojaško strelišče ni točno omejeno, niso postavili opozorilnih napisov s katerimi bi najavili nevarnost za domačine itd. Poleg tega, pravijo obtoženci, vojaki niso v položaju, da bi sami določili meje vojaškega vežbališča. Pri tem je treba dodati, da vojaško strelišče povzroča tamkajšnim prebivalcem veliko škodo, ker se vojaki ne omejujejo na izpraznitev področja, ki je določeno za vojaške vaje, ampak evakuirajo tudi prebivalce zaselka šimac ter paralizirajo vsako njihovo dejavnost od sedme ure zjutraj do 23. ure. Evakuirancem izplačujejo sedaj po 30 lir odškodnine na uro za izgubljen čas pri delu, domačini pa zahtevajo, naj jih odškodujejo vsaj po sindikalnih predpisih. Cesto se tudi dogaja, da evakuiranci ne prejmejo predpisanih potrdil, ali jih vsaj ne prejmejo v redu. Prizadeti vaščani so še dodali, da morajo spati z odprtimi okni, da bi zaradi streljanja ne bile pobite šipe. Dodali so še, da so se tudi jugoslovanski obmejni prebivalci, ki uporabljajo cesto od Tanameje proti Cen ti, pritožili zaradi zapore te ceste, ki se podaljša po več ur preko časa, ki je določen v posebnem sporazumu. Državni tožilec je pri prizivni razpravi zahteval po štiri in pol meseca zapora za vsakega obtoženca. Sodišče pa je, kot smo na začetku omenili, izreklo oprostilno razsodbo z motivacijo, da obtoženci niso zakrivili kaznivega dejanja. Zgornja razsodba na jasen način ponovno potrjuje, kako nesmiselni in anahronistični so nekateri predpisi v zvezi z vojaškimi služnostmi in bi bil že skrajni čas, da jih nadomestijo z novim ustreznejšim zakonom, ki bo ustrezal sedanjim potrebam in sedanjemu stanju. Folklorni festival « Evropa src » v Centi Zvedeli smo, da se bo tudi letos vršil v Centi, in tokrat že šestič, folklorni festival « Evropa src ». Ta manifestacija, ki je v preteklosti žela že toliko uspehov, se bo vršila od 24. do 29. julija 1970. Tudi to pot bomo imeli v Centi najbolj znane folklorne skupine iz raznih držav Evrope in zato se bo treba za to priložnost začeti kmalu pripravljati. llltllllllllllltllllHIIIIIHI HMIMIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIHMIIII lili lili IMI III IMI III II lllllllll IIIIMIIH Umilili IIIIIIIHIMIMIII REZIJA Važni sklepi komunskega svela Na zadnjem zasedanju komunskega sveta so obravnavali več točk dnevnega reda in sprejeli več važnih sklepov in sicer: da bodo vzeli devet milijonov lir posojila za gradnjo drugega dela kanalizacije v Sv. Juriju, da bodo uredili cesto v Stolbici in pavimentirali ono, ki vodi iz Liščec v Njivo in Ravenco. Nadalje so dali delat inž. Diegu Carpe-nedu iz Vidma načrt za gradnjo ceste preko hudournika Barman, inž. Orlandu iz Tolmeča pa načrte za kanalizacijo v Njivi in Koritih. Nato so imenovali dr. Giusta Farino in Domenica Di Bernarda za zastopnike komuna v veterinarskem konzorciju za leto 1969-72. V komisijo prve istance za davčne prizive so bili imenovani: Alberto Madrassi, Valentino Beltrame, Antonio Micelli, Antonio Borg Di Lenar do, Severino Naidon, Guido Micelli, Riccardo Co-petti, Antonio Di Lenardo Svalent, Giuseppe Giusti in Antonio Tosoni. Za revizorje računov 1970-71 so bili imenovani Giuseppe Negro, Lazzaro Ma-roncelli in dr. Giusto Fa-rina. Komunski svet je nadalje' sprejel tudi obračun za leto 1968 in sklenil, da bodo vzeli štiri milijone in 500 tisoč lir posojila za uravno-vešenje bilance 1969. Ob zaključku so pa še sklenili, da bodo nakazali 70 tisoč lir Ustanovi za raziskavo novotvorb in obravnavali še nekatere druge zadeve administrativnega značaja. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll AHTEN Umrl je Danilo Sabotič Po kratki bolezni je umrl dne 16. t.m. v starosti 54 let Danilo Sabotič iz Ahtna. Bil je zelo poznana oseba daleč naokoli, ker je bil komunski svetovalec in spravni sodnik. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, kar priča, da je bil rajnki zelo priljubljen med ljudstvom. Svojcem izrekamo naše sožalje. iiiiiimiiHmmiiimiimmwmHiiiiiMiiiimmiHiiiiHiiiiiiHiiiHiHmiMiHiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii IZPOD KOLOVRATA Nova cesta popravilo one Dreški komun je dal te dni v apalt dela za gradnjo nove ceste, ki bo vezala vas Laze s pokrajinsko cesto, ki vodi po dolini Kosce. Ta vas ima sedaj le slabo pot in zato bo nova cesta velikega pomena, ker bodo mogli potem ljudje voziti svoje pridelke po cesti in jih ne bo potrebno več nositi na hrbtu. To delo bo stalo okoli pet milijonov lir, stroške pa bo vzdržala dežela. Komunski svet je pa tudi Velik padec prebivalstva v šenlenarškem lumiimu Največ ljudi odhaja v emigracijo iz hribovskih vasi - kdaj ho konec le trnjeve poli ? močno ponesrečil 42-letni Aldo Floreančič iz Utane, ki je zaposlen pri mizarju Dor-njaku v Mersi. Pri delu mu je roka zašla med zobovje stroja in mu jo hudo poškodovalo. Ozdravil bo v enem mesecu. ŠPETER Koncem vsakega leta običajno delamo račune in načrte za prihodnje leto. Tako smo tudi mi pogledali kakšno je stanje na ana-grafskem uradu v Sv. Lenartu. Kar ustrašili smo se, ko smo zagledali tako nizko številko, saj je tam zapisano, da šteje šenlenarški komun danes samo še 1541 ljudi. Pogledali smo še bolj nazaj in ugotovili, da nas je bilo 1945 leta, to je takoj po končani vojski, okoli 2600, ob ljudskem štetju leta 1951 pa 2283, deset let kasneje, to je 1961 leta, pa samo še 2077. Najhujši padec so utrpele nekatere hribovske vasi, kjer so celi zaselki izpraznjeni. In še ni nobenega upa, da bi se kaj izboljšalo. Tudi na prihodnjo pomlad bo več mladih odšlo v svet s trebuhom za kru-koh, kjer si bodo ustvarili novo ognjišče, domače bo pa po smrti staršev za vedno ugasnilo. Iz komunske seje v Sv. Lenartu Na zadnjem zasedanju komunskega sveta so med drugim imenovali svoje zastopnike v «Ustanovi za turistični razvoj Nadiške doline» in sprejeli tudi komunski proračun za leto 1970. V letošnjem proračunu predvidevajo več izdatkov kot dohodkov (7 milijonov 300 tisoč deficita) in zato so sklenili, da bodo za uravno-vešenje bilance vzeli posojilo. Nesreča pri delu Pred dnevi se je precej iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii*MHiHH»*oiMm#MiMi**MM*,< IZ KANALSKE DOLINE Predsednik tolminske občine obiskal trbiškega župana Ojačenje vodovoda Te dni so pričeli z deli, da bodo ojačili vodovod v Špe-tru in v Klenjah. Pitno vodo bodo napeljali tudi v vasi Koreda, Kočevar in Trpeč. Stroške za to delo, ki znašajo več kot deset milijonov lir, bo krilo s posebnim prispevkom deželno prisedni-štvo za kmetijstvo. Župan pri deželnem predsedniku Prejšnji teden je šel špe-terski župan v spremstvu deželnih