itev. 176
V Trsta, v nedeljo 29. funUa
letnik XlPi
liha j a vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica av Frančiška Asi<ke^a Itev. 20; I. nadstropje. — Dopisi naj se poiiljajo ured-Čtftvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Jzdaja'dj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista gđinodL — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—. pol leta L 18 — in celo leto L 35 — — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo t Hrokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot besed?, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema (nseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v Tr^ui, uL a/. fraačiSka As 201
Vidov dan.
28. junija.
Štirinajsti dan julija je Francozu naroden praznik. Ta dan praznuje ves francoski narod •pomin na tisti znameniti dan, ko se je pod naskokom zmagovite revolucije zrušila basti-ja, ko se je zrušila v njej poosebljena vlada o-holega, nasilnega absolutizma, ko je zmagala svoboda naroda nad tiranstvom posameznikov.
Največji jugoslovanski praznik pa je Vidov dan. Tisti Črni dan v jugoslovanski preteklosti, ko se je na širokem Kosovem polju zrušila sila srbskega naroda pod silovitim udarom barbarske turške sile, tisti dan, ko je nad srbsko zemljo legla temna senca narodne sužno-sti. Vidov dan je posvečen spominu vseh tistih junakov stare Srbije, ki so padli na širokem Kosovem. Najnesrečnejšega dneva jugoslovanske preteklosti se spominjamo — in vendar je ta dan obenem praznik najlepšega doživetja, jugoslovanskega vstajenja.
Kosovska bitka, katastrcfa srbskega naroda, se je zvršila ravno tik po najsijajneiši dobi srbske zgodovine, po veličini Dušanovega carstva. Mi čuda, da se je narodu tako globoko vtisnil v dušo ta strašni preobrat, ta padec z višine slave, sijaja in splošnega blagostanja Dušanove dobe v trdo sedanjost turškega gospostva. Narod ni mogel pozabiti sveže preteklosti; v neštetih pesmih je živela dalje svoboda in sreča države, junaštvo naroda. Kakor nevidna, a vedno trdna vez je segala tiso-Cera narodna pesem, opevajoča sijaj, hrabrost in junaštvo stare dobe, iz preteklosti v sedanjost, prinašala po svojih tajnih silah svežih sokov zasužnjenim. Iz nje je vzklila silila vera, rastoča iz preteklosti, vera v notranjo silo ne oda, ki ne more biti uničena, dasi je danes premagana in zasužnjena.
\k* i jesu odletjeli ždrali (žerjavi) ostali su ptiči ždralovići; hranit ćemo ptiće ždraloviće, n e pleme poginuti ne će. naši dvori pusti ostat ne će.«
Ta globoko ukoreninjena tradicija, ta vsesplošna vez s sijajno preteklostjo je povzročala, da se narod ni nikdar sprijaznil s sedanjost;^ Vedno je smatral narodovo sužnost le za prehodno stanje, ki se bo izpremenilo prej ali skj. Zato Vidov dan v narodu ni budil toliko ž-lnih spominov, marveč je obračal pogled v bodočnost. Spominjal je narod vedno na novo, da pride dan bodočnosti, dan svobode, dan o vete dušmaninu. Tako je postal Vidov dan praznik obnavljanja vere v osvobojenje Srbit a, praznik prisege neutrudnega dela za raro^no osvobojenje.
Ni čuda, da je ta krepka, vedno sveža in živa vez, ki je vezala Srbstvo, tako kmalu pokazala f jdi na zunaj svojo življensko učinkovitost. Komaj so po Evropi zašumeli prvi valovi ie\olucije, preporoda in vstajenja narodov, že je jeknil odmev tudi v Srbstvu. Prvi izmed narodov Balkana, zasužnjenih v Turčiji, so se dvignili Srbi ter si po strašnih bojih, silnih naporih ustvarili svobodo, preporojeno svojo državo.
In I akor je preje narod, sestoječ le iz kmet-skega življa, imel vedno živo stremljenje po narodni osvoboditvi, tako je imela mlada država isto stremljenje. Osvoboditi še nesvobod-ne br te, iztrgati iz rok du^nanina srbske pokrajine, ki so bile nekdaj del Dušanovega
rstva, to je morala biti politika srbske države, ako je hotela biti zares srbska. Zato vidi-cio, kako je znal narod odstraniti činitelje, ki jih je tujina popačila, ki so hoteli voditi državo po smereh, nasprotnih prisegam Vidovega dne.
Ko je srbska vojska leta 1912. prestopila tiote .njo državno mejo in prodirala y turško Staro Srbijo in Macedonijo je vedel vsak naj-preprostejši rojak, da gre, da osvobodi Kosovo, da gre, da osveti Vidov dan. Vsa mesta, vse gore. cerkve in samostani, vse je poznal iz pesmi, povsod, kamor ga je privedel zmagoviti osvobodilni pohod, je gledal domovino davnih dedov, staro zemljo srbsko, ki ji je po tolikih letih suženjstva prinesel svobodo.
Ko so na Vidov dan, 28. junija 1914., počili revolverji in bombe v Sarajevu, je planil drget po nas vseh. Težko je bilo nekaterim zaradi rahločutnosti, ali eno smo jasno čutili vsi, ki smo takrat obhajali Vidov dan: to ni čin enega ali dveh ali treh, to je uporna energija celega niroda, ki se je zgenila po enem, po dveh ali treh, to je neizprosna samozavestna bojna napoved vsega Srbstva, ki je jasno kriknila ti-ranon, da ne bo miru, dokler bo kdo od Srbov obhajal Vidov dan v nesvobodi.
PODLISTEK
Čemu ? (12>
Ivo Vojno vic« — Prevedel M. C—5.
Kadar je v glavi, ali nekje v prsih prepolno, tedaj pograbliam po njih in zategnem strune. V zvoku glasbila izteka hudournik — in meni je laglje. Torej? — Slušaj me, prijatelj. Bodi glas r.oje vesti, ali ne — melči, ko pero govori mesto men-. Trebam odduškal Gosli so brez besede, aa-si govore — jaz pa moram gledati Da svoje oči, Črno na belem, svojo obnemoglost in svojo slabost.
Pomisli, da sem bolan, ali to ni kaka navadna belezen želodca ali srca. Niti mi ni na jeziku poznana bela mrena (kkor se mi zdi, je to znak abnormalnega želodca), niti ne gine-vam radi ljubezni. Tisto, kar jaz čutim, se ne da opisati z besedami — vsaj jaz, neuk v reto-riikih izrazih, ne nahajam imen, da bi opisal svoje stanje. — Razburjen sem do smeSnosti. — Včeraj, ko sem se vadil, mi je počila struna, a meni se je začela tresti rs^a, dočim je aeznatni zvok te proklete strune ječal v moji
Letos je Vidov dan Srbu res praznik popolne vobode, praznik osvobojenja vsega Srbstva. Ustvarjeno je zopet Dušanovo carstvo, $e več, — večje je, kakor kdajkoli. Ni več Srba, ki bi mu bilo treba šele želeti nacijonalne svobode.
Ali, — Srbija se je razširila. Vidov dan pra-zmnujejo letos tudi Slovenci in Hrvatje, ves narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, združen v svobodni državi, se spominja nesreče na Kosovem in obhaja praznik narodnega vstajenja.
Kiroviui Ronfercnu.
