,Gorlne- vredno<< obnašanje ^stupidno izraža- njüfi itd.. ecš, da je iavno in v celi vrsti oseb ob raznih prilikah zatrjeval in do- kazoval, da Statut sam «ni tako hud- in da laški liberalci «niso tako hudo mi slili.u () možu, o katerem ve, da je prvi sporočil besedilo novega štatuta pred- st'dniku narodnega odbora in s tem o- niogoeil, da se je o njem razpravijalo, o možu, o katerem ve, da se je vsestra- nsko vestno trudil, da bi se doseglo to kar se je od slovenske strani želelo, se drzne — ne da bi zarudel - trditi.da \t javno »desavuiral« resolucije shoda, sklep lastne stranke in konečno svoje lči^tno postopanje in očita potem celi stranki, da ima takega deželnega od- bornika! (iospod "K" ni tedaj poslušal naše- (a dobrega nasveta, naj se ne da za- neljati od strasti, naj brzda svojo mla- ¦ den'sko modrost in naj pomisli, da zna- ! čaini možie si vedo postaviti tudi pri na|)adili v politiki gotove meie dostoj- nosti marveč trdeč. kakor trdovra- ten otrok. da je pisal resnico. nadaljuie svoje natolcevanie! Naj le mi mu vq homo sledili, kajti znano nam je. da iavnost, ki je o stvari natančno podu- ' čena, ve ceniti in dejanski tudi ceni u- , spešno postopanje deželnih poslancev . S. L. S. v zadevi mestnega štatuta go- ; riškega. posebno pa tudi ono krivicno napadenega deželnega odbornika. in da i po vrednosti obsoja ¦- da ne rabimo huisega izraza ¦— nedostojno in narodni rtvari le škodljivo pisavo »Sočinega« ! uvodnega člankarja »K.« — Kdo bi na tudi post festum lovil posamezne med debato s soniišljeniki rabliene izraze. ako je konečno dotičnik, ki jih je rabü. \- stvarni debati z nasprotnikom zade- \o zastopal s strogo narodnega stališča in tako, da se je spolnila splošna želja, da je bil Statut takoj pokopan? To mo- re storiti le škodoželjen maščevalen elovek, kateremu se ne gre za stvar, rnarvec le za osebne napade na svojega bližnjega. in to tudi takrat. kadar ]e storil svoio narodno doižnost! Naj se gospod »K« le obrne na on^ gospode od narodnega odbora, s kate- rimi je napadeni odbornik o statutu go- \'oril in spoznai bo. da je krivično po- stopal. Iz tega poziva gospod '•»K« lehko razvidi, da ima napadeni deželni odbor- nik cist o vest in da se ne boii očit- no zastopati svojih — z ozirom na ob- Socialni demokral. Češkl: J. Ježek. (Dalje.) -Pustite me le, da dokoneam« seze mu dekan v besedo; «irnejte malce po- trpljenja. Ne tajini, da bi morala država v podporo nialih obrtnikov več storiti, nego stori; da bi jim morala nakloniti različna dela in tako jih blagovoljuo podpirati v marsikateri okolnosti in bi se morala goreče potegovati zanje proti vclikenui kapitalu. To priznavam brez okolišaje\-, ali vendar ostane večno resničcn stari pregovor: »Vsak jc svo.ie srcče kovač«, ali »Kako si posteljcš, ta- ko boš Iežal". In ta pregovor se je spol- nil tudi pri vas. Ne sinete mi zameriti, če vain govorim kot vaš dušni pastir odkritosreno. Kdor se ženi, spreime na se veliko breme in težke dolžnosti, ki "Jih obsega ne more spočctka niti ra- zumeti... Zakonski stan mu naklada šte- yilna zatajevanja, odrekanja, skrbi žrtve, o katerih miadeniški stan nema Ijenja menitev! Ali pri vsem tem mnogi stopajo tako lahkomiselno v zakonski stan. Kratka zmota dolga sirota. Pa se ženijo s tako naglieo. (Oni je sei po- časi k poroki, govoreč: Kaj bom drl v ne°reoo.) (Kdor se ženi iz nerazum;!, umrje v ponianjkanju — škotski prego- vor.) Če potem nastanejo razne britko- sti, če pridejo nezgode, bolezni, če po- trka pomanjkanje na duri, potem slisi- nio javkanje in tožbe nad nesrečno >ui- sodo«, ki je zadela tega ali Onega. K te- rn u pride nevoščljivost radi sreče dru- gih, tožbe radi neobčutnosti premožniii slojev, ki se za reveža ne potegnejo ta- koj, ga ne podpirajo in tie skrbe zn zboljšanje njegovega stanja. Ali vendar bi morali najprcj na se pogiedati in sc odkritosrčno vprašati: «Ali pa nisem sam tega kriv?