svetovalcev Del Gobbo in Romano v Trst k predsedniku deželnega odbora Berzantiju in k odbor- niku za javna dela Masuttu, da so razpravljali o najnujnejših javnih delih, ki jih bo treba izvesti. V prvi vrsti bo poskrbljeno, da se bo dogradila cesta, ki vodi v Gorenji Brnas, za kar bo dežela dala svoj prispevek. Pred dnevi so že pričeli urejati cesto, ki veže špeter z Dolenjim Brnasom in proti pokopališču. Cesto bodo tudi asfaltirali. PODBONESEC Nesreča v hlevu Pred kratkim so morali peljati v čedadsko bolnico 61-letnega Marka Guyona iz Podbonesca, ker ga je brcnil bik, ko je okoli njega nastiljal suho listje. Brca je bila tako močna, da je ubogega kmeta vrglo ob steno in si je pri padcu zlomil levo nogo in dobil še več drugih poškodb. Ozdravil bo v poldrugem mesecu. TAVORJANA Smrtna kosa Vse je pretresla žalostna vest, da je na naglo umrl 57-letni kamnosek Eugenio Secchiutti iz Tavorjane. Mož je malo prej daroval kri bolni svakinji, ki se zdravi v čedadski bolnici, ob povratku pa se je ustavil v nekem baru, da bi popil nekaj toplega in se je tam zgrudil mrtev na tla. Takoj so poklicali zdravnika, ki mu pa ni mogel nič pomagati, kajti smrt je bila takojšna zaradi srčne paralize. Nesrečen padec po stopnicah Atilij Boreanaz iz Mažerol je pred dnevi tako nesrečno padel po stopnicah, ki vodijo iz spodnjih prostorov v kamro, da si je zlomil več reber. V bolnici so izjavili, da bo ozdravil v treh tednih] če ne nastopijo kakšne komplikacije. Illllllllllllllllliiilllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllll fojda v Laze in v Topolovem že sklenil, da bodo v najkrajšem času dali pripraviti potrebne načrte za popravilo ceste v Topolovem. Ministrstvo za kmetijstvo je namreč potom dežele že dodelilo za to delo 18 milijonov lir. Padel je po ledeni poti Prejšnji teden so morali peljati v čedadsko bolnico 60 letnega Rudolfa Oicigoja iz Laz, ker je padel po ledeni poti in si zlomil roko. Ozdravil bo v enem mesecu. Pred dnevi je tribiški župan dr. Di Gallo uradno sprejel na sedežu občine predsednika tolminske občine inž. Ferda Papiča, ki je svojčas izrazil željo, da bi rad navezal stike s trbiški-mi oblastmi, da bi se pogovorili o skupnih problemih obeh mejnih skupnosti. Tolminska občina namreč meji na trbiško na mejnem prehodu Predel. Razgovor se je razpletal največ o potrebi izboljšanja turističnih izmenjav. Tolminski predsednik je med drugim orisal velik načrt turističnega razvoja bovškega področja s posebnim ozirom na Kanin, kjer se bo srečaval italijanski in slovenski turizem. Trbiški župan pa mu je obrazložil načrt turističnega razvoja Kanalske doline in gornjega Železnega kanala, ki zavzema tudi področje Nevej-skega sedla (Sella Nevea) in Kaninovo skupino. Tolminski in trbiški župan sta se nazadnje dogovorila, da bosta poskrbela, da se izboljšajo prometni znaki in namestijo ob meji tudi krajevne table. Ob zaključku pa sta se dogovorila, da se bosta zopet sestala v prihodnjem mesecu in da se bodo sestanka udeležili tudi turistični delavci trbiške in tolminske občine. Illltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IZPOD MATAJURJA Novoletni kres na Matajurju Tudi letos bodo, kot je to v navadi že nekaj let, prižgali na zadnjega dne v letu na vrhu Matajurja velik Silvestrov kres. Te dni je zato zelo razgibano tudi po vseh okoliških vaseh. Na Silvestrovo bo na vrhu Matajurja polnočna maša v tamkajšnji kapelici, ki se je bodo udeležili številni ljubitelji planin iz Čedada, Vidma in seveda tudi domačini. Ker je na Matajurju precej snega, bo polnočno romanje s prižganimi baklami izreden spektakel, ki bi ga bilo zares škoda zamuditi. Smrtna prometna nesreča V videmski bolnici je umrla za posledicami prometne nesreče 25-letna Alida Pividor iz Fojde. Pividorjeva se je peljala z motorjem in jo je na nekem ovinku zaneslo v stran, ker je bila cesta precej ledena, in je z glavo priletela ob asfalt. Rajnka je bila po poklicu bolničarka in je bila zaposlena v čedadski bolnici in je bila zato dobro poznana. Kako je bila priljubljena ljudem pa je pokazal njen veličasten pogreb. Ohranili jo bomo v lepem spominu. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIHHHHIIHIIHUlI,,,,!,!) IZ IDRIJSKE DOLINE Uredili bodo komunski sedež v Prapotnem Po več mesecih dela so končno prav te dni dokončali vsa dela, da so preuredili komunski sedež, za kar je bilo potrebno potrošiti okoli dvajset milijonov lir. Komunske pisarne so se v teh dneh že preselile iz Iba-ne v obnovljeni centralni sedež. Deželna konferenca o izseljeništvu v Vidmu Intervenirali so tudi naši izseljenci, med temi Marko Petrič, Dino Del Medico, Hijacinta Kont, Renzo Del Medico in številni drugi - Vsi so poudarjali, da bi morale oblasti poskrbeti našim ljudem delo na domačih tleh sege za zaščito in pomoč izseljencem, obenem pa z daljšo perspektivo vplivati na gospodarski razvoj in zgraditev novih industrijskih obratov, da bo domača delovna sila našla doma primerno zaposlitev. Pripomnil je tudi, da je za rešitev mnogih vprašanj, ki zadevajo izseljence, pristojna država. Tako je Ber-zanti zagotovil, da dežela pripravlja anketo o delovni sili, brezposelnosti in izseljevanju. V kratkem bodo predložili v odobritev deželni zakonski osnutek glede pobud, ukrepov in prispevkov dežele za kulturne in socialne dejavnosti v korist 'izseljencem. Pri deželnem odboru za delo bodo ustanovili urad za vprašanja izseljencev. Z vsemi organizacijami in društvi izseljencev, pa je ob koncu poudaril Berzanti, bo dežela vzdrževala prijateljske stike in sodelovanje ter jim gmotno pomagala. Prva deželna konferenca o izseljeništvu je torej jasno pokazala, do bo potrebno čim prej rešiti vrsto vprašanj v zvezi z emigracijo, da pa je rešitev številnih vprašanj bolj odvisna od države kot dežele. Tu gre predvsem za zaščito naših emigrantov v tuji- ni, le-to pa je mogoče doseči in izvajati le z meddržavnimi sporazumi, ki naj bi uredili enakopraven status naših delavcev glede dohodkov, socialnega zavarovanja in drugih pravic s pravicami tamkajšnjih delevcev. Konferenca je nesporno ugotovila, da na tem področju italijanska država še zdaleč ni storila vsega, kar bi lahko, kar velja predvsem za probleme, oziroma status naših ekonomskih emigrantov v Švici. Kljub vsem temu pa je deželna konferenca o izseljeništvu v Vidmu naletela na širok odmev v italijanski javnosti, tako da je videti, da je predlog o sklicanju vsedržavne konference o izseljeništvu vendarle padel na plodna tla. Na drugi strani pa je dežela vsekakor pokazala vso pripravljenost, da bi uredila te probleme, seveda, kolikor