Hir z Nemčijo podpisan«
PARIZ, 28. Danes ob 15 se je vršil ceremonije-len podpis mirovne pogodbe. Mir z Nemčijo je bil podpisan okoli 15' 15.
Svečanosti v Parizu.
PARIZ, 28. Danes, na dan podpisa miru z Nemčijo, so vsi vladni uradi zaprti.
Blokada do ratifikacije miru.
LONDON, 28. Ka-kor doznava Reuterjev uraid, se ne odpravijo vojaški blokadni-ukrepi v času med podpisom mirovne pogodbe in odobritvijo miru s strani ziavezniških parlamentov. Ta rok bi trajal od treh tednov do enesa meseca.
Doso>or z Nemško Avstrijo radi prebrane.
PARIZ, 28. Med zavezniška finančna komisija, ki ima nalog, <da sc ipogaja z avstrijskimi odposlanci v Saint Germainu o vprašanju pokritja prehrane, dobavljane Nemški Avstriji s strani zaveznikov, je končala svoje delo z dogovorom, ki «sJoni na naslednji podlagi: V svrho poroštva za note, ki jih dolguje Avstrija, se zaseže v posesti zasebnikov se nahajajoče zlato in srebro, iz-vzcmšJ ono, ki je last Avstco-ogrske banke, in vzame v zastavo les-na trgovina, katere dohodki ostanejo v prid držav, katere dobavljajo živila Avstriji	.
\Vilsonovo slovo od Francoske.
PARIZ, 27. Pri obedu, ki ga je'predsednik francoske republike Poincare priredil v ča&t WiIsonuT njegovi soprogi in odposlancem-pooMaščencem na konferenci, se je NVilson na Poiocarejevo zdravico zahvalil <za besede, ki jih je izpregovorll predsednik francoske republike, in za veličastni sprejem, ki je šed -pač bolj amerikanskermi narodu kot pa njegovi osebi. VVilson je dejal, da mu je žal, da zapušča Francosko, za katero je videl od blizu, koliko je trpel« Podal je pregled del, ki jih je izvršila konferenca zadnjih šest mesecev. Ločimo se, Je dejal, zapuščajoč delo, kaitero smo deloma dovršili, dočim se drugI del šele začenja. Ugotovili srno formulo miru, toda začrtali smo samo načrt dela, ki se razvije in ustali prihodnja ieta. Ostanimo (prijatelji, dehtimo skupno na skupnih ualogiih, ki iih bodo vzbujale v nas skupne misli o dolžnostih in pravicah ljudi vseh ptemen in vseh narodov. Ce uresničimo t<\ dosežemo velik uspeh. V drugih časih so narodi podpisovali začasne pogodbe, nikdar pa niso, kakor danes, stvorili trajne zveze. Sedanja vojna je bita napovedana neupravičeno, zato se morajo narodi združiti v zvezo, da bo v bodoče nemogoče, da bi kak narod .povizročil bako nesrečo. VVilson }e zaključil z besedami, da <se poslavlja od Francoske, toda ne duševno, temveč samo formalno, in je nazdravil prijateljstvu in prospehu Francoske in Amerike in združbi narodov v prid človečanstva. Dostavil je, da >e dolžnost vseh, da strogo izpolnjujejo sklenjeno pogodbo io ostanejo vztrajno ču-ječi v bodočnosti. Glede zadnjih dogodkov z Nemoi je dejal: »Hočemo, da se vse klavzule, ki jih podpišejo naši včerajšnji sovražniki izpolnjujejo lojalno, brez izvi okov. Preveč znamenj nam že kaže, da nas bodočnost ne bo opprošČaJa izvajanja nadzorstva. Potopitev ladij po posadkah, sežiganje francoskih zastav po vojaštvu, čudne vesti o bojih na mejah obujene Poiiske niso znamenja kesanja In poboljšanja. Razmere, i® katerih izhajajo te kršitve pogodbe pred nje podpisom, katero moramo mi upošteviati, nam nalagajo dolžnost, «da strogo pazimo, da zločinske roke prej ali slej ne podnete zopet skrivaj ognjišč požarja, ki
si yih prizadevamo zadušiti.
»
Predsednik Poincarć je odgovoril z zdravico fraocosko-amerikanskemai bratstvu.
Polkovnik House v tajništvu Zveze narodov.
ŽENEVA, 28. Javlja se. da bo polkovnik House načelnik amerikanskega odposlanstva pri tajništvu Zveze narodov. House se jeseni nastani v Ženevi.
Zavezniški odgovor na spoaieaico turške delegacije.
PARIZ, 27. Clemenceau je odgovoril na spomenico turške delegacije takole: Svet glavnih zavez-nih in pridruženih vtad bi ne mogel dovoliti, da se vzpostavi turško ozemlje, kakor je bilo pred vojno, po zahtevah turške delegacije. Ni dvom«, da člani sedanje turške vlade individualno obsojajo politiko in dejanje -svojaU predhodnikov, toda splošno se mora narod soditi po vladi, ki Jo ie imel. Turška delegacija naslanja svoje zahteve za popolno vzpostavitev Turčije na zgodovino
glavi, se ponavljal, se oddaljeval v prazni lobanji v zvoku celega orkestra. Ko sviram — in to se dogaja pogosto — čutim neko fizično bol, nervozno razburjenost, ki mi za hip za-greneva vso naslado prvih potez. Ako smem prispodabljati absurdne z navadnimi stvarmi, rekel bi, da občutim neko pekočino v duši, kakor da se je neka neizvestna misel zabila v najobčutljivejo stran mojega moralnega »jaz«, pak da se je izprevrgla v — rano. In četudi ne boS razumel tega nesmisla, je to vendar prava označba tistega neizvestnega čustva, ki me stresa kot prehajalna mrzlica in kar daje mojim goslim izraz nemira. Da, vsakdo pravi in jaz potr jam: Ivan Orlovič ni več tisti. Nekateri pravijo, da je ta mladi, ali že slavni(I) 'umetnik, na pravi poti, da postane velikan. Je-li to resnica? — Morda, da me ljudje Uolje razumejo, ker iz mojih gosli prodira glas njihovih boli, odmev njihovega nemira. — Morda tudi, da jim je bilo 2e dovolj mojega veselja, ntftje mladosti. Ali je to kriza mojih živcev, ali prevrat otroška naravi v dobo moževnih borb? Kdo mi raztolmači to? — Ti poznal mojo narav. V nav; do mi j« bilo od detinstva, da sem pred pogledom mater« in strogostjo
turškega gospodstva v minulosti in na sedanji položaj muslimanskega naroda.
Svet glavnih pridruženih in zaveznik vlad bi ne hotel zanetiti brezkori&tnih prerekanj; prijazno je razpoložen proti turškemu narodu čisrar izvrstne lastnosti občuduje. Ne more pa šteti med te lastnosti zmožnosti <za vladanje nad tujimi narodi. Pri vseh izpremembah. ki so se izvršile, se ne »ajde ne v Evropi, ne v Azili m ne v Afriki niti enega sfenšaja, v -katerem bi turško gospodstvo nad kakšno deželo ne imelo za posledico shujšanja materiialnesa blagostanja in znižanja kulturne stopnje, bodisi med kristjani, bodisi med muslimani v Siriji, Arabiji ali Afriki
Turčija ni prinesla tam, kjer je zmagala, dru-zesa, nego uničenje. Jasen zaključek i<z dejstev bi bil ta, da je Turčija napadla zaveznike s premišljenim namenom in brez bodisikcikšnega »povoda ali izzivanja. Ko je pa bil-a poražena, prepušča zmagovalcem težko nalogo, da odločijo o usodi raznih narodov njene heterogene države.