« Drzen je ta, ki se bori z dvema; ali še bolj pa ta, ki se ženi. kf) nie nema. Spominjani se kot bi bilo da- nes, ko ste prišli pred sestimi leti sem k meni zaradi okliccv. Ali vas nisem opo- zarjal kot odkritosreen prijatelj, da bi ne hitcli tako v tak težak stan? da bi prej nekaj časa gospodarili se svoio dobitc nekaj gotovih odjetnnikov (na- ročnikov), ko se nekoliko okrepite in si bodoenost zagotovite, potem naj bi gle- dali neveste, ki bi vain prinesla tudi ne- kaj dote, kar bi bilo pribežalisče v sla- biii letili? Ali tedaj niste marali za moie besede; nekoliko stotnic ženske dote ste razmetali takoj za boljšo opravo \ domači hiši, za veliko izložbeno omaro in druge morda nepotrebne reči; denar je takoj pošei. Dasi ste zadosto^ali te- daj za delo sami z učencein, ste si vzeli takoj tovariša, ki ste ga morali rediti in plačati, ali sami niste delali nič, :ili — - le malo. In ne 1c to, da niste nič delali i:i nič pridelali, bili ste vsak dan dopo- ludne v kremi, in zveeer zopet, mesto da bi bili sami delali in pazijivo gledali na delo drugih. Ali je euda. da so se vain naročniki pozgubili in da danes samo Jj krpate!« »Oospod dekan, zakaj ta vaša dol- ga pridiga? Nisem priSel sem za to, da bom poshišal vašc žalitve...« »Cl. tnojster le še malo potrpite, ta- koj bom pri koncu. Nemani namena ko- ga žaliti: ali, ker ste bili rnoj licence in ! ti; kaj neredko zakrivi bedo marsikate- i rega rokodelca, in potem bi vas od srea rad rešii.u »To je uekai drugega to bi pa že poslnšal«, seže mu naglo Kremlička I v besedo. »Ali tu omenim tukaj, da me ne rešitc s pridigami, nego samo z de- narjem. [)ajte mi \saj toliko, da piačam menico kožarju Mikšu, potem sem re- sen.« >To bi bila le trenotna ponioc in ne trajna; za leto bi bili spet tarn, kjer ste danes. Meni gre predvsem za to, da i»i spoznali pravi vzrok vaše današnje »mizcrije«, in pa....« «To vem, g. dekan boijše, uego kdo drugi.u seže mu spet mojster v be- sedo. Slabega stanja nas maloobrtnikov je kriv veliki kapital in neenako razde- Ijenje imetja.« »Na tem je sicer nekaj resnice, a'i pravi vzrok tic! drugie,« onieni dekan, »Nu, kje pa?a "Proraeunajte. ko pridete domov, ob koliko so vas pripravili v enem letu brezvestni tovariši.....« (Dalje pride.) stoječo situaeijo, stvarno potrebnih :n z najboljšim nanienom napravljenih o- pazk, gledc mestnega štatuta goriškega Oospodu »K« svetuiemo toraj. naj čaka na kakšuo ugoduejšo priliko. d.i' bo streljal iz zasede ua slovenska bvalevredno. kajti konečno je vendar'o boljše, da se drva zvozijo domov kakor pa da jib Soča s seboi odnese v furku'- sko Zdobo. Velika večina obeinarjev ]: bila zadovoljna s tem. le par neminu- žev je vskipelo in napravili so utok ru deželni odbor proti pametnemu sklep'i gospodarskega sveta. in tako se sečnj" drvi ne more prieeti. Pač pa »seč>< Soea drva in iih odnaša s seboi. Ali '<: to pametno? Gotovo ne! Pride čas. k.) ne bomo imeli ne mi. ne nasprotniki ni: drvi s tega sveta ob Soei, poteni bodo nemirneži zadovoljni! Raje naj gre vsc po Soči v Čdobo. kakor pa da bi ob- veljal pameten sklep gospodarskega sveta. Občinarji, premišljujte to in so- dite! Iz Št. Andreža. (Nova v o i a š n i- c a). Vojašnica na Rojcah. namenjena za vojake pionirje, je skorai dograjena. Ta voiašniea bo stala okoli 160.000 K. Zidali bonio še eno vojašnico tu na Roi- cah, tik sedanje. ki bo namenjena za vojake dragonce. oddelek strojnil; pušk. Občina je že sklenila pogodbo. Čaka sc se potrjenja voinega ministerstva. No- va vojašnica bo stala okolu 118.000 K in bo zidana najbrže iz betona. TaKo boino iir.eli v St. Andrežu kar tri vo- iašnice, dve na Rojeah, eno pa na Veli- kih Rojcah, za vojake zrakoplovnega oddelka. ki je že zgradjer.a, katero pa ni zidaia občina. Toimin. Pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne bolniške bla- gajne za sodne okraje Tolmin, Kana!, Cerkno, Kobarid in Bovec priredi v 1 o I m i n u v nedeljo, dne 31. t. m. ob 2h popoidne v gostilni, »pri Kranjcih javen shod delodajalcev in delojemal- cev v zadevi ustanovitve samostojn? bohiiške blagajne za zgoraj ornenjen.' sodne okraje. Vabi se vse obrtnike, da se tega shoda v obilnem številu udelc- že, kar bo njim samirn v korist. Pripra- vijalni odbor za ustanovitev samostoi- ne bolniške blagajne. Grozen zločin v Mo- drejcah. Oče lazsekal svojo ženo in lastna dva otroka. P r i S v. L u c i j i n a in o s t u. 29. marca. (Izv. dop.) Včeraj je biia ma- la, prijazna vas Modrejce — rojstni kraj pok. profesorja Andreja Kiagelj-a —¦ prizorišče groznega zločina. Ob po- točiču nekoliko ločena od