je v njeni moči in pristojnosti. Konferenca pa je spet in znova potrdila samo tisto, o čemer pišemo, razmišljamo in opozarjamo že vrsto let, dejstvo namreč, da le ekonomski razvoj in dvig naše dežele lahko najprej zavreta, potem pa popolnoma izkoreninita to našo veliko bolečino in pro-blem-ekonomsko emigracijo. Marko Petrič Ko je Marko Petrič zemljepisno očrtal Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino, je nadaljeval: «Je to najbolj zaostalo in zanemarjeno področje Furlanije, kjer se zdi, da bi moralo življenje nujno zamreti. Po štetju iz leta 1951 in 1961 se je prebivalstvo samo devetih občin področja skrčilo od 21.264 na 18.461 prebivalcev, torej za skupno 2.803 enote, kar je 13 odst. V zadnjih letih pa se je težnja po krčenju prebivalstva še poslabšala, posebno na račun delovnih moči, ki odhajajo v emigracijo. Po demografskih popisih od 31. decembra 1967 je živelo v gornji Beneški Sloveniji le 16.081 ljudi in sicer takole razdeljenih po občinah: Dreka 937, Grmek 1440, Brdo 1573, Podbonesec 3012, Sv. Lenart 1798, špeter Slove-nov 2458, Sovodnje 1587, Srednje 1336, Tipana 1940. Ti podatki kažejo sedanje upadanje prebivalstva in vedno večjo emigracijo, ki prazni doline». «Hotel bi posebej poudariti, da je pri ljudskem štetju 1951. leta v vsej Beneški Sloveniji, torej na ozemlju 516 kv. km, živelo okoli 50.000 prebivalcev slovenskega jezika. Da bi ljudje mogli zagotoviti družini kos kruha, so prisiljeni v emigracijo, kajti slaba je rodovitnost zemlje in počasne so spremembe v strukturi življenja tako, da je življenje v hribih nespremenjeno izolirano in družbene težave ostajajo še naprej». Ko nato Petrič prikaže, da so od tod ljudje hodili v emigraoijo že nekoč, je svoje poročilo nadaljeval takole: «Morda bi kdo mogel reči, da se je vprašanje izseljevanja rodilo z ljudstvom samim. Pa ni tako, kajti če bi izboljšave v naših hribih ne bile tako počasne, bi mnogi med nami ne občutili, kako grenak je tuji kruh. In pri vsem tem naš notranji boj in naša borba nista vzbudila v naših vaseh življenja, kajti mnoga naselja v Beneški Sloveniji ostajajo brez vode, brez cest, celo brez po-kapališč in socialne razmere se slabšajo. «In vsako leto emigracija odvaja v tujino več ljudi. Od leta 1945 do 1946 se je dokončno izselilo kar 9.851 oseb, to se pravi 61 odst. prebivalstva, kolikor ga je bilo v teh občinah rezident-nega leta 1967. Ne razpolagam s točnimi podatki o sezonskih izseljencih, ki sicer ohranjajo svojo pristojnost v lastni občini. Zdi se pa, da je iz vse Beneške Slovenije nadaljnjih 8.000 delavcev v enakih razmerah». Zaradi tega izseljevanja se je ustvarila v dolinah praznina, praznina, zaradi katere ljudje zapuščajo domove. Za zgled bom omenil naselja Muzce, Breg in Podbrdo v občini Brdo, ki so se zaradi pomanjkanja povezav z ostalimi središči in zaradi slabe rodovitnosti zemlje skrčila le na nekaj družin starčkov. V naselju Muzci je od 54 domov zapuščenih 23 in vse prebivalstvo se je skrčilo na 48 oseb. V naselju Podbrdo je praznih 28 domov, v krajih Platišče in Sedlišče pa je praznih 39, oziroma 16 domov. Prebivalstvo naselja Platišče se je skrčilo za 360 enot in padlo z nekdanjih 500 na 140. V Prosnidu je nekoč, 1946. leta, živelo nad 400 ljudi, danes jih je le kakih 80. in še ti so v glavnem stari upokojenci. V obč;ni Sv. Lenori je posebno vidno izumiranje v Kovačeviči, kjer je od petih domov ostala le ena družina, v naselju Pi-kon sta naseljeni dve hiši, sedem zapuščenih hiš pa sé že ruši. Ti primeri nam lahko povedo, kako izseljevanje pušča za seboj vedno večje praznine. Doma ostajajo le starčki in tisti, ki so nesposobni za delo. Od tod tudi malo rojstev, veliko več pa smrti. V letu 1967 je bilo zabeleženih 12 rojstev nasproti 135 smrti, to se pravi, da je v omenjenih dolinah umrlo 123 oseb več kot se jih je rodilo». Nato je Petrič med drugim nadaljeval: «Od tod logična posledica: počasno izumiranje jezikovnega in folklornega bogastva, izumiranje navad in običajev, ki so značilni za nacionalno skupnost Beneške Slovenije. Od tod izumiranje kmetijskega in vsega življenja teh dolin. Vsaka dejavnost na podeželju je prešibka, da bi mogla služiti vzdrževanju družine in delavec, oziroma kmet iz Beneške Slovenije odklanja tradicionalno dejavnost in išče zase in za svojo družino primernejši obstoj, kajti želi si vsaj malo blagostanja». «Zato od našega deželnega odbora zahtevamo: 1. Da najde sredstva za to, da ostanejo naši ljudje na svoji zemlji, da s primernimi pobudami skrči izseljevanje ljudi, kateremu smo podvrženi in zaradi česar se krči tudi naša življenjskost kot Slovencev, ki se odtujujemo svojemu rodu z izseljevanjem po vsej Evropi. V tem smislu mora dežela dati pobudo za načrt ovrednotenja našega področja in to z vsem, kar je za to potrebne, in sicer načrt za turistični razvoj, načrt za pomoč in dvig naših kmetij, načrt za organiziranje in ustanovitev novih zadrug raznih vrst, načrt za pogozdovanje, načrt za izboljšanje naših pašnikov, načrt za ureditev vodnih tokov. Nadalje zahtevamo prepotrebne investicije IRI, s ka terimi naj se ustvarijo tisoči novih delovnih mest, da bi se mogla zaposliti krajevna delovna sila in da bi se mogli vrniti izseljenci, to se pravi, da bi se mogli vrniti izseljenci, torej vsi domov. 2. Uvede vsaj pet ur pouka slovenščine na teden v vseh osnovnih in srednjih šolah v krajih, ki so znani, da v njih žive Slovenci, podobno kot se v slovenskih šolah na Goriškem in Tržaškem poučuje italijanski jezik. Zahtevamo povrh tega, da se slovenski jezik, razen v obveznih šolah, poučuje tudi na učiteljišču v Špetru Slovenov ter v poklicnih šolah, kakor tudi v otroških vrtcih, ki jih vzdržuje ONAIRC. 3. V krajih, koder žive Slovenci, naj se namestijo domači učitelji, ki znajo slovenski in ki so bili habilitirani za poučevanje v jeziku učencev. 4. Zagotoviti nadaljevanje prakse, da vsaj nekaj uradnikov v občinah, koder žive slovenski ljudje, zna slovenski in more v slovenskem jeziku občevati z občani. 5. S finančnimi in moralnimi pomočmi podpreti ustanovitev slovenske knjižnice in središča za etnografske, toponomastične in zgodovinske študije in to v enem izmed osrednjih krajev področja, na katerem žive Slovenci. 6. Zmanjšati na najmanjšo mero hudo zlò vojaške služnosti, ki močno ovirajo nastajanje in uresničevanje pobud gospodarskega in socialnega razvoja na našem področju. Tudi te služnosti povzročajo siromaštvo, izseljevanje in zmanjšujejo osebno svobodo ter predstavljajo nevarnost za fizično nedotakljivost državljanov. Te služnosti še posebej prizadevajo Beneško Slovenijo. 