Svet glavnih <zaveznih in pridruženih vlasti želi da bi izvršil svojo nalogo, v kolikor se vsaj strinja z željami in koristmi teh narodov, toda spomenica se tsklicuje na domnevne verske spore ter zahteva, naj bi se ohranila turska država v celoti, ne toliko v prid muslimanom in kristjanom, ki žive v Turčiji, kolikor radi tega, da se zadovolje versk čuti narodov, id niso nikdar poznali turškega jarma. To mnenje ni bilo nikdar upravičeno z dejstvi. Zgodovina vojne dokazuje, cfca to mnenje temelji na domišHji. Kakšen verski cilj more imeti boj, v katerem so se z-družiie protestantska Nemčija, katoliška Avstrija, pravoslavna Bolgarska in muslimanska Turčija, da oropajo sosede? Klanje mirnih Armencev, kristjanov, muslimanov na ukaz turške vlade je bila editra priložnost, pri kateri so se mogle zasledovati posledice s vestnega fanatizma. Spomenica izjavlja, da je misija Turčije sedaj iefca, da se posveti intenzivno gospodarski in umstveni-kulturi. Ce hoče načelnik otomanske deJegacijc prevzeti inicijativo za to važno evolucijo pri ljudeh turške narodnosti, si zasluži in dobi podporo, ki mu jo more dati svet zaveznikov in pridružencev.
Ubežnl kroaprinc.
PARIZ, 28. Vesti, ki so prišle angleški vtadi, porrjijejo beg nemškega kronprinca iz VVieriu-gena in njegov prihod v Nemčijo. Včeraj se je četvorica bavrla s tem nepričakov&nim dogodkom. Bržkone so sklonili kronprinca na poizjkus bega protesti narodne skupščine in časopisja proti sprejemu členov mirovne pogodbe, kr zahtevajo postopanje proti povzročiteljem vojne in tistim, ki so odgovorni za ločine. Spomenica, ki je bila Izročena nemški (delegaciji z mirovno pogodbo, javlja, da se mora predložiti seznam odgovornih oseb tekom enega meseca. Ni dvoma, da bi tudi ikronprinz bil v tem seznamu.
Tudi beg cesarja Viljema se smatra «a mogoč. »Pertinax« piše v »Echo de Pariš*, da bi ta beg bil dobrodošel, ker bi postavil entento direktno nasproti Nemčiji. Znano jc, da je Hokndska zavrnila ententno zahtevo, <U fzroča cesarja in njegovega sina, ker obstoječi nacijonalni in mterna-cijonalni zrakotri ne dovoljujejo sprejema ententne-ga predloga. "Vse to, zaključuje »»Pertiuajc«, se mora smatrati za srečo, ker bo prisililo konferenco, da revidira svojo nepopolno politiko.
Pa morda veadar ie ai nšet?
HAAO, 28. Poročilo ministrstva za notranje zadeve zagotavlja, da se je kronprisic na ha hI včeraj <z jutra j še v Wierln®enu.
Morda puste tudi cesarja Viljema da zbeži?
PARIZ, 28. *Dally Mail« smatra, <ia bodo Nemci poizkusili preprečiti, da se bivši cesar izroči eriteri ti. Mogoče je, pravi list, da tudi cesar zbe-ži in se nenadoma (prikaze v Nemčiji.
Amerongenskl grad je zelo pripraven za beg. Oddaljen je ikomaj 30 km od nemške meje. Znano je že, da je društvo nemških častnikov poslalo holandiski vladi poziv, naj ne izroči cesarja en-tenti. Tudi razna nemška patrijotična društva so zahtevala, naj se cesar povrne v Nemčijo. Cesar je pa tudi v trajni zvezi s sedanjimi vojaškimi poveljniki. Govori se ceio, da je v nekem pisma na-svetoval vojski, naj se ne upre podpisu mirovnih pogojev, tem već naj se pripravi na maščevanje v bližnji bodočnosti.
IX NMlBJt.
Holfmana m odstopi niti pedi nemške zemlje.
GURIH, 28. Oeaeral Hoihnaim, .znani sodelovaje Hindetiburgov ki še prav posebej znan Izza pogajanj v Bresta CJtovskiem, kjer je nastopal skrajno sirovo, je pooblastil neki nacijonalističen berolinski dopisni urad v sporočilo, da v odseku, kl mu je od kazan, niti ipedi nemške zemlje, tudi proti vladni odredbi, in da bo z orožjem branil meje. Hotffmani noče priznati miru, ki odstopa čisto nemško ozemlje, prizaava proti resnici izključeno krivd« nemškega naroda na izzvan ju volne ter se strinja, proti nemški ustavi, ki zajamčuje vsakemu drža vi Jenu redne nemške sodnike, z njih izročitvijo izrednim inozemakmt sodiščem.
Vofctšfca kriza.
DUNAJ, 37. Težka vojaška kriva, traja dalje. Hindenburgov odstop in no<poved Qroner]evega odstopa kažeta, kako težka le ta kriza. Or&ner namerava ostati na svojem mestu, dokler se ne
očeta prikrival črno atran svojih misli; naučil sem se, da sem pod krinko brezbrižnosti prenašal vse tu|« svojega položaja in žalost tolikih grenkih ločitev. Hotel sera biti srečen in — bil sem. A sedaj?
Veš-li, kaj pomecja beseda Kanca? Tebi bo morda to ime zvenelo prazno in roman-tično ko eno tistih tisočev imen, ki jih nahajaj v knjigi, a malo kedaj v svetu, čuj me, prijatelj, to ime je naziv mojega nemira in morda tudi moje bolezni Ne misli, da je to ime moje ljubezni; U bolezni ne poznam. Moja ljubezen
je--umetnosti — Ali v teh črkah je kal
čudnemu zaobratu-mojih čustev.
Ne zamerjaj mi, dobri moj Gjurot Ne rogaj se otroku« ki se ti izpoveduje kakor pred svečenikom — nimam nikogar razun tebe. Mati ne bi me razumela. Ne reci ji ničesar siroti.
Si-li kedaj kaj čul o Bianci Rivelli? Kako bi ne, ti poznavalec vseh celebritet starega sveta?! Da, to ja Bianca Rivelli, tista velika umetnica, ki so ji Pariz, PeL"ograd in Dunaj pevali himne oduševljenja, nedosežena pevka, ki je navduiila pol sveta. V Rimu sva se našla.
(DaliM
pojasni položaj na vzhodu. Znak resnih dogodkov, ki se pripravljajo, je naslednji proglas, ki ga je iadala »Nemška zveza« in se glasi: »Nemci! Pod vttskom boja za ministrske sedeže se nahajajo krogi in osebe, ki bi vas hoteli prepričati, da ni za vas drugega izhc-đa kot da se podvržete. Pomnite naslednje besede: Domovina je izgubljena za aas, če jo pustimo mi sami I In pa te-le: Kdor podpiše pogodbo, katere ne more izpolnjevati, je slepar. Mi Nemci hočemo ostati poštenu Odtod izhaja: Pripravite se na boj na življenje Ia smrti«
Koliko brodovja je Nemčija izgubila,
BERSN, 27. Končno prihaja vendar na dan resnica o nemških izgubah v vojni. Število ni bržkone ipopolno, toda izguba, ki jo predstavlja, je »znatna.