drugih biva lišč leži hiša štev. 34, v ! ateri je bivala družina Franca Krag el j pok. Mohorja, približno 40-letnegä vdovca, a zopet oženjenega s 34-letno Struklje- vo iz Loma. Zakonska sta imela l hčer- ki, eno 4 in eno 2 letno: družinski od- nošaji so bili zelo neprijazni, nekoliko, ker je bil niož malo čudak in kakor pra- vijo, nc prav" normalen, nekoliko pa tu- diradi tega, ker ga ie ona, kakor on sain pripoyeduje, zelo zanemarjala, ga pustila stradati in inu niti v bokzni iii luTtela streei. Zdi se, da je včeraj njegova nejevolja . Uipcla do vrlumca in da je ni niogel več brzdati. V skrajni razburjenosti je na vse zgodaj (okoli 4 ure) zgrabil za sekiro in je zeno. ki je še ležala v po- ^lii. malmil enkrat po tilniku in enkrat po glavi, provzročivši jej dve globoki, snirtni rani, po katerih je izknaveh. Poteni je svojo krvoločnost se razpasi! nad nedolžninia lieerkaina. Stareja ie 'o'.ila pri materi. drnga pa \' zibelki v prvi sobi: obe sta globoko presekani cez usta do čeljusti in vsaka ima se zra- ven tega hudo rano na roki. - Ko ie dovršil svoje zversko dejanje, je položil tiuili hčerki. ki je spala v isti sobi kakor li mrliče v mrtvašnico na sv. lu- c'jskem pokopalisču. kier se danes vrši raztelesnje po sodni komisiji. Polifični pregled. Državni zbor. Y torek je zbornica začela raz- pravljati o nekaterih manjših predlo- gah, ki so bile deloma rešene. Ko je pri- šla na vrsto predloga o licenei pristo]- bin za u\oz cobaka, so začeli Rusini ob- Ntruirati. a ne zaradi te predloge, mar- seč zato, da zavlečejo razpravo, vsltd cwsar bi zbornica ne utegnila še pred piazniki pričeti razpravo o prvem čita- i'JLi [)i'edioge o galiških kanalih, od ka- terih bi imcli ko^isri le gališki Poljaki in židje. niedteni ko bi Rusini ne imeli od kanalov nobene koristi. Konečno so se dali Rusini pregovoriti, da so za ta dan opiistili nadaljno obstrukcijo. V sredo je pričelo prvo čitanje vo- docestne predloge z vpisanjem govor- nikov v govorniško listo. Potem se je vršila razprava o izplačevanju mezd v rudokopih. Sklenilo se je, naj se mezde rudokopom izplačujejo mesečno in ne več tedensko. \ sprejeli so se še dru;;i rc^olucni predlogi v prilog rudokopom. \' sredo je poslanska zbornica pri- čela debato o prvem čitanju kanalski'i predlog. Prvi se je oglasil k besedi tr- 'j;o\ inski minister, ki je opozarjal v ob- širnern govoru na to, kake koristi dona- šajo kanali Francoski in Nemčiji in da je treba tudi \ Avstriji to narodnogospo- darsko fako važno panogo bolj gojiti kakor do?,daj. Predlogo je treba obrav- navati z visokega stališča, ker gmotno za izvedbo vseh del, kakor jih je določil vodni zakon od leta 1901., ni dovnlj sredstev na razpolago, in se bodo dela izvrševala zaporedoma po važnosti. Re- gulirala se bo srednja Laba in Vitavr., izvršile regulacije in kanali v Šleziji, Moravski in Nizji Avstriji in zgradil ka- nal od islezijske meje do Krakova, važ- no delo je tudi kanal od Visle do Dnie- stra. Kar se tiče denarja, razpolaga vlada v to svrho s 310 milijoni. Min:- ster opozarja na to, da bodo ta vodtia prometna sredstva tudi zelo pomagala, t!a se dvignejo bogati premogovni za- kladi v zahodni Oaliciji, o katerih so strokovniaki iziavili. da hi mocrli Av- strijo v doglednem easu napraviti ne- odvisno od dobave |)renioga iz Nemčije. Za trgovinskim ininistrom je govo- ril minister za javua dela. Tudi ta U'i- nister je zagovarjal kaualske predloge sci tolažil zastopnike južnih dežela, d:i bode vlada uvaževala tudi njih žejje ti- eoce se uravnave rek in hudourrikov. Povdarjal je med drugim, da se bode potrosilo za uravnavo Soee, Idrije,. Vi- pave, Tera itd. 11,000.000 K. V imenu Iioljedelskega ministra pa je izjavil, da namerava vlada v najkrajšetn času pre- skrbeti eel primorski Kras s pitno vodo. Podrobni načrti tega kraškega vodovo- da bodo v kratkem končani. Celo to velikansko delo stalo bode okrog 7 mi- lijonov kron. Ministerstvo za javna de- la se resno bavi z vprasanjem, kako preskrbeti tudi Istro s pitno vodo. m tudi na Halmacijo se hoče vlada ozira- ti. Nato je dalo več poslancev svoje iz- jave v imenu strank. katere zastopajo, nakar je bila debata prekinjena. Nato se je vrs'lo glasovanje o Körnerjevem nujneni predlogu. zadevajočim