7. Čimprej urediti, da se na videmski fakulteti za jezike poučevanje slovenščine in slovenskega slovstva spremeni v stolico za slovenščino in slovensko slovstvo. «Samo ob sebi je umevno, da tudi če se sprejmejo vse naše zahteve glede nacionalnih pravic, ne bo s tem storjeno nič, če se ne bo zagotovil socialno gospodarski obstoj tega prebivalstva». Dino Del Medico kjer ljudje morajo od doma, kjer se srečujejo obrazi polni žalosti in vdanosti v usodo». Nato je Dino Del Medico dobesedno nadaljeval: «So to sinovi in hčere, ki jih ” domovina „ izkoreninja in meče iz domov, ki jih poganja od ognjišč, da bi jih segnala v Francijo, Nemčijo, Švico, Belgijo, Luksemburg za kosom kruha, ki je močno osoljen s poniževanjem. Je to skupnost, ki so jo potisnili ob rob. Na pokopališču v Podbonescu, majhni občini v Nadiških dolinah, na nekem nagrobnem spomeniku piše v francoščini: «Našemu objokovanemu staremu očetu — ljubili te bomo vedno, nikoli ne bomo pozabili nate». To so zapisali vnuki starega emigranta, ki je prišel domov na svojo zemljo le umreti». «V tem je sinteza starega problema, ki počasi prazni vasi Beneške Slovenije». Hijacinta Kont HIJACINTA KONT je začela svoj govor z ugotovitvijo, da je danes že vsem znano, razen ustreznim oblastem, da v videmski pokrajini živi tudi slovenska narodna manjšina. Beneška Slovenija danes predstavlja svet, ki je v naglem propadanju. Samo v obdobju med 1. 1958 in 1967 se je prebivalstvo njenih vasi zmanjšalo za 3948 oseb ali za 19 odstotkov, še huje je to, da se ljudje kar naprej izseljujejo, čemur se ne gre čuditi, saj je letni dohodek na prebivalstvo vprav v dolinah Beneške Slovenije najnižji. Potem je tu še vprašanje vojaških služnosti, ki zaostruje položaj in preprečuje sleherno pobudo. Vsi ti pogoji se v ničemer ne spremene na boljše, nasprotno, še slabšajo se, neglede na vlade, ki so se v tem času menjale. Na koncu je govornica ugotovila, da bi se ob pomoči ustreznih organov tako stanje postopno le moglo izboljšati, vendar bi za to moral obstajati natančno predviden načrt valorizacije samih krajev, in to v smislu, njegovega poljedelskega in turističnega ravzoja, kakor tudi tako, da bi se nudila konkretna pomoč zasebnim kmetom, da bi se pristopilo k ustanavljanju raznih oblik zadrug, začelo s pogozdovanjem in izboljševanjem pašnikov in travnikov ter urejevanjem izredno perečih hidrogeoloških vprašanj. Proučiti bi nadalje bilo treba tudi možnost investicij IRI, kot v ostalih zaostalih predelih Italije, da bi se omogočilo ljudem delo doma in bi jim ne bilo treba iskati kruh v tujini. Govornica je svoja izvajanja zaključila z ugotovitvijo, da ljudje Beneške Slovenije tudi nikakor nimajo namena, da bi narodnostno umrli, marveč se hočejo skupaj z vsemi ostalimi pripadniki slovenske skupnosti v Italiji, goriškimi in tržaškimi Slovenci, v okviru italijanske države razvijati, s čimer ni ogrožen nihče, marveč je to povsem v skladu tudi z načeli, za katera so se borili najpomembnejši možje italijanskega Risorgimenta. Renzo del Medico RENZO DEL MEDICO pa se je v zvezi s slovensko narodno manjšino predvsem dotaknil vprašanja pravic človeka. Dovolite mi predvsem, je dejal, izraziti mnenje, da predstavlja to vprašanje temeljno vprašanje slehernega političnega režima. Vprašanje pravic človeka bi moralo biti bistvo slehernega javnega reda. Iz njih izhaja dolžnost varovanja človekovega dostojanstva kot naj dragocenejše vrednote, a obenem prepoved, da se človek v tem dostojanstvu ponižuje. Govorim vam, je dejal govornik, kot italijanski državljan slovenskega jezika iz Beneške Slovenije, ki je del naše dežele Furlanije - Julijske krajine, dežele, kjer pride na prebivalca najnižji letni dohodek. Zato smo tudi primorani odpravljati se s kovčki v tujino. V tem smislu je bilo poskrbljeno tudi zaradi dokaj jasnega političnega smotra, da bi mi namreč pozabili na naše kraje, na naš jezik in na našo kulturo. Vtem ko so v Gorici in Trstu Slovenci po trdnem boju uspeli vendarle nekaj dobiti, se v odnosu do nas vrši naravnost sramotna diskriminacija. Nekateri od- govorni ljudje pa celo za trjujejo, da nas ni, da’ Slo venci v videmski pokrajin ne obstajajo. Res morda n< obstajamo, toda samo tan ne, samo v tistih vaseh ne kjer je potreba po kruhi ljudi nagnala v tujino in k so, potemtakem domala iz praznjene. če bi pa ti gospo dje kdaj obiskali nekaten naše doline oziroma vasi ki so se pred potrebo emi gracije do neke mere obva rovale, bi se lahko docelf prepričali o našem obstoju Mi ne zahtevamo mnogo zahtevamo samo delo ir kruh v svoji lastni deželi ir pa spoštovanje našega jezi ka ter naše omike. To zahtevamo, ker se nanr zdi že odveč, da bi še bil državljani druge kategorije in ker nočemo segati po do ločenih metodah in instru mentih, kot nekatere drug« narodne manjšine, da b: mogli naše voditelje prepri čati o našem obstajanju ir o potrebi, da se začno ukvar jati z našimi problemi. «Vse to je treba prikazo vati še danes 20 let potem ko je bila objavljena spo menica o pravicah človeka za katero se je zavzemala ir jo podpisala tudi italijanske vlada» je zaključil govornik Dino Del Medico je v svo- roma o Beneški Sloveniji, jem posegu prav tako spre- kjer «živi skupnost brez bo- govoril o Slavii Italiani, ozi- dočnosti, kjer vlada beda, PO ZAPUŠČENIH DOLINAH IN VASEH BENEŠKE SLOVENIJE ZAVRŠKE JAME-ZANEMARJENI NARAVNI BISER NAŠE DEŽELE (s prve strani) Znamenita završka jama Dovi ca pri vasi Zavrh Ko smo zavili na desno stala vas Zavrh 5 avtomobilske ceste v Terski dolini, bili smo namreč namenjeni v Zavrh, smo bili zares prijetno presenečeni. Sicer ozka, a dobro asfaltirana pot nas je preko neštetih ovinkov in strmih vzponov le pripeljala 671 metrov visoko, v vas Zavrh. Na završki gorski planoti so pravzaprav tri naselja, Zajama s cerkvijo, Rusa in Dolina, ki tvorijo skupaj visokogorsko vas Zavrh. Odkar pomnijo ljudje te vasi, poznajo Završani dve kraški jami: prvi jami pravijo Dovica, ki je na vzhodni strani vasi, a je brez posebnih znamenitosti, saj je dolga samo kakih 500 metrov. Neprimerno pomembnejša in tudi bolj znana je druga jama, imenovana Glo-binjica. Jama Globinjica leži kake pol ure stran proti jugovzhodu pri Ujontu (Vi-gantu). Globinjica je nepregledno brezno in je v zvezi z drugimi votlinami, ki se končujejo verjetno v potoku Krnahta. Leta 1925. so domači fantje odkrili v Zavrhu novo jamo, zavoljo katere je po- znana po vsej Furlaniji in še dalje po svetu. Naravni vhod v jamo je 36 metrov globoko brezno iznad hribčka pri cerkvici, umetni vhod pa sredi naselja Ruso. Sama