Nemčija je baje izgubiila 2 linijski ladtf, 1 bojno križarko, 6 oklopnih križark, 13 lahkih križank, med temi 7 najmodernejših, sediem topničark velike toneta že, tri majhne topničarke, 39 rušilcev, <2lJ velikih torpedovk, 43 torpedovk, 28 minolovk, 9 pomožnih križark, 247 podmorskih čolnov.
Od teh 247 podmorskih čofcnov je bilo 82 potopljenih v Severnem morju In Atlantskem oceanu, 43 v Baltiškem morju, 72 v flandrijskih vo-daih, 16 v Sredozemskem morju, 3 v Črnem morju, a za druge se ne ve, kje
Te izgube predstavljajo opravo nesrečo. Znano bo, da so po premirju zavezniki trdili, da vedo za 180 nemških uodvodnikov, ki so bili potopljeni, in da je državni adimralat nesramno zanikal to število. Nato mu je angleški admiralat odgovoril ter priobčil fmena 150 kapitanov potopljenih pod-vodnikov, ki so se mogli identificirati. Nemci, na ta način ipritisn;eni ob zid, so morali molčatk
Sele danes •govore, pa se vidi, da se zavezniki niso motili.
Nemška v-lađa priobčuje tudi izgube na moštvu pri mornarici in mornariških četah, t. i. 12.786 mož, 5222 častnikov ladijske posadke in podčastnikov ter 945 častnikov. Pri mornariških četah 8869 mož, 1488 podčastnikov in 328 častnikov. V Tis-ing-Tavu je baje pa-dlo 163 mož, 33 podčastnikov in 10 častnikov.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Protest proti zasedbi Celovca.
PARIZ, 27. Nemškoavstrijska delegacija na mirovni konferenci je protestirala proti sklepom mirovne konference o jugoslovanski tzasedbi Celovca.
Zlati zaklad Avstro-ogrske banke.
PRAGA, 28. ®Češki Dennik« poroča z Dunaja, 4a je Avstroogrska baka svoj zlati zaklad v vrednosti 343 milijonov kron ponoči dala prepeljati na skriven kraj, da ga tako izavaruje proti boljševikom.	_
IZ POLJSKE.
•Nemci proti Poljakom.
"VARŠAVA, 27. Z nemške fronte prihajajo vznemirljive vesti: Splošni vtisk je, da Nemci pričenjajo vojaške operacije proti Poljski. Prišla je vest, da se je spointalo nemško prebivalstvo v okrožjih, ker jih versailleska pogodba odstopila Poljski. Gibanje se razteza po onem delu Velike Poljske, «ki je še v posesti Nemcev, Varmiji, Pru-siji in Gornji šleziji. Vstaši ne priznavajo nove nemške Erzbergerjevie. vlade.
Sovražnosti so se že pričelo.
VAsRŠAVA, 27. Poljsko vojaško sporočijo pravi: Nemški oddelki <&o napadli razne kraje ob gornicšlezijskl meji. Na severni fronti so bili zavrnjeni napadi, katere je podpirala uemštka artiljerija. V kujavskem odseku se nadađjuje delovanje nemške artiljerije. Tekom noči >e sovražnik naipa>đel Cegolnico in BrzozJce, zasedel začasno ta kraj in je bil potem odbit z našim protinapadom na južni fronti. Med Pozjamezami in Wie-ruszopom smo izjalovili sovražnikove poizkuse, ki je skuša! prestopiti Prosno. Proti večeru je nemška artiljerija obstreljevala VVierusze In zažgala mesto. V drugih odsekih mir. V okolišu Herbov smo vrsii na tla aeroplan z nemškim po-izvedovaicem. Opazovalec im pilot sta mrtva. Včeraj tso se nemška letala pojavila nad Aleksandrovim.
Hitidenburg organizira vstajo na Lit v L
VARŠAVA, 27. Listi objavljajo vest, da je Hin-denburg odšel v Kovno, da bi skušal pregovoriti litovsko vlado, da bi pričela sovražnosti proti Poljski, obljubljajoč, da br v slučaju vojne pomagal Litvt z zborom Htvinskih prostovoljcev iz Pru&ije. Listi poudarjajo, da Nemci na tak način priznavajo, da imajo, v svoji državi litvinsko prebivalstvo in da mu ne branijo združitve z njegovo materjo domovino, samo da bi se vojevalo proti Poljski. _
IZ MADŽARSKE.
Enteftta ne zaupa Beli Khunu.
RIM, 27. Agencija »Reuter« prinaša naslednje vesti, ki pravi, da so »zanesljive: Na žalost je pre-resnično, da se moramo zavarovati proti sedanji 'dvoumni madžanski politiki. Bela Kuhn je izjavil v govoru dne 12. junija, da začne pogajanja z entento, samo <Sa pridobi časa, toda enteirtnim ukazom da se ne bo pokorih Ker se pa ententa ne upa posredovati na Madžarskem, je jasno, da igra Bela Kuhn dvoumno igro: z ene strani skuša prikriti neizrvšitev entetnih ukazov s tem, da širi razne vesti o domnevnih če§kih napadih, a z druge strani se tajno pripravlja, da se vrže na če-hosiovaško ozemlje.
Madžarska republika pred bankerotom.
BERN, 28. Kakor se poroča z Dunaja, je odstopil ljudski komisar madžarske sovjetske vlade za prehrano, ker noče več nositi odgovornosti -za prehranjevanjsko politiko sovjetske republike, ki se nahaja pred bankerotom. Odstopil je tudi ljudski komisar za pravosodje, frrdeč, da ne more trpeti, da bi se poneverial državni denar v propagandne namene, dočim se ne morejo niti plačati plate uradnikom.
IZ RUSIJE.
Bo| proti boljševikom.
PARIZ. 27. Pred Kronstadtom se je vršil boj med štirimi boljševiškimi križarkami in 2 angleškima ladjama. Otto Wahl, načelnik višjega vojnega štaba generala Rotizianka, je izjavil poseb-demokratov in zaveznikov, ća zavzamejo Petro-nemu poročevku lista »Matin«, da je cilj ruskih grad, ker bi s tem ranili srce rdeče revolucije. Pripomnil je. da Petrograd pade v petih dneh, ali pa da sploh ne pade. Poziva torej zaveznike, naj mu pomagajo z municijo in živežem.
Dolgovi Nikolaja IL
PARIZ, 26. Nikolajeva vlada dolguje družbi »Marina Transportation Service Corpora-
tion« 117.450 dolarjev. Družba je vložila proti Nikolaju tožbo, ter zahtevala, naj ji se izplač* dolg iz vloge milijona dolarjev v neki ameriški banki. Toda vrhovno sodišče v Brooklvnu j« izjavilo, da se dolg izplača edinole v slučaju, če se dokaže Nikolajeva smrt. Družba se na* haja v zelo mučnemu položaju.
IZ ČEHOSLOVASKE. Socijalnodemokratska zmaga pri volitvah.
REKA, 28. »Jutranji List« poroča, da so pri u-pravnih volitvah na Češkem, v Slezijl in na Mo-ravskem zmagali socijalni demokratje, ki so dobili v vseh večjih krajih absolutno večino nad vsemi ostalimi strankami.