nastav- ljanje sodnikov na Češkem, o katerem se je vlekla razprava od meseca no- vembra pa do srede. Predlog je pade!, ker so se glasovanju odtegnili Poljaki in Rusini. Na koncu je prišlo do skrajrio grdih in poslansko zbornico ponižuiočih prizorov. Malo je manjkalo, da se niso nemski radikalci in socialni demokratje stepli. Metali so si v obraz drug dri;- gemu tako grde in priproste psovke, kakoršne se navadno čuje po beznicah med piianci. Včeraj je nosl. zbornica končala prvo eitanje o kanalskih predlogah, ki so bile odkazane posebnemu odseku, brojecemu 52 članov. Nato je zbornica vsprejela zakon- sko predlogo o davčnih olajsavah za pridobitne in gospodarske zadruge. — Spiejeta je bila nato sladkorna konven- cija. Zbornica je potem brez debate sprejela predlogo glede odstranitve kaztijivosti pri kršenju kontraktov in sprcniembo § 74 obrtnega reda. Tudi včeraj so se godili v zbornici škandalozni prizori med soc. demokrati in driiü'iini poslanci raznih nemškili strank. Seja je trajala do polunoči. — Priliodnja seja bode dne 18. aprila. Kot prva točka dnevnega reda je določena uradniška službena pragmatika. Kanali in zastopniki južnih dežel. Prvo citanje o kanalskih predlogah je torej končano in predloge so se od- kazale odseku, ki šteje 52 članov. Te kaualske predloge, ki bodo koristile le Oaliciji, Šieziji, Moravski in Češki in kojih izvršitev je določena do leta 1925, bodo zahtevale od države nič manj ne- go 6oo miljonov kron, dočim je za to dobo namenjenih za južne dežele za ui'avüavo voda in sličnih naprav le 100 miljonov kron. Zaradi tega pa je nasta- la med zastopiiiki južnih dežela brez razlike narodnosti in strank, nevolja, in v četrtek sešli so se k posvetovanju, da zavzamejo nasproti kanalskitn predlo- gam svoje stališče ter da stavijo svoie protipiedloge, oziroma zahteve, pod katerinii bi biii pripravni glasovati za kanalske predloge. Posl. Pantz je že vvcil meseci stavil predlog, naj vlada za južne dežele zagotovi potrebne za- klade za zgradbe in vzdrževanje melio- racijskih del. Ministerski predsednik grof Stiirgkh je načeloma zagotovi! primerne podpo- re dezelam, ko bodo vse izdelane in predložile svoje zahteve, kakor sta že storili Stajerska ir. Koroška. Hr. Šusteršič pa je predlaga!: 1. Vse juzne dežele morajo v tem vpra- Sanju solidarno postopati. 2. Pantzev sploSni program bodi podlaga za na daljne obravnave z vlado. 3. Izvoli naj se izmed državnih poslancev izvršiln? odbor, ki bode nadaljeval obravnave. 4. Razposlje naj se poziv na vse deželne odbore južnih dežel, da hitro naznanijo svoje nadrobne programe melioracij- skih dd. Ta predlog ie bil vsprejet. Izvolil se je potem izvrsilni odbor, cigar nalo- ga bode skrbeti za to, da dobijo zgoraj (Miienjeni predlogi tudi praktično velja- vo. \; odbor so bili izvoljeni: Baron V u c h s, dr. $ u s t e r š i č in D o b e r- u i g v načelstvo, dalje poslanci Pant in K o r o s e c, F o n, Bugatto, Fink, Sc.hm.ifl, Meier, Steinwender, Stölzl, Tonelli, Hauser, Dingliofer, Pitacco,La- g i n j a, Rizzi, 1 v č e v i e in I~> ul i b i c. (Jgrska iniiiisterska kriza. Ogrska ministerska kriza bode naj- brže danes rešena. Kluienov naslednik postane najbrže Lukacs ali Weckerle. Volitve na Turškem. Pri volitvah v turški parlament se dogajajo hude reči. Te volitve so že do sedaj zahtevale mnogo človeških žrtev. Ženska voliliia pravica na Angleškem odklonjena. Augleška poslanska zbornica je žensko volilno pravieo odklonila. Italijansko-turska vojska. iurška poročila pravijo, da so bili minole dni Italjani pri Benghaziju zopet hudo tepeni. Izgubili da so 27 častnikov in nad 3000 vojakov ter da so se Turki polastili italjanskega tabora. Od italjan- ske strani pa se poroea, da so vsa ta turška poročila izniišljena. Kaj je na vsem tem resnice, vedo seveda le oni,' ki se nahajajo v Tripolitaniji. Toliko je pa vendar res, da Italijani prav nie ne napredujejo, kar je razvidno iz njihovih lastirh poročil. 