jama je ogromen podzemeljski rov, ki se 30 do 40 metrov pod zemeljsko površino spušča v smeri proti vasici Njivica v dolini spodaj pri rečici Teru. Rov se ponekod zoži in zniža, drugod pa se spet razširi v velikanske podzemeljske dvorane. Doslej je prehoden v dolžini dveh in pol kilometrov. Na mnogih mestih imamo, kakor v svetovno znani postojnski jami, prelepe kapnike, ki se leske-čejo v najlepših barvah. Tako lahko v završki jami občudujemo najrazličnejše kapniške oblike in skupine kapnikov, ki tvorijo podobe stolnih cerkva, nebes, indijsko kripto, kristalno dvorano itd. Še vedno pa odkrivajo nove stranske rove in dvoranice, ki pa nimajo toliko kapnikov kot glavni rov. Zato ni nič čudenega, če završko jamo radi obiskujejo številni turisti in obiskovalci iz bližnjih krajev in mest. Stojimo pred umetnim vhodom v završko jamo sredi zaselka Rusa. Zarjavela železna vrata in zelo obledel kamnit napis nazorno pričata, da v turističnem smislu završka jama še zdaleč ni tako izkoriščena, kot bi po svoji lepoti in zanimivosti zaslužila. Res je sicer, da je iz Terske doline cesta zdaj vsaj asfaltirana, vendar v Zavrhu samemu ni v tem smislu prav ničesar storjenega. Niti napisa ni, ki bi ti pokazal pot do vhoda v jamo, da o elektrifikaciji in ureditvi jame sploh ne govorimo. Za vse to so resnično sicer potrebna precejšnja denarna sredstva, vendar bi se nedvomno hitro in bogato povrnila, na področje Zavrha pa bi jama, urejena in odprta, prinesla nedvomne gospodarske koristi, ker bi pospeševala turizem in ne pritegovala s svojo lepoto in turistično urejenostjo samo obiskovalcev iz bližnje okolice, temveč tudi iz daljne okolice in tujine. Tako pa ta naravni biser leži naravnost zanemarjen in neznan očem vsem tistim, ki so željni in imajo radi naravne lepote. V bližini umetnega vhoda v jamo smo naleteli na barba Vittoria. Barba Vittorio je postaven, odrezav možakar, kar smo kaj kmalu spoznali, ko smo se zapletli z njim v pogovor. Vprašali smo ga: «Koliko let pa ste stari?». «Kaj čete mi jih dat?» nas je nagajivo vprašal nazaj v domačem narečju. «Kakih petinšestdeset let bi vam prisodili», smo mu odvrnili. «Oh, ja, sta indovinali; jo man jušto 65 ljet. San šu u penzjon, san muoru po svjetu oditi na djelo», nam je, zdaj že zgovorneje, razlagal barba Vittorio. «Ali ste dolgo hodili po svetu», smo radovedno silili naprej vanj. Možakar je postal še zgovornejši, malce se je zamislil, potem pa začel naštevati: «O, ja, dosti; dosti ljet san bi po svjetu; san bi tu Franciji dvje ljeti, potem tu Argentini osam, tu Germanji tri ali štiri anu Afriki san bi nekaj ljet, itako san kuažej cjeu svjet oledu,» je pribil. Petnajst najlepših let svojega življenja in dela je torej barba Vittorio žrtvoval tujini zato, da ima zdaj tukaj, na Zavrhu, majhno pokojnino, od katere ne moreš ne živeti ne umreti. Sicer pa je tudi vas Zavrh danes, kot vse beneškoslo-slovenske vasi, prazna in pusta. Pred vojno je bilo tu polno ljudi; čez tisoč, prebivalcev je štel Zavrh; danes pa jih komaj na prste prešteješ vse tiste, ki so ostali doma. Barba Vittorio je eden redkih domačinov v Zavrhu, pa tudi sam že ni več mlad in poln moči. Nazaj smo se vračali po krožni, panoramski poti, ki se z Zavrha strmo spušča proti Ramandolu in Ne-mam. Cesta je obupna in ~elo zaprta za promet, ker jo od Ramandola navzgor obr zvijajo. Toda obnovitvena dela in modernizacija ceste trajajo že nekaj let, pa niso naredili več kot nekaj kilometrov razširjene ceste v grobem. Sicer pa ni nič čudnega, saj smo na vsem gradbišču ceste srečali en sam vrtalni stroj, pa tudi delavcev, ki cesto obnavljajo, je dokaj malo. Če bodo dela tekla s takšnim tempom kot doslej, ne bo cestni odsek od Ramandola do Zavrha končan v petih letih. S temi in podobnimi mislimi smo končno zavozili na asfalt pri Ramandolu. Toda s tem smo se že spustili v dolino in ravnino. iHiiHiiiiHiiiiHi ti ttiMitMiiiiitHiiiittimitiiiMiiitiitiiNtmiiMiii h mimmi li timi mn m immilli mn m umnimi IZ KRNAHTSKE DOLINE Zopet kri na naših cestah Velika žalost je zavladala po vsej Krnahtski dolini, ko smo zvedeli za tragično smrt Klavdija Kaliza iz Ramandola v občini Neme. Fant, ki je bil star komaj 25 let, je izgubil življenje na pokrajinski cesti blizu Rea-ne. Ko so je peljal s svojim motorjem, se je frontalno zaletel v avtomobil, katerega je upravljal 23-letni Romano De Bellis stanujoč v Vidmu. Trčenje je bilo tako silovito, da je Kaliza vrglo nje po enotnem kulturnem prostoru vseh Slovencev, ki jih mi v Benečiji dolgo zagovarjamo». Pod vodstvom Rina Markiča je 26-članski mešani zbor «Rečanj» iz Ljes pri Klodiču zapel najprej beneško narodno «Božime moje dje-te» v priredbi beneškega župnika Nina Špekonja, nato narodno «Glejte že sonce zahaja» in še furlansko «Un dolor» (Bolečina), ki poje o žalostni usodi emigrantov, to je o tisti rani, ki usodno povezuje tragiko furlanskih in slovenskih beneških ljudi. Skupina beneških dijakov je nato recitirala pesem Brede Zemljič «Domovina», prikupni Franka in Gianna pa sta ob Birtičevi spremljavi na harmoniko zapeli dalmatinsko narodno «Daj mi daj» in beneško narodno «Le ti fantje se skupaj zbirajo». Šolarja iz Gorenjega Trblja Klavdij Štulin in Klavdij Drekonja, ki pa sta v Kulturnem domu že nastopila spomladi na «Veselem toboganu», pa sta s prikupno samozavestnostjo ob Birtičevi harmoniki zapela Župančičevo «Vrabci in strašilo». Mali Marko Predan, ki je tudi nastopil na «Veselem toboganu», je zapel pesem «Bo treba v šolo it», nakar se je predstavil moški pevski zbor «Idrja» iz Podroba. Zaradi gripe žal precej okrnjen, je pod Bir-tičevim vodstvom zapel v njegovi priredbi beneško narodno «Snuojka sem par jubci biu» in še narodno «Gor an dol po srjed vasi», prav tako v Birtičevi priredbi. Nato se je spet postavil mali Marko Predanov z recitacijo Trinkove pesmi «Bajtica moje», Jurij Krapič pa z recitacijo Predanove «Nadiže». V drugem delu sta najprej Franka in Gianna iz Šenčurja pri Čedadu zapeli Birtičevo «Sladki opoj mladosti» in nagajivo beneško narodno «Jo le pridi ti moj puobič», zbor «Idrja» iz Podroba pod Staro Goro pa furlansko narodno «In che sere» (Sinoči) ter beneško narodno v Birtičevi priredbi «Gularja sem tjela imiet». Annamarija Vižintin je recitirala Trinkovo pesem «Vstan-te bratje», Vladimir Predan pa Svetka Zorina-Leva «Slike iz Beneške Slovenije». Znani napredni beneški narodni delavec Izidor Predan je napisal pesem «S strani Matajurja»: Uglasbil jo je Ubald Vrabec, izvajal pa jo je v moški sestavi zbor «Rečanj» pod vodstvom dinamičnega kaplana Rina Markiča. Isti zbor