(z Jugoslavije.
Jugoslovanski trgovinski dogovori
REKA, 27. (Po »Secolua.) Jugoslavija sklepa trgovinske dogovore, z vsemi zaveznimi in celo sovražnimi državami. »»Jutarnji list« poroča o dogovoru z Nemško Avstrijo za uvoz dinamita, ki je potreben za delo v rudnikih v kraljestvu SHS. Trgovinska pogajanja z Nemčijo bila pretergana radi nekega incidenta, toda sc baje v nekaj dneh-zopet začnejo, ker bi ne bilo ugodno za Jugoslavijo, čeč bi izgubila priložnost, da si nabavi stroje, ki jih Nemčija ponuja po zelo ugodnih pogojih. Dogovor Italije s Srbijo je bil anuliran, ko mu ni mankalo drugega nego podpis srbskega poslanika v Rimu. Vzrok uničenja tega dogovora in drugih pogodeb s kraljestvom SHS je gotovo nasprotujoča pozicija Italije, zaveznice Srbiji in sovražnicc drugim deželam, ki so del Jugoslavije.
Novo kraljestvo je v resnici že pripoznano od vseh držav in bistveni vzroki, ki so bili na poti pripoznanja Jugoslavije, so odstranjeni s sklepom mirovne konference, da se pritegnejo k saniranju vojnih stroškov in škod vsi dediči Avstroogrske; s pripoznanjem novega kraljestva ni vezana določitev meja, pa se zdi, da ni primeren italijanski odpor proti formalnemu priznanju, ker se na ta način Italija mora odrekati vsakega trgovinskega dogovora, dokler jo drugi, prijatelji in sovražniki, prihite-vajo na jugoslovanskem tržišču, iz katerega bo definitivno izključena. Ali oškoduje Italijo za škodo, ki jo trpi radi nemogočega sporazuma, ki bi ji dovolil uvoz in izvoz s kraljestvom SHS, samo up, da bo popolna izvršitev londonskega pakta razvrgla novo državno sestavo, — kar se ne zgodilo nikdar, ker se bo morala iskati rešitev z obzirom na položaj, sedaj že pripoznan? — Medtem se javlja ustanovitev novih bank z zavezniškim kapitalom. Sedaj je na vrsti angleško-francosko-belgijski konsorcij, ki vpraša dovoljenje za ustanovitev angleško-francosko-belgijsko-srbske banke z glavnico od 50—100 milijonov frankov. Bel-grajska vlada je dovolila nekemu francoskemu konsorciju dovoljenje za izvoz 1000 vagonov lesa iz Hrvatske in Slavonije.
Nova podlaga za kompromis med Italijo in Jugoslavijo? -
RIM, 27. Po vesteh, ki prihajajo iz Pariza, od dobro poučenih krogov, je svet Četvorice baje postavil jadransko vprašanje glede Italije na novo podlago.
Jugoslavija je zahtevala, da sme držati svoje čete pod orožjem d okonča 1. 1921., a svet četvorice je dovolil, da se jugoslovanska demobilizacija izvrši šele v omenjenemu roku. Italija bi se ne protivila temu dovoljenju, če se, izvzemši vsak drugi sklep, vzdrži do popolne jugoslovanske demobilizacije sedanje število izključno italijanskih čet v mestu Reki, ki mora postati samostojna svobodna država, in če se ravnotako popolnoma udejstvijo meje londonskega pakta. Na ta način(?) da je baje najdena podlaga za rešitev spora, o katerem se že tako dolgo razpravlja, brez odpora Jugoslovanov, ker leti smatrajo, da je neobhodno potrebno da ostanejo pod orožjem Se precej časa, ker so njihove meje z vseh strani o-grožene in ker je jugoslovanska država v boju z Nemško Avstrijo, z Madžarsko, Bolgarsko, Grčijo in Albanijo.
Pri takšnem položaju se baje zdi kompromis z Italijo sprejemljiv tudi Jugoslaviji sami.
Iz italije.
Kdo podpiše za Itallio.
RIM, 28. »Tribuna« poroča iz Pariza, da je ukrenila italijanska vlada, da -za Italijo podpišejo mirovno pozodbo z Nemčijo Sonnino, Crespi io marchese lmperiali.
Izključena Iz stranke.
RIM. 28. Vodstvo »Unione socialista italijAna« (reiormirana socijalnodemokratska stranka) je izbrisala iz stranke posilanca Ge-llija. ker je sprejel proti sklepu stranke, da ne sodeluje pri sestavi nove, Nittijeve vlade, državno po<ka]nlštvo v naučnem ministrstvu. Enako je Izključila nova reformirana tiberakm stranka ministra Chimien-tija, ki 'par dni po ustanovnem zborovanju stranke.' katere ustanovitelj je bil in poročevalec o programu na ustanovnem zborovanju, ni odklon* Nrttijeve ponudbe za vstop v vlado, r>c meneč se <za straiikno prapadnost, disciplino itd.
Vsa društva «ardltov« razpuščena.
RIM. 27. Zatrjuje se, da >e bil včeraj podpisan ministrski odlok, s katerim se raz puščajo vsa društva arditov.
Reško odposlanstvo v Rimu.
REKA, 28. Včeraj je odpotovalo v Rim odpo-slanstvo, v katerem se nahaja predsednik reškega italijanskega narodnega sveta, dr. Grossicl* župan dr. Vio in več odposlancev narodnega svota, Odposlanstvo ima namen, da se posvetuje M novo vlado o poli t i čo o-gospodarskem položaju Reke.
Stran !L
Po Oriantfu In Sonnlno — ffittl in Tittonf.
Senzacionalna razkritja.
Politično življenje v Italiji mora imeti res svoje posebnosti. Spričo izpremembe na vodstvu notranje in vnanje politike Italije smo priče prikazu, ki je res težko razumljiv in bi se zdel v vsaki državi izključen.
Z ogromno večino je izrekla zbornica Or-landu nezaupanje, odklonivši njegov predlog, naj se tajno razpravlja o njegovih izjavah. Ta večina, ki se je izrekla proti Orlandu, mora imeti vendar svoje zastopstvo v časopisju, svoja glasila. Kako pa naj si sedaj spričo te povsem upravičene domneve, tolmačimo dejstvo, da malone vse časopisje — z malimi izjemami, n. pr. *Resto del Carlino«, *Secolo*f dočim glavnega glasila socijalnih demokratov »Avantija- ne dobivamo — srdito napada naslednika Orlanda in Sonnina, novo vlado. Glasovanje v parlamentu more imeti vendarle izraz nezadovoljstva z delovanjem odstopivše vlade. Tak zaključek je menda edino logičen. Nova vlada pa še ni začela s svojim delovanjem. Nihče ne ve danes, kako bo. In vendar napadajo, kakor da je že danes gotova stvar, da je namesto dobrega prišlo najslabše. Kako naj si tolmačimo to nerazumljivost? Kako drugače, nego s tem, da je mnogo užaljenih, ki so računali na to, da bodo oni pozvani, da bodo vodili morda — slabšo politiko!
Upravičena je torej misel, da politiko Italije vodijo oziri na osebne ambicije, koristi klik in kotenj. Sonnina in Orlanda so pač radi vrgli — ali ne zato, da prideta ravno Nitti in Tittoni na krmilo. Zakaj ne oni, ki so tudi aspiranti?! Pa naj bi prišel na oblast kdorkoli, napadali bi ga vsi, ki niso prišli na vrh. Taka je psihologija političnega življenja v Italiji.