1 Darovl Za »Š olski dom« so piačali predsedništvu: dr. Andrei Pavlica, proicsor bogoslovja, na račun ustanovnine 20 K; A. Š. 3 K: N. N. v Oorici 5 K; dr. A. Oregorčič 20 K. Mesečnino za februar so plačali; Anderwald A. in F., trgovca 2 K: Bežek Viktor, ravnatelj 5 K; Bitežnik Fran, vodja Centr. pos. 2 K; Bolko Leopold, veleposestnik 10 K; Breščak Anton, tr- govec 2 K; Cigoj Karol, deželni uradnik 3 K; Cebular Jakob, profesor 2 K; Fiii- sger Fran, okrajni š. nadzornik 4 K, Fon Josip, državni poslanec 10 K; Fras Anton, šol. svet. 5 K; Hedžet in Korit- nik, trgovca 2 K; Hribar Teodor, trgo- vec 6 K; Ipavec Andrej, profesor 3 K; Ivančič in Kurinčič, trgovca 2 K; Kalm Ivan, deželni uradnik 2 K; Klavžar Mil- ton, dež. uradnik (za dva meseca) 4 K: Kobal dr. Ignac, stolni vikar 2 K; Ko- pač .lernej, svečar 2 K; Košnik Ivan, profesor 2 K; Mercina Ivan, vadnični učitel] 3 K; Novak Gustav, š. svetnik 2 K: Ozvald dr. Karol, profesor 1 K; Pa- pež dr. Anton, profesor 2 K; Pavletič dr. Frančišek, odvetnik 6 K; Pavlin dr. Josip, proiesor 2 K; Premrou Sveto- slav, vodja Oor. zveze 2 K; Sedlaček Tomaž, upravnik Narodne tiskarne 1 K; Setničar Franc, kancelist 2 K; Sfiligoj Ferdinand, blagajnik Centr. posoj. 1 K: Santcl Anton, šolski svetnik 5 K; Tabaj Andrej, kateliet 2 K; Tabaj Ivan, kate- l-.et 2 K; Medvešeek dr. Peter, odvetnik 1 K; Levpušček dr. I., odvetnik 1 K; Sket dr. I., odvetnik 1 K; Ovaiz Anton, profesor 2 K. Dalje so plačale gospe in g.ne: Finžger Gizela, okr. š. nadzornika 2 K; Havel Štefanija, učiteljica 40 vin ; Mrovatin Antonija, nadučiteljeva 2 K; Kopae Mai svečarjeva 5 K; Papež Mileiia, profesorjeva 1 K; Pavletič Ber- ta, odvetnikova 2 K; Šantel Avgusta, 5. svetnika 1 K. Našemu upravništvu je došlo: Fra- njo Žnidarčič, c. kr. ravnatelj ženskega izobiaževališča v Ooriei kot odgovor na neosnovan napad na njegovo osebo v »Edinosti« 20 K. Srčna hvala vsem blagim dobrot- Domače in razne vesti. Nemstvo v Gorici napreduje. fekom zaclujili tcdnov ste nastali v (io- iiu .1 nciiiški društvi, in sicer krajev- na skupiiia društva »Reichsband deu- tscher Eisenbahner Oesterreichs« m »Verein tür Werkmeister und Industrie- beamte in ilörz un Umgebung«. - Neinci delajo, slovenski »naprednjaki« iu iijiti lisii |)a psujejo in »napadajo v ziiaiiieiiju »skupnega dela« poštene Slovence, ki nočejo prištevati uraiig- utanga nied svoje prednike. To je njih liaiudno delo! Obcuiske volitve v Opatjetnselu, ki so se visile te dni, so izpadle tako, da si je S. L. S. priborila večino. Zmagala je v treuem razredu in po vcčini v pr- veni. Soeialdeinokraška »Zarja«, ki so bori z življeujem in ki je v nevarnosti, da jo prva slana pobere, se nerodne zadira v svoji številki od četrtka v naš podiistek, ki slika demokrate tako, kakoršni so v resnici. Revče, natnesto da zabavlja proti našemu podlistku naj ga rajše pridno prebira, da se bo mo- goče spreobrnilo, ee ima v sebi še tro- hico vere in panietnega razuma. Kadar se surovernu demokratu zaluča res- nica v obraz, zatuli kot lev in jame b- cati okoli sebe s takimi paberki, ki de- lajo čast stranišču. Kajpada, pokvarje- iia dempkraška duša se boji, da bi mi >i našim podlistkom odprli oči kakemu zapeljanemu demokratu. Ravno to je nameii našega podlistka. Sicer pa dela ravno »Zarja« reklamo našemu listu s tem, da je opozorila sodruge na naš po- diistek, katerega naj pazljivo čitajo! rival a lepa! Kraski vodovod. Spet se je začelo ^ovoriti o prepotrebnem vodovodu za Kras. To vprasanje je staro in pa za hiev a Krasevcev je popolnoma opravi- cena. N'i ga bolj zanemarjenega in za- puščenega dcla dežele kakor je ravno Kras. V veliki meri je tega krivo po maujkanje dobre pitne vode, katere sko- ro da ni dobiti posebno na Spodnjem Krasu. Kakor poročamo na drugem ine- siu, je govoril o potrebi kraškega vo- dovoda tudi minister za javna dela v četrtkovi seji poslanske zbornice. Dal Bog, da bi se to vprašanje skoro bliža- lo rešitvi. Občinske volitve se bodo vršile v kiatkem v Kanalu, zato se je čutila po- klicana tudi »Edinost« malo poagit'irati za svojega varovanca, kanalskega me- sarja Križniča. Naravnost smešno je, ko piše: »Složite se in volite v občinski zbor rrioze, ki hočejo delati za korist občine. Takov mož je naš sedanji župan g. Anton Križnič«. — Najbrže, da se sam g. Križnič srneje tem besedam, ki se celo njemu ne zde na mestu. Če bi sedanji zupan kanalski ne bil g. Križnie in bi delal dotični župan tako kakor >'dela za ljudstvo« g. Križnič, bi bil e Križnie prvi. ki bi takega župaria ne