je nato v mešani sestavi zapel še «Rečanjsko dolino», ki jo je prav za ta zbor napisal župnik s Krasa pri Dreki, Zdravko Birtič, uglasbil pa župnik iz Dolenjega Mrsina, Nino Špekonja. Za zaključek so se predstavili vsi nastopajoči pevci na tem spodbudnem beneškem popoldnevu in lepo zapeli bolečo narodno pesem beneških izseljencev «Oj Božime». Senta, imenovana tudi biser Furlanije, leži tik ob vhodu v Tersko dolino in ima za terske Slovence isto važnost, kakor Čedad za nadiske v vinograd ob cesti, kjer je dobil tako hude poškodbe, da je na licu mesta umrl. Rajnki Kaliz je bil zelo poznan in priljubljen po vsej okolici. Po poklicu je bil mizar in je bil edina opora materi vdovi. Za njim žaluje vsa vas. ■ inumili milil ninnili.... IZPOD KOLOVRATA Gradbena podjetja nočejo prevzeti del Dreški komun je razpisal, kakor je to v navadi, licitacijo za «apalt» del pri gradnji zidov na cesti v Krasu in v Solarjih in za popravilo mostička v Trušnjah. Dežela je dala za vsa goraj omenjena dela na razpolago štiri milijone lir prispevka. Vabljena gradbena podjetja se licitacije sploh niso hotela udeležiti, ker se jim verjetno zdi cena prenizka, kajti gradbeni material se draži iz dneva v dan. Ker bi bilo potrebno takoj pričeti s temi nujnimi deli, se bo komun najbrže pogajal privatnim potom. Otroci iz Beneške Slovenije na nastopu v Trstu (prva slika) in mešani pevski zbor «Rečanj» (druga slika) v Kulturnem domu Tudi pevski zbor iz Kanalske doline (slika zgoraj) je nastopal skupno z beneškimi pevci (slika spodaj) ob priliki nastopa v Kulturnem domu, ki so ga priredili meseca novembra DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA BENEČIJA Odgovor na vprašanja o stališču dežele do zahtev ki so jih predložili beneški Slovenci Vprašanja so postavili deželni poslanci Arnaldo Baracetti, Aldo Rizzo in dr. Drago Štoka - Baracetti je dejal, da ni zadovoljen z odgovorom, ker se ne izraža osnovnih vprašanjih beneških Slovencev Med vprašanji so bila najbolj važna tri, ki so se tikala Beneške Slovenije in ki so jih postavili svetovalci komunistične in socialproletar-ske skupine ter svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka. Ta vprašanja so bila povezana s spomenico, ki so jo predložili predstavniki beneških Slovencev svoj čas predsedniku Berzantiju, kateri jih je sprejel v prostorih deželnega odbora. Šlo je namreč za to, koliko so se uresničila takratna zagotovila predsednika deželnega odbora dr. Berzantija in kakšno je stališče deželnega odbora v odnosu do zahtev, ki so jih postavili takrat beneški Slovenci. Odbornik Varisco je v imenu odbora dal naslednji odgovor: «10. oktobra je predsednik deželnega odbora sprejel odposlanstvo iz Nadiških dolin, iz Kanalske in iz Terske doli- Podprimo naš časopis V teku je akcija za pridobitev novih naročnikov našega časopisa. Medtem ko se zahvaljujemo našim prijateljem, ki že skrbe za širjenje «Matajurja», vabimo vse naročnike in bralce, da še bolj podprejo naš časopis. Dobro se zavedamo, da kljub velikim naporom, naš časopis še ni popoln oziroma tak, da bi lahko povsem zadovoljeval bralce, naročnike in prijatelje. Radi bi povečali število strani, se pravi razširili obseg lista, objavljali bi nove rubrike in več fotografij, potrebne pa bi bile tudi bolj sveže in aktualne novice iz dolin in vasi Beneške Slovenije in Kanalske doline. Vse to pa seveda stane, veliko stane. Nekaj pa smo vendarle že dosegli. Izboljšana je tehnika tiskanja, vnesli smo v « Matajur » še eno barvo, važno pa je zlasti, da naš list izhaja točno v napovedanem času. Bralec oziroma naročnik ima tako sveže in aktualne novice. Bilanca je torej ugodna in pozitivna, toda storili bi radi še več. Zavedamo se dobro, da bralci razumljivo ne razmišljajo o težavah, ki jih imamo pri izdajanju takega časnika kot je naš. Nekateri bralci so morda prepričani, da gre le za neznatne težave, tudi za tiste finančnega značaja. Toda v primeru našega časopisa ni tako! Za tiste, ki «Matajur» urejajo so to težke naloge. Predvsem je tu odgovornost in tveganje. Vse to pa terja tudi velike finančne žrtve. Zaradi tega vabimo vse naročnike našega časopisa, edinega slovenskega časnika, da ga vsestransko podpro. Prosimo vse, ki še niso poravnali naročnine, da to store in naj uporabijo položnico priloženo v časopisu, ali pa ustrezni znesek (Lit. 1.200) pošljejo po pošti na: « Matajur », Via San Daniele 88 -33100 Udine. ne, ki mu je orisalo nekatera vprašanja, ki se tičejo manjšin slovenskega jezika, bivajočih na teh področjih. Predsednik Berzanti je najprej poslušal oris raznih vprašanj, nato pa je zagotovil odposlanstvu, da bodo vprašanja, ki spadajo v pristojnost deželne uprave, začeli proučevati za primerno rešitev, medtem ko bodo na vprašanja, ki ne spadajo v deželno pristojnost, opozorili vlado. V zvezi s temi obveznostmi je predsednik deželnega odbora že predočiI na primerni vladni ravni zahteve, ki spadajo pod državno pristojnost (pouk slovenskega jezika, spremembo tečaja za slovenski jezik in književnost na fakulteti za jezike v Vidmu v stolico za slovenski jezik in književnost, poseg IRT na tem področju, ki naj omogoči zaposlitev krajevne delovne sile itd.). Kar pa se tiče specifičnih zahtev glede ovrednotenja Nadiških dolin s pomočjo turističnega razvoja, pomoči kmečkim posestvom, posega za ustanovitev novih zadrug, pogozditve za valorizacijo pašnikov, ureditve vodnih tokov, rešitve vprašanja izseljevanja je namen deželnega odbora — saj ve, da je to področje eno izmed najbolj zaostalih v naši deželi — da bo po primernih stikih s krajevnimi upravljavci, da se seznani s tem in oceni, kar je bilo doslej storjenega, ter v zvezi s tem, da ugotovi potrebe raznih sektorjev, dal pubudo za organski načrt spodbujanja gospodarstva področja z usklajevanjem pripravljenih posegov in posegov, ki jih bodo pripravila odborništ-va za turizem za delo za kmetijstvo, za javna dela in za zadružno službo ter posegov deželnih ustanov na raznih toriščih, kot sta npr. med drugimi f inančna družba « Friuli a », deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) in ustanova za razvoj obrti (ESA). Še posebno pozornost bodo posvečali temu področju pri izbiri sredstev in načina, ki jih predvideva deželno načrtovanje za gospodarski in socialni razvoj Nadiških dolin». iiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiHiiHimiiiiiimiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiftiiiiiiitiiiiiituitiiiiumimit SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR povezuje Slovence doma in v svetu Slovenska izseljenska matica v