Tipičen zgled o teh neskladnostih politi.Č-nega življenja v Italiji daje sedaj polemika med Sonninovim glasilom ^Giernale d'Italia« in poslancem Andrejem Torre. Rečeni list obtožuje Torreja, ker je sklenil tisto glasovito rimsko pogodbo s Trumbičem. Torre pa odgovarja s trditvijo, da sta Ortando in Sonninc odobrila tisti dogovor, ki da so mu zaporedno pritrdile tudi vlade v Londonu. Parizu in Wa-shingtonu — in posebej še na sestanku v Ver-saillesu! Ali ni to fenomen: Sonninovo glasilo napada rečenega poslanca radi dogovora, ki ga je isti Sonnlno — odobrili
Torre ugotavlja, da je imel tudi Orlando razgovore s Trumbičem v Londonu, ko se je bil ustanovil tam odbor senatorjev, poslancev in časnikarjev, ter da je bil on, Torre, napro-šen, naj se udeleži teh sestankov, oziroma pogajanj s Trumbičem! Orlando da je dal temu odboru celo denarja na razpolago za potovanja na kongrese. Treba je bilo preskrbeti tudi prehodnice za Čehoslovake, Romune, Poljake in Jugoslovane. Med temi poslednjimi tudi za — Trumbiča. Istega Trumbića, ki ga je bil poprej isti minister izgnal iz Italije! Potem pa je Orlando pritrdil, da se da Trumbiču prehodnica za povrnitev v isti namen, kateremu je služil rimski sestanek s Trubičem.
Nadalje govori Torre o sprejemu, ki ga je priredil Orlando v palači Braschi jugoslovanskim delegatom, ko so mu predložili rečeni rimski dogovor s Trumbičem! V svojem govoru je tedanji ministrski predsednik omenjal Vtilsonovo sporočilo r =da so sklepom kongresa podjarmljenih avstro-ogrskih narodov, ki se je vršil v Rimu, Zedinjene države sledile z velikim zanimanjem ter da so narodne aspiracije Cehoslovakov in Jugoslovanov po svobodi deležne najživejše simpatije te vlade!•<
Dva dni potem,	-lSl&r-so^TasToptiik!
Francije, Anglije in Italije podali v Versail-lesu dve izjavi: eno za neodvisnost Poljske drugo za Čehoslovake in Jugoslovane. Vse tri vlade so izjavile, da jemljejo z zadoščenjem na znanje gori navedeno izjavo Zedinjenih držav, izhajajočo iz rimskega dogovora, ter so izrazile svoje simpatije za narodne aspiracije Cehoslovakov in Jugoslovanov po svobodi. Poslanec Torre pridodaja, da je načelnik italijanske vlade, sledeč smcrnicam rimskega dogovora, z vsemi silami pospeševal snovanje čehoslo vaških, jugoslovanskih, romunskih in poljskih legij v Italiji. Naglasa, da so ustanovitelji odbora za sporazum izhajali iz vseh italijanskih političnih strank: nacijonalistov, ir-reder.tistov, dalmatofilov, intervencijonistov, zvez poslancev zbornice in senata. Le poiiv in izraz zaupanja teh sta ga sklonila, da je od-poto\al v Pariz in London,
Nato pripoveduje Torre, kako je — povr-nivši se v Italijo — najavtoritativnejšim za-s t ""»nikom vseli teh strank prečilal sporazum (s Trumbičem), podpisan v Londonu, a v Parizu s Čehoslovaki, Romuni in Poljaki. Po podrobni in točni razpravi so soglasno odobri!: ta dogovor, a poslanca Barzilai in Di Cesaro sta izrekla Torreju — priznanje!!
Končno pravi poslanec Torre, da rimski dogovor ne določa natanko teritorialnega vprašanja — marveč vsebuje le splošne določbe.
Mari niso to znamenita razkritja? Prosimo čitc.ielje, naj prečitajo še enkrat z vso pozornostjo, da jim stopi pred oči odurna slika kar najplastičneje: slika državnika, obremenjenega pred vsem svetom z odgovornostjo velikega zgodovinskega momenta, ki danes pobija in uprizarja hrupne, duhove razburjajoče, vsako kal dobrega razpoloženja razdirajoče manifestacije proti temu, kar je včeraj sam snoval in odobraval. Ugotovljamo, da govori n. pr. milanski iSccolo« o tistih »presenečenih manifestacijah 1 po Italiji in na naši strani Jadrana radi Dalmacije ter da jih piše na račun Orlanda Sedaj lahko razumemo tiste glasove o navzkrižjih med Orlandom in Sonninom; ta drugi se je hotel držati strogo londonske pogodbe. Tudi prvi, ali, obenem je stavil zahteve, ki jih londonski pakt — izključuje. Toda, zdi se, da ima Italija mnogo političnih mož Orlandove naravi in Orlandove politične — taktike. Politično življenje Italije je bolno in ozdraviti je more _en edin zdravnik: volilna reforma, ki ustvari temu življenju drugačne podlage in mu pcaa novih mož: res svobodoljubnih, demo-kiatsk h, sodobnih. Tudi za Italijo velja: ali naprej z duhom časa, ali — z as tane k. Z Orlan-
dovimi metodami je Italija zaostala za drugimi tudi na konferenci v Parizu!
Ifclijn lo Jušoslsvila.
Od nekdaj je nanm govorilo uverjenje, da bi bil sporazum med italijanskim in jugoslovanskim svetom v neizmerno korist za oba naroda. Temu uverjenju smo ostajali zvesti tudi v najhujših medsebojnih bojih in je ostalo neizpremenjeno do današnjega dne.
Ni pa morda to izliv sentimentalnosti, tiste mehkočutnosti, ki bi hotela ležati v bratskem objemu z vsem svetom. Je to marveč govor praktičnih razlogov, dejanskih razmer, razmišljajoče in računajoče pameti. Ni nam pred očmi razmerje ljubezni, ampak dobrega sosedstva, mirnega soživljenja in — dela. Rekli bi: govor naravi nam narekuje željo po modusu vivendi.
Tej svoji želji smo večkrat poizkušali dati ne le izraza, ampak jo tudi obrazložiti s konkretnimi argumenti. Nismo hoteli mamiti z vabljivimi izrazi ljubezni, marveč prepričevati smo hoteli z dokazi zlasti tudi v zadnjih par letih. Ali —- vsikdar nam je namero preprečila — cenzura. Razlogi, ki jo vodijo k taki praksi, so nam nedoumni, ne moremo jih izslediti. In če bi jih hoteli izsledovati, bi zopet prišli s cenzuro v navzkrižje....
Odnehati smo morali resnignirano. Tem ugodneje nam je, da je prišel podoben glas iz Italije. Prinesel ga je list »Gicrnale del Popolo« v zvezi s pogajanji, ki so se vršila med italijansko in jugoslovansko delegacijo v Parizu.
Rečeni italianski list je naglašal, da so direktna pogajanja dovedla do sporazuma, ki je bil ugodneji za Italijo, nego pa Tardieujev načrt.
Na to vest — ki je bila prava senzacija — je nadovezal večerni »Lavoratore« od torka, 24. junija nekaj zanimivih razmotrivanj, ki jih posnemljerno tu v glavnih momentih.