priporočal! A. Gabršček. lzza kulis se čuje, da bo narodno-napredna stranka »pen- zijonirala« A. Oabrščeka. Pravijo, d'i je A. Oabršček doigral. Nek liberalecje rekel: Naj bi še bilo, da bi doigral sa- mega sebe, a je s seboj doigral tudi — stranko! Mi pravimo k temu: Če ni A. Oabršček napravil nič, napravijo drugi liberalci dvakrat nič. Za norca bodo imeli ljudstvo, v kavarnah in gostilnah žrli bodo farje in litrone vina, pa bo re- šeno slovensko ljudstvo na Ooriškem. Hišna preiskava. Kakor poroča »Eco« se je vršila v prostorih »Hilari janske tiskarne« kakor tudi na stano vanju odgovornega urednika imenova- j nega lista liišna preiskava. Povod ti preiskavi je dal baje neki elanek, ob- javljeu v inienovaneni listu, v katerem so se kritizirale gotove javne naprave. Roparski uiiior? V zadnji številki sino poročaii, da je padel delavec Er- nest K r i ž a j po stopnjicah neke kr- čine, ležeče na cesti, ki vodi proti go- riškeniii pokopališču, kjer si je tako hu- do poškodoval lobanjo, da je čez par dni poteni vsled tega v tukajšnji bol- nišnici usiuiljenih bratov izdalmil svojo dušo. Poročali srno to tako, ker se nam je tako pripovedovalo. Sedaj pa praviju da je prišla policija do prepričanja, da se je zgodil tu roparski umor. Sum je padel na Jožefa Pavlin iz Kronberga, ki ima na vesti že vcč tatvin in goljufi». Prijet je bil nekje na Gorenjskem, od- koder so ga blejski orožniki privedli v (lorico. Gosp. Franjo Žnideršič, ravnatelj c. kr. ženskega učiteljišča v üorici nam piše: Slavno uredništvo! V odgovor na periidno 1 a ž v včerajšnji »Edinosti«, da so dne 25> t. m. Nemci na svojem iz- letu v St. Mavru mene in mojo družino pozdravljali s "Heil, Sniderschütz!«, odgovarjam s tem, da pošiljarn si. ured- ništvu tega lista s temi vrsticami zopet dvajset kron za »Šolski Dom« in ravno toliko še za neko drugo narodno slo- vensko društvo. Verjetno pa je, da se po takih ostu- dnih revoiverskih napadih ne bodo širi- le vrste oni'n narodnih mož, ki tiho in mirno nosijo največje breme narodnega davka ... In med take dvakoplače- valce se v e d n o stejem tudi j a z. Rodoljubni, in kakor se zdi mogo- čni (!) dopisnik pa naj sedaj govori* Izjavljam pa, da bi v prihodnje na take napade mogel zapreti »roko in sree«. V (j oric i, due 30. marca 1912. Franjo 7. n i d e r š i č, c. kr. ravnatelj. Znani tenorist Erjavee, naš ro- jak, obiskovatelj konservatorija, bo pel v sredo due 10. aprila v dvorani »Tr- govskega Doma«. Pri svojih dosedanjih nastopih na Dunaju je žel obilo polivale. Preložhev vojaških uradov. Pi sarna goriškega brigadnega poveljni- štva, pisarna vojaškega štacijskega po- veljništva ter pisarna »Platzkommandec so se prcložile v ulico Tre Re St. 7. Vojaški nabor. Dne 27. t. m. pristo- pilo je k izrednemu naboru prostovolj- no: iz goriškega okraja 39 mladeničev. potrjenili je bilo 23; iz tolminskee:.! okraja 5, potrjena sta bila 2; iz tržiš- kega okraja 11 potrjen 0; iz mesta 21 potrjen 0. Mladenič namlatil častnika in mu vzel sabljo. Svoj čas je nek častnik ka- nalske garnizije zahajal v Oorenjepolje. P'opadlo mu je Podbrščekovo dekle. Ne- kega dne sta se zgrabila častnik in brat omenjenega dekleta. Ker se je dozde- valo bratu kakor da bi hotel eastnik potegniti sabljo, ga je prijel in vrgel ob tia. Vzeli so mu poteni sabljo ter s/a pustili, da je odšel. Sabljo so izročili orožnikom. Zadeva je prišla pred so- dišče, ki je pa Podbrščeka oprostilo. Izpred porotnega sodišča. V sredo se je imela vršiti pred tukajšnjhn po- rotnim sodiščem tiskovna pravda proti odgovorneinu uredniku lista»II Popolo«, katerega je tožil deželni svetnik in de- želni odbornik dr. P e 11 a r i n radi raz- zaljenja casti. Obravuava se ni vršila, ker je prišlo med strankania do porav- riave. »II Popolo« je namreč preklical žalitve in plaeal pravdne stroske. V četrtek je pa sedeia na obtoženi klopi 22Ietna Jozefa Terčič z Vogerske- ga, katero je tožiio državno pravdni- štvo radi detomora, o katerem smo svoječusno natančneje poročali. Jožefa Terčič je bila obsojena na 18 mesečno ječo. Danes se je imela vrsiti tiskovn:; pravda proti Petru Velikogna, katerega toži Alfred Lenassi. Obravnava se ni vršila, ker je tožitelj Lenassi prosil za delegacijo izvengoriškega porotnega sodišča. Od