Ljubljani je tudi za leto 1970 izdala tradicionalni «Slovenski izseljenski koledar», ki izhaja zdaj že sedemnajst let ter se je uspešno uveljavi] kot povezava rojakov doma in v svetu. Če vračunamo tudi nekaj strani oglasov, obsega koledar tokrat 350 strani. S tem res zajetnim obsegom pa posreduje predvsem izredno pestro in zanimivo vsebino. Le-ta je posvečena v glavnem dvojni nalogi: seznaniti STo-vence, ki žive izven domovine, o razmerah in dogodkih doma; po drugi strani pa rojakom v domovini prikazati razmere in pogoje, v kakršnih žive Slovenci v raznih državah sveta. Tako v enem kot v drugem oziru skuša koledar svojo nalogo opraviti čim bolj dosledno, zato pa bi ga tudi lahko smatrali za najbolj popolni vsakoletni prikaz celot. slovenskega življa. Mnogo predaleč bi zašli, če bi hoteli tukaj naštevati le naslove objavljenih prispevkov. Naj zadostuje ugotovitev, da prinaša koledar članke o zgodovini ter današnjem dogajanju v Sloveniji na najrazličnejših področjih političnega, družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja; pripoveduje o življenju zamejskih Slovencev v Italiji in na Koroškem; govori pa zelo obširno tudi o vseh tistih rojakih, ki za stalno ali le začasno živijo in delajo v raznih delih sveta, kjer pa so ostali zvesti svojemu materinemu jeziku ter gojijo bogato kul-turnojprosvetno dejavnost. Seveda je koledar tudi bogato ilustriran ter vsebuje dolgo vrsto lepih pokrajinskih posnetkov ter zanimivih dokumentarnih slik. Pester je izbor leposlovnih prispevkov, kjer so zastopani najbolj znani slovenski pesniki in pisatelji tako iz Slovenije kakor tudi iz vrst izseljencev. Za obogatitev koledarskega dela pa so poskrbeli slovenski umetniki Marij Pregelj, Božidar Jakac, France Mihelič, Miha Maleš, Karel Zelenko in Adrijana Maraž-Bernikova. Kdor hoče bliže spoznati življenje in predvsem kulturno delovanje Slovencev v evropskih in čezmorskih deželah, bo izčrpne podatke našel v «Slovenskem izseljenskem koledarju». In slovenski izseljenci širom po svetu, ki bodo želeli več kaj zvedeti o današnji stvarnosti v stari domovini, bodo radi segli po koledarju, ki ga je spet izdala Slovenska izseljenska matica. iiitiiiiiiiiiiuiit umiliai intuii til iiiiii il il mili uai iMiaiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii i iiiiiiHiiiii h iiiHitiiiiiiiiiiii minulimi Spomnimo se Simona Rutarja dobrega poznavalca naše zemlje Letos je poteklo 118 let, kar se je rodil pri Mohu v Krnu v zgornji hiši, ki je danes ni več, znameniti zgodovinar svoje domače dežele. Doma je bil iz hiše, ki je rada dajala sinove v mestne šole. Gimnazijo je dokončal v Gorici, univerzo pa v Gradcu. Kot gimnazijski učitelj je služboval po Dalmaciji, kot profesor za zgodovino in zemljepis je prišel v Ljubljano, kjer je učil do svoje smrti 3. maja 1903. leta. Z veliko vnemo je zbiral in predelaval podatke, ki so se nanašali na ljubo domačo zemljo. Leta 1882 je izšla v Gorici njegova knjiga s 333 stranmi «Zgodovina Tolminskega». V njej je podal za tiste čase izčrpen pregled zgodovinskih in zemljepisnih razmer bovškega, tolminske- ga in cerkljanskega sodnega okraja, v katere se je delilo glavarstvo v Tolminu. Od leta 1892 pa do leta 1899 je obdelal za Slovensko Matico v Ljubljani vso Primorsko v štirih knjigah: Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska - 1. in 2. del; Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra; Beneška Slovenija. Od 1874. leta do svoje smrti je razen omenjenih del napisal še celo vrsto krajših in daljših spisov, ocen in poročil iz svoje stroke in povsod kazal, da je strasten ljubitelj svoje narodnosti. Njegove knjige so danes redke, toda zelo iskane, kajti radi se zatekamo k Rutarju vsi, ki iz. ljubezni do te zemlje želimo spoznati njeno 1 preteklost. RAZPIS ETNOGRAFSKEGA NATEČAJA SPZ "KAJ SO Ml PRAVILI STARI,, Slovenska prosvetna zveza razpisuje etnografski natečaj z namenom, da zbudi med študirajočo mladino zanimanje za eno izmed pomembnih znanstvenih disciplin, ki pri Slovencih žal še vedno ni tako razvita kot pri drugih evropskih narodih. O pomembnosti takega dela se boste sami lahko prepričali, če se le ozrete okoli sebe in pogledate, s kakšno naglico se pristna domačnost naših vasi umika pred vsemi dosežki sodobne znanosti. Naš namen je vsekakor daleč od tega, da bi hoteli zaustaviti razvoj. Hoteli bi le navaditi mladino na to, da bi ne glede na njeno dovzetnost za novo znala ceniti tudi staro. Slovenska prosvetna zveza razpisuje natečaj za najboljše delo na temo: «Kaj so mi pravili stari». Natečaja se lahko udeležijo: a) dijaki nižjih srednjih šol, b) dijaki višjih srednjih šol, c) akademiki ter absolventi višjih srednjih šol. Za natečaj pridejo v poštev dela z vseh področij ljudske kulture: opisi kmečkega dela in značilnih orodij; spisi s področja živinoreje, čebelarstva, ribolova, lova; opisi obrtniškega dela, predvsem poklicev! ki izumirajo (kammarji, perice, peki, predice); opis ljudskih (narodnih) noš; dela, ki obravnavajo prehrano naših ljudi v starih časih; opisi hiše in drugih poslopij, hišne opreme, življenja na kmečkem domu; opisi značilnih šeg in običajev v teku leta (opasila, romanja, običaji ob raznih praznikih ter važnejših kmečkih delih, raznih likofih); opisi šeg, ki spremljajo važnejše dogodke v življenju (rojstvo, fantovske in dekliške družbe, poroka, smrt) ; vsa dela s področja duhovne kulture (ljudske pesmi, pravljice in pripovedke, otroške pesmi, uganke in zbodljivke, pregovori, zagovori proti boleznim in drugim nesrečam, ljudski plesi, ljudska glasba, ljudski ornamenti, ljudska verovanja in vraže, ljudsko znanje o naravi in pojavih v njej, vremenske napovedi, ljudsko zdravilstvo). Udeleženci natečaja lahko črpajo gradivo iz vseh krajev, kjer živijo Slovenci v Italiji, podlaga naj jim bo predvsem to, kar so sami slišali od starejših ljudi, kar so z bistrim očesom okoli sebe opazili, o tem spraševali in zabeležili. Če je mogoče, naj bodo dela opremljena tudi z risbami ali fotografijami, seveda če snov sama to zahteva. Glede zahtevnosti bo za a) skupino zadostoval navaden spis na dveh ali treh straneh, nekaj več znanstvenega napora pa lahko pokažejo udeleženci b) in c) skupine. Dela bo ocenjevala posebna komisija, ki jo imenuje Slovenska prosvetna zveza, in sicer se bodo ocenjevala dela vsake skupine posebej. Prvi trije uvrščeni v vsaki skupini prejmejo lepe nagrade tako v obliki knjig in plošč s področja slovenske ljudske kulture kot tudi v obliki tehničnih pripomočkov, brez katerih je danes delo na etnografskem področju precej težavno (magnetofon, fotoaparat