Naglasa, da je trditev v »Giornale del Po-polo^ delovala kot curek mrzle vode v teh časih političnih pasjih dni. Potem nadaljuje, kako lepo in udobno da je bilo, ko so mogli tudi nebeškega Očeta obdolževati na tem, da jadransko vprašanje še ni rešeno v smislu, za-željenem od Italije. Jaz bi stavil — pravi član-kar —, da bi italijansko nacionalistično časopisje rajši izgubilo Reko, Zader in vso Julijsko Benečijo, nego da bi doznal svet, da je sredstvo in možnost za rešitev problema, ki bi vsaj relativno zadovoljila toliko narodni ponos, kolikor gospodarske potrebe obeh narodov.
Ne vemo še — pravi rečeni list — komu je pripisati krivdo in odgovornost, da sc dogovori pogajanj niso podpisali. Čeprav se more obdolževati navzočnost izvestnili ultranacijo-nalističnih elementov v Parizu in pa nedostatna vestnost oficijelnih predstaviteljev na razpravljanju vprašanj, ki se ne tičejo pravic in potreb samo enega naroda, ostaje vendar le resnica, da še veča odgovornosT obremenja metode, ki jih uporablja konferenca sama.
In res: ako bi se jadransko vprašanje poravnalo potom direktnih prijateljskih pogajanj med obema narodoma, ki imata braniti svoje pravice in interese — bi to nekako di-stoniralo od narinjenj, ki jih hoče konferenca narekovati na desno in levo, prijateljem in sovražnikom, zmagovalcem in premagancem.
Ob jadranskem vprašanju se je le ponavljala igra zgodovine mirovnih konferenc in igra pogajanj z Rusijo. Nemčiji narekujejo take pogoje, da ji je skoro onemogočen podpis pogodbe. če Nemčija ne bi podpisala, bi govorili, da nemški narod noče miru.
Logično je bilo torej, da so pogajanja med italijansko in jugoslovansko delegacijo tako žalostno, tako neslavno končala. Res je sicer, da dogovori med vladami, ki se ne ozirajo na čim najbolj realne pravice in potrebe prebivalstva, ne veljajo mnogo. Doslej smo videli, kako sklepajo vlade dogovore, ne meneč se posebno za želje in življenske potrebe posameznih narodov, kakor tudi ne za njih politična čustva. Toda, pustivši na strani dejstvo, da na sploh ni mnogo pričakovati mnogo od teh vlad, mislim vendar, da je kak sporazum med Italijo in Jugoslavijo vendar !e možen tudi ob sedanjih okolnostih. In moje prepričanje je. da tisti nacionalistični italijanski elementi, ki s svojm vedenjem onemogočajo tak sporazum, r.apravljajo slabo in malo pošteno uslugo svojemu narodu! Če je pariška konferenca popolnoma pozabila na 14 Wilsonovih toček, če narekuje pogodbo Nemčiji, pa bi imela Italija ves interes na tem, da se med njo in Jugoslavijo ne ustvarijo take razmere, kakor jih mirovna pogodba z Nemčijo ustvarja neizgibno med francosko in nemško republiko.
Italija je že enkrat — naglasa nadalje član-kar v »Lavoratoru« — hudo zagrešila proti Srbiji. Danes je jasno, da se dohod do morja ni odrekal Srbiji radi lepih oči Arnavtov in Skipetarov. In res je tudi, da je odrekanje takega dohoda vso vnanjo politiko Srbije po letu 1913. potisnilo v smeri, povsem različne od tistih, v katerih bi se bila gibala, če bi se bil oni dohod dovolil. Srbski narod je dobil vtisek, da ga hočejo zasužnjiti požrešnosti avstro-ogrske trgovske spekulacije! Danes pa dobi Srbija bržkone veliko več, nego dohod do morja pri DraČu.
Člankar se noče spuščati r vprašanje državnih meja in v reško vprašanje že zato, ker je uverjen o nemožnosti, da bi se s političnimi mejami mogla reševati narodna in gospodarska vprašanja poedinih narodov. Ali, če Italija ne bo hotela razumeti, da se ne more nekažnjeno ovirati trgovskega in industrijalnega življenja kakega naroda, se bo morala pokoriti pozneje. Američanski, francoski in angleški afari-zem razume prav dobro potrebe Jugoslavije in vidi tudi, da je to najbolje balkansko ozemlje za razpečavanje industrijskih izdelkov; in vlast, ki bo znala ščititi interese angleškega in ameriškega kapitala tudi na drugih straneh balkanskega polotoka.
Italijanska vlada je storila — naglaša člankr
_ vse možno, da je potisnila Jugoslavijo v
naročje kapitalizma treh držav entente, od katerih bo ta — odvisna istotako, kakor je bila poprej od Avstro-Ogrske. Lahko je torej razumeti, kako vrednost more imeti železni obroč, ki ga je hotela Italija stisniti
okolo Jugoslavije, da bi ščitila iz vestne inte
»EDINOST« IUr. 171
rese, ki so pa šele muzika bodočnosti. Gledajo na Dunaj in v Prago in si pri tem puščajo trgati kos izpred ust. Končujejo s tem, da izgubljajo vse radi ponosa nacijonalizma, ki je bil in je še največja rana za vse narode.
Člankar zaključuje: »Vkljub vsemu temu mislim, da je sporazum še možen. Treba je le malo blage volje na obeh straneh in bistrega vida za potrebe in pravice obeh narodov. Če Italija in Jugoslavija najdete vredne može, da jih postavite na Čelo svojih vlad, se bo moglo popraviti zlo, ki je je storila italijanska delegacija svojemu lastnemu narodu, in moglo bi priti do pomirjenja obeh narodov, ki ju je narava določila ne le za soseda, marveč ju je tudi pomešala medsebojno v skupno domovino — prav kakor da bi hotela dokazati, da jezik ne ločuje, marveč združuje ljudi!«
S tem ali onim nazorom člankarja se čitatelji morda ne bodo strinjali, ali v svoji skupnosti izražajo ta izvajanja isto, kar je nam že dolgo na srcu. Posebno pa je treba naglašati, da iz teh izvajanj izzveneva svarilo na naslov Italije, naj napram Jugoslaviji ne obnavlja nesrečne politike Avstro-Ogrske napram Srbiji!!
Jugoslovani na Italijanskem
bon
Krao Hnga Ojettija (»Secolu«).
Gospod ravnatelj!
Čitam v »Secolu« od 19. t. m., da so, po u-kazu poveljništva, prevzeli propagando za ustanovitev prostovoljskih jugoslovanskih stotnij na našemu bojišču stotnik Ottavio Di-nale, Ugo Ojetti in Umberto Zanotti-Bianco.
To ni točno. Za propagando med sovražnikom je bil meseca aprila leta 1918. ustanovljen pri vrhovnemu poveljništva urad, ki sem ga jaz vodil do dne, ko je bilo podpisano premirje in je bil urad, naravno, razpuščen. Edini moji pravi, neutrudljivi sotrudniki pri temu delu so bili poročnik Giuseppe Dnati in poročnik Umberto Zanotti-Bianco.