štirili namenjenih razprav za U: porotno zasedanje se je torej vršila le ena. Evharistični shod za duhovnike bo v (jorici v bogoslovniški cerkvi dne IS. aprila. Cerkvena opravila bodo javna in pristopna vsem vernikom. Zborova- j nja pa bodo v bogoslovnici in sicer v ! dveb oddelkih t. j. za Slovence in Ita- lijane. Kdor zeli napraviti kak predlog, naj ga naznani do 10. aprila predsedni- ku preč. g. dekanu Kren-u v Tržiču. Pozneje došii predlogi se ne bodo upo- števali. Natančen vspored naznani pred- sedstvo č. duhovščini v kratkem. Izpred sodišča. Na tukajšnjem okrož- nem kot kazenskem sodišču se je vrsüa obravnava proti 81-!etnemu Valentinu Jazbec od Sv. Tilha pri Komnu. Valen- tin Jazbec je bil tožen, da je hotel v \ Ravnici dne 23. februvarja izvabiti po- \ sestniku Alfonzu Filipiču 300 K s tem, da mu je ponujal v zameno izvrstno — kakor je on rekel -- ponarejen banko- vec od 1000 K. Jazbec je bil malo dni pozncje zaradi tega aretiran. Pri obrav- navi je Jazbec trdil, da se vsega teg:i zaradi česar je tožen. prav nič ne spo- rn in ja. ker ie bil takrat dva dni zapore- doma popolnoma pijan. . UkJjub tenr.i. da je Alfonz Filipič vzdržaval svojo tr- ditev, kakor zgorai navedeno. je bil Jazbec oproščen. Zrakoplovec nadporočnik Nittner je v pondeljek zletel iz Qorice v Trst in nazaj. Dvignil se je na velikih Rojah ob 10. uri in pol pr. p. ter letel v smeri proti Tržiču. Tarn je premenil smer ter zletel nad morjem proti Trstu, kjer je spustii na v četrtek splavljeni dread- naught »Tegettlioff« črno-rumen trak. V Trst je dospel ob 11. uri 5 min. in brez da bi se taknil tal se je vrnil visoko preko Občin v Oorico, kamor je dospe' ob 11. uri in pol. Preletel je 102 km de- loma v višini 1500 m v 1 uri. Prvi šparglji so se te dni videli v goriški okolici. Na goriskem zelenem tr- gu se iili ni še videlo. Gros Strassoldo je unirl v Strassol- du v Furlaniji. Bil je župan tamošnie občine. Poštni in brzojiavni urad, ki posluie Ie poleti v Sesljanu, se oivori že s 1. aprilom t. !. Prodajalnice v tnestu bodo jutri odprte. Vprašanie c. kr. poštnega ravna- teljstva v Trstu. Kedaj se otvori že ob- Ijubljeni poštni urad v Št. Andrežu? V e č Štandrežce v. i Strokovna nadaljevalna šola v.\ I zidarje v Renčah sklene šol. 1. 1911—12 I v nedeljo 31. t. m. Ob 31/- pop. se v šol. | dvorani otvori razstava, ki bode odpr- ta še ves april. Občinstvo, ki se zanima za to, dobrodošlo. Podpora obcini Ajba za cesto Ajba - Potravno - Močile, dovoljena v zadnjem zasedanju deželnega zbora, znaša 7500 K in ne 4600 K, kakor je bilo pomotoma navedeno v našem listu dne 14. t. in. Stekel pes je obgrizel minule dni tri osebe, izmed katerih se bo tnorahv ena od teh podati v Pasteurjev zavod na Dunaj. Ena oseba je iz Gradišča ob Soči, ena iz Mirna, ena pa iz Rene. Psa so ustrelil' minulo nedeljo. (ilavo stek- lega psa >o poslali na Dunaj. Papež bolan. Rirnski listi poročaio. da je sv. oče papež še precej bolan. Prc- hladil se je baje precej močno. Drobtinice. Sinnen padec aviatika. Iz Düssel- do se protivili. sprejeti jubileiske meda- !je. ter so izjavili. da riimajo povoda, slaviti jubilej avstrijskega cesarja. vsled česar odklanjajo medalje. Sekcijski sefi se sedaj trudijo. pregovoriti nepokorne uradnike. Smrt rudarjev. Y Bluefleldu v Ame- riki so eksplodirali jamski plini. Rešili so 10 rudarjev, mrtvih pa so spravili doslej S2 na dan. L [ 36iei[ijt(WQ/ A V3ŠA 7flT*5IVlO si ohram'te! Oslabelost in bolečine iz^ineio, Vaše oči, živci, ttöU AUiaVJC FELLERJEV fluid z znamko „E!za-fluid". Dvanaisterica za št. 264 (Hrvatsko.) mišice, kite se okrepčijo spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. FELLER v Stubici, Elza-trg Vsem gospodinjam jopio priporočamo KOilHSKO CIKORIJO = edlno pristni, do kakovosti nedoseeliivi slovenskl irrlolok ------ l v korist — = I obmejnlm sloveiicem. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOM A«! Dobro upeljana koncesio- nimna tovania sodovke in pokalic je zaradi bo- lezni takoj na p r o d a j. Vee se izzvt1 v nasem uprav- nistvu. Hiša z gostilno vr eni najbolj živalnih ulic v L«ub- ljani s hlevom in šupo, gostilni- škim in vrtom za zelenjavo: pod hišo je 20m dolga in do 4 m vi- soka klet. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt, je še 16 let davka prosta, se proda — radi bolezni. Poizve se: Prisojna ul- 5. Naznanilo novih semnjev! V AjdovŠČini se vršita dva nova živin- ska in tržna seimija in sicer: M' due 10. aprila in 10. avgnsta, vsakega leta, Ako je ta dan nedelja ali zapovedan praznik, se vrši senienj drugi dan. Županstvo. Vabilo k REDNEMU OBCNEM ZBORU „CENTRALNE POSOJILNICE" registrovane zadruge z omejeno zavezo v Gorici kl se bode vršll v četrtek dne 11. aprila 1912 ob to. In pol url predp. v posvetovalnlci „Geitfralne posojllnlce" s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. a) Potrjenje računskega sklepa za leto 1911. b) Določba o uporabi dobička. c) Določba visočine obresti deležev. 4. Konečni obračun podjetja, ki se vodi pod imenom „Krojaška zadruga\ 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Morebitni predlogi. ^laČelstVO. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem, ki so prišli od blizu in daleč ter spremili našo ljubljeno soprogo, mater in taščo Marijo pl. Locatelli na zadnji poti k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo preč. g. vikarju Edv. Štreklju, sl. šolskemu vodstvu, sl. starešinstvu za korporativno udeležbo, sl. društvu „Čitalnica", ki je spremilo drago rajnko z zastavo na zadnji poti in velec. g. dr. Ernestu Dereani za njegov človekoljuben trud in skrb, ki je imel z blago rajnko. — Bog povrni vsem stotero! V VRTOJBI, dne 27. marca 1912. Zalujočl ostall. Otvorila se je gostilna „Pri kolesarju' v Gorici, Via Duomo št. 2. Dobra pijača in jedača vedno na raz- polago. Nanut i Bregant aut. stavbena tvrdka v Oorlci ulica Adelaide R Is tori štev. 5. Se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter kolavdacij po najnižjih cenah. Najboljše poniladansko zdravilo se naredi iz BkstPflftta sarsaparilja, ki je narejen in pripravljen v Ißkarni pri mestnem vrtn G. TROMBA, v Gorlcl Gorso Verdl 13. To zdravilo hladi in čisti kri, je dober lek proti zaprtju, pospešuje tek in je dober lek proti hemorojdalnim nadlegam. — 1 navadna steklenica stane 2 K. 1 steklenica z jodom 2 K, 1 ovoj- $ek za 6 zvarov (dekotov) 1 K, Odlikovani fotografski atelje Ä. JERKK, GORICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim jcenjenim sorojakom = najtopleje. —= Prvi c. kr. priv. strokovni zavod za izdelovanje oblek za gospode vsakega stanu. Zaloga inozemskega in češkega blaga . in izgotovljenih oblek. Izgotovljene obleke in blago na meter kakor tudi sukanec in svilo prve vrste se prodaja po znižani ceni. Zaloga oprave k uniformam edino le pri M. Poveraj-u, v Gorici na Travniku Stev. 5. Jribuna' .Splinda* najlazja dvokolesa amerikanskega tipa so došla v veiikanskem stevilu v Gos'co Stolno ulico štev. 2 4. ALTEHA Je najboljša znamka „dvokoles" francoske^a slstema. lekarnarja A. THIERRYjev BALZAM. Čdino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Posfavno zajamčeno. Vsaka potvoritev, ponarejenje in vsak prekup drugega balzama s prevarlji- vimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje. — Ta bal- zam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihala, pri kašlju, pljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boleznih na pljučah, posebno pri influenci, zelodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, te- lesnem zaporu. zobe bolu in ustnili boleznih, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12|2 ali 61 ali 1 vel. posebna steklenica K 5'60. ; Leharnarja THIERRY - jeyo baziÄtrtniob je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinil« se reči in stori, da so bolestne operacije i epotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji staneta K 3'60. Kupi se : Lekarna pri angelju varuhu, Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu. Dobi se skoro v vseh lekamah. Na debelo pa v medicinalnih mirodilnicah. ffova trgovlna z železnlno Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. Pottia „Ljubljanske kreditne banke" ------8e bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.------ fFloge na hnjižice obrestuje po !lv..%, vloge v tehočem pačunu po dogovoru. f GORICI Delnlika glavnlca K 8,000.000. Ceiltrala V LJubljaili. — f^ezervnl zaklad K 800.000. PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. =======