itd.). Poleg tega bomo njihova dela objavili v tukajšnjem periodičnem tisku. Objavili bomo tudi nagrajena dela, ki bodo primerna za objavo. Če bo to potrebno, bo dala komisija pred objavo avtorju napotke, kako naj delo popravi ali izpopolni. Poslana dela naj bodo po možnosti natipkana v štirih izvodih, za dijake zadostuje navaden čitljiv rokopis. Označena naj bodo z naslovom in šifro, na vidnem mestu pa mora biti navedeno, v kateri skupini avtor tekmuje. Podatki o avtorju naj bodo v posebni zalepljeni kuverti, na kateri naj bo naveden naslov dela in šifra. Vsakdo lahko sodeluje z več deli, le da mora pri vsakem delu uporabiti drugo šifro. Dela morajo prispeti na SPZ — Slovenska prosvetna zveza Trst, ul. Geppa 9-11. -34132 — do 15. aprila 1970. Rezultate bomo razglasili pred koncem šolskega leta 1969-70. Po razglasitvi rezultatov bo SPZ organizirala za udeležence natečaja izlet v Ljubljano, kjer si bodo udeleženci ogledali ustanove, ki se v Sloveniji bavijo z etnografijo in folkloristiko. Nagrajenci se bodo izleta lahko udeležili zastonj, ostali pa na lastne stroške. elektro maribor podjetje za distribucijo električne energije Podjetje ELEKTRO MARIBOR obvešča vse cenjene odjemalce električne energije, tovarne in podjetja, da v svoji specializirani delavnici v Radvanju opravlja kvalitetno, hitro in ceneno vsa popravila in predelave električnih strojev in merilnih aparatov. Za popravilo vseh vrst električnih gospodinjskih aparatov in kmetijskih strojev delujejo servisne delavnice v Mariboru, Lenartu, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Murski Soboti, Mačkovcih, Lendavi, Ptuju, Ormožu, Slovenski Bistrici in Rušah. Za naročila se vljudno priporoča delovna skupnost podjetja. ELEKTRO MARIBOR Maribor ii MIRODERT 99 Zlatarstvo, čiščenje in predelava dragih kovin LJUBLJANA Ilirska ul. 6 m © TORO Assicurazioni AGENZIA Dl UDINE Piazzetta Lionello, 8 - Tel. 22687 55625 tutti i di a Večer pred Novim letom je kakor pred božičem «sveta noč». Od mraka do desetih ponoči po vsej dolini ubrano «natukajo». Za večerjo pridejo na mizo spet božični «štrukji» in «žuč» (iz skuhane noge «teletjove» in stare «kuosti prasetove»). Po večerji se zberejo fantje in gredo po hišah brat ali prosit «koledo». Navadno se uvrstijo po dva in dva. Pred njimi nese kakšen fant na drogu močno razsvetljeno zvezdo. Napravljena je tako, da se neprestano suče. Na vrhu droga visi na kljuki zvonček, ki «njimar klimpa », z zvonkljanjem naznanja prihod «koléda-rjev». Za vrsto fantov stopa drug mladenič, ki nosi v rokah leseno «štalco» ali «jaslice», v katerih so poleg Jezusa, ki «na slamci leži», še Marija in sv. Jožef, pastirji, ovčice in sv. trije kralji. «Štalca» je vsa v lučkah. Slednji v sprevodu hodi fant, ki nosi «velik žaki», to je veliko vrečo za «koledo», nabiranje darov. Koledarji dajo vsem roko in voščijo «srečan konec starega in do-bar začetek novega ljeta». Postavijo se v kolo in zapojejo staro božično pesem, ki pa ni v vsaki vasi ista. če so kje že staro pesem pozabili, znajo fantje koledarji zložiti tudi novo, kot se je pred nedavnim zgodilo v ne- katerih vaseh na desnem bregu Nadiže. Medtem ko pevci koledarji pojo, skrbi fant, ki nosi zvezdo, da se ta kar naprej vrti in zvonček pod njo pozvanja. Domači, zbrani okrog ognjišča, poslušajo ter si ogledujejo zdaj zvezdo, zdaj žarne «jaslice». Hišni gospodar prinese vina in ga gostom nalije v kozarce. Koledarji trčijo s hišnimi z željo: «Pa na zdravje za srečno novo ljeto!» Pa tudi za svojo «damidžano», ki so jo pustili zunaj, se priporočijo. Medtem pa domače Čeče že vsipava j o koledarjem v vrečo kakoce, t.j. orehov, lešnikov, dišečih jabolk in drugih dobrot, za kar se fant, ki drži v rokah vrečo, KAI BOMO DELALI NA POLJU gnojimo in orjemo njive, če vreme dopušča in jih pripravljamo za setev. Kjer je potrebno posipamo z apnom, ki je zelo važno za kisle zemlje. Apno ugodno vpliva na razvoj rastlin, posebno stročnic. Trosimo ga najmanj 6 stotov na hektar. Zdaj, ko ni drugega dela na polju, popravljamo poti, čistimo jarke in gradimo, kjer je potrebno. Priden in vesten gospodar tudi tak mesec, kakor je januar, najde povsod dovolj dela, posebno na tako težavni zemlji kakor je naša. NA TRAVNIKU branamo in grojimo. če nimamo dovolj hlevskega gnoja, uporabljajmo umetna gnojila: superfosfat, toda ne sam, marveč mešanico, ki jo naredimo iz 6 stotov superfosfata, enega stota kalijeve soli ter enega do dva stota amonijevega sulfata na hektar. V VINOGRADU je ta mesec dovolj dela. Trte okopavamo, stare izkopavamo, kopljemo za nove nasade, pripravljamo ter impregniramo kole in kar je še podobnega dela. čim prej vse to opravimo, tem boljše bo za nas. Vinograd mora biti pognojen. Za to uporabljamo hlevski gnoj, kateremu dodajamo umetna gnojila, zlasti superfosfat. V KLETI pretakamo vino, če ga še nismo, toda samo ob lepem in suhem vremenu. Sode dolivamo. Klet zračimo, da se toplota v njej drži vedno takole okoli 7 stopinj Celzija. zahvaljuje z najlepšimi besedami, želeč srečo v novem letu tudi dekletom pri hiši. Pred odhodom se koledarji za darove lepo «zalo-najo» in vnovič voščijo vse dobro. Nabrano koledo prodajo ali porabijo. Na novega leta zvečer si priredijo skupno večerjo. Obdarovani so s sadjem in slaščicami in še s kakšnim denarjem. Povsod so gostoljubno sprejeti, saj prinašajo srečo. Če koledarji ne utegnejo obiti vseh hiš isti večer, nadaljujejo s koledovanjem tudi še naslednje večere. Odrasle kolednike posnemajo tudi otroci, ki se prav tako čez dan nabirajo v tro- pe in hodijo pet in voščit in «brat koledo». Tako je še na primer v Platiščih in Prosni-du. Otroci prihite k hiši in zapojo: «Dobri jutro, gospodinje, [gospodarji, po koledo smo prišli, zdravje, veselje smo vam [prinesli in to sveto novo ljeto in ti sveti trije Kralji, ki so Jezusa obdarovali, obdarujte tudi nas!». Tudi naslednje voščilo je znano pri Nediževcih: «Koleda, koledon, mišina, klobučina, te dobre vrzite, te hude pustite, kar na solar!». Dan pred sv. Tremi kralji vzame gospodar oljčno vejico in lonček blagoslovljene vode in obhodi vse njive in travnike in vse pokropi in «požegna». Zvečer pa v zapadni Benečiji, kakor je navada v Furlaniji, tudi Slovenci netijo kresove. V Prosnidu otroci pri kresu večejo: «Buoh, tajkšne nam pano-gle kuk gre kries! Tako še burje! Tako še sirak!». Če gre kres navzgor, bo tudi sirak stal ravno. Tudi večer pred sv. tremi Kralji je pri beneških Slovencih «sveta noč». Pritrka-vajo do pozne nočne ure in po domovih se goste s «štrukji». / y Prepevanje božične pe- srra: <