Eno med toliko sredstvi-za propagando pri sovražniku so bili takoimenovani »oddelki za približanje-, in sicer češki, poljski, romunski, jugoslovanski in ukrajinski. Vsak armadni informacijski urad (ali urad I. T. O.: Ufficio In-formazioni Truppe Operanti) je ustanavljal te oddelke z dovoljenjem in po navodilih za zbiranje. ki >ih je dalo vrhovno poveljništvo; u-porabljal pa jih je svojevoljno z ozirom na priložnost in na narodnost čet, ki so mu stale nasproti. Jugoslovanskemu oddelku, ki je bii odvisen od 8. armade, je polkovnik Duponi. vodja urada L T. O. te armade, postavil na čelo stotnika — in kolego — Ottavia Dina-leja.
Zamenjavanje teh oddelkov, več ali mar-i koristnih in številnih, z borečimi se, redno sestavljenimi enotami, je danes, več nego kedai poprej, politiški nevarno. N. pr. češki oddelki »za zbližanje- so ostali na razpolago urada I T. O. tudi potem, ko je bila ustanovljena če-hoslovaŠka divizija in nato armadni zbor: divizija in armadni zbor, ki ste bili edini boreč se enoti, redni službeni in politiški neodvisni, ustanovljeni na našemu bojišču od prostovoljcev narodov, k so bili tedaj tlačeni od avstro-ogrske države, a jih je sedaj osvobodila naša zmaga.
Romunska in poljska legija ste se začeli u-stanavljati, prva blizu Rima. a druga blizu Capue, šele ko je italijanska vojska razgnal* in porazila avstroogrsko vojsko. Krivda na zamudi ni bila povsem na Romunih in Poljakih. Jugoslovanska legija se ni mogla nikdar ustanoviti radi znanega vprašanja glede prisege srbskemu kralju. Gospod Ante Trumbič in njegovi delegati pri mojem uradu, Hrvat dr. JambriŠak, Bosanec poročnik Kujungjič, Slovenec poročnik Lasič, so bili vedno iskreno in delavno za ustanovitev te legije, toda pod pogojem, da dovolimo legijonarjem tisto prisego. Minister za zunanje stvari je bil vedno nasproten legiji in prisegi, tudi, ko so jugoslovanski delegati sprejeli moj predlog, ki sem ga predložil, čim sem prevzel ravnateljstvo propagande med sovražnikom, — da se izključijo od zbiranja v legijo Jugoslovni, rojeni v krajih, ki jih londonski dogovor določa Italiji: predlog, ki sta ga tudi gg. Orlando in Bissolati takoj sprejela.
G. Bissolati je skušal septembra meseca 1. 1918., da bi nagovoril srbskega ministra in g. Trumbiča ter njegove zastopnike v Rimu, gg. Trinajstiča in Gazzarija, da dovole, naj bi jugoslovanski legijonarji, namesto da prisežejo zvestobo srbskemu kralju, prisegli zvestobo jugoslovanskemu narodu. Bilo je prepozno. Duhovi so bili že razburjeni in sumežljivi. Niti Srbi niti Jugoslovani niso pristali na to.
»Secolo« je tudi govoril o nekem Rifku *uskcku iz avstroogrske vojske, ki je že bil predložil in pripravil 4. armadi načrt, po kateremu bi 1. 1917. zavzetje Tridenta ne bilo težavno.« Gre za tiskovno pomoto. Gre namreč za tedanjega poročnika Pivka, Slovenca, profesorja na gimnaziji v Mariboru na Štajerskem: vzor največje in najčistejše mržnje proti Avstriji in simpatije za Italijo, ki sem ga našel med Slovani v štirih letih vojne. Prešel je prostovoljno na našo stran na bojišču prve armade 1. 1916. Alpinski polkovnik Tullio Mar-chetti, Tridentinec, je bil (in je, če se ne motim, še) načelnik informacijskega urada te armade. On in stotnik Finzi, sedaj podpolkovnik (dva moža, ki ju bo prava zgodovina naše vojne, ko se bo pisala brez retoričnih skokov in brez praznih strastnih izpadov, postavila med prve vrste tistih, ki so pripravili zmago), sta priznala veličino Pivkovega duha in inteligence, vodilno zmožnost organizatorja,, rado-voljno samozatajevanje in tiho hrabrost. Pomagala sta mu, kolikor sta mogla, da je uredil prve čete, prve stotnije, prvi čehoslovaški bataljon. Sele v septembru in oktobru L 1918. je bila poverjena Pivko, »edaj ie stotniku, težka naloga, da poizkusi x organiziranjem jugoslovanskih oddelkov »za zbližanje« med tistimi Jugoslovani (in ni jih bilo malo), več hrabrimi in manj političarji, ki «o želeli, da nam pomagajo zlomiti in poraziti Avstrijo, preden bi razpravljali o bodočemu jugoslovanskemu j kraljestvu ali republiki in nje točnih mejah. .Med temi sta na bojišču 4. in 8. armade, če te
ne motim ,dva padla in nekaj jih je bilo ranjenih (polkovnik Vigevano, načelnik urada L T. O, tistih armad lahko pove, koliko). Mrliči in ranjenci, s katerimi se g. Trumbič in jugoslovanska delegacija v Parizu ne moreta hvaliti, ker so ti maloštevilni prostovoljci šli v boj vkljub večnim prepovedim in grožnjam njihovega Narodnega Sveta.
Ni mi znano, kaj je izrekla ali naredila če-hoslovaška republika v 'zahvalo stotniku Pivku. Toda (ponavljam besede generala Ste-faniča) redkim apostolom češke ideje bi danes, če gre po pravici, šlo toliko priznanja češkega narodi, kolikor Slovencu Pivku.
Načrt končno, »po katerem bi zavzetje Tridenta v mesecu septembru 1. 1917. ne bilo tako težavno,« ni bil predložen 4., temveč 1. armadi, in ga je polkovnik Finzi natanko proučeval. Ta načrt ni več tajna za nobenega, če ne morda za raztreseno italijansko javnost, ker se je o njem govorilo, z zadnjim ledenim trzljajem strahu, tudi v dunajskem parlamentu po interpelaciji »nemških nacijonalcev«; listi so prinašali in komentirali odgovore ministra za narodno obrambo in poročila generala Konrada, v katerih se priznava, da bi italijanska akcija, če bi se bila popolnoma razvila, »bila imela nepredvidne posledice.« (»Reichspost od 4. majnika; »Neue Freie Presse« od 7. majnika 1918). Kaj se je zgodilo? Radi čigave neumne nadutosti in nesposobnosti se je zanka ponesrečila? Govori se, da se je vršila preiskava. Kdor zna, ne pozabi nikdar te resnice: do poraza pri Kobaridu bi ne bilo prišlo, ker bi že en mesec prej bila Avstrija pri Carsanu poražena, če bi se bil v noči od 18. do 19. septembra 1917. izvršil načrt polkovnika Finzija, s previdnostjo, disciplino, pogumom in vero, s katero je Ml izdelan. Če se pa preiskava ne priobči, bo pa, kdor zna, govoril o pravi priložnosti.
S srčno vdanostjo, gospod ravnatelj,
,	Ugo Ojetti.
rirenze, 22. junija 1919.
(To pismo je priobčil »Secolo« od 25. junija t. 1. Članek bo gotovo marsikoga zanimal. Op. ured.).
i slično. Djevojčice predadoše američkim ča-snicimi cvijeće, i, kako su več bile podučene od svojih učiteljica, ne bez jednog»Hofkniksa«. __(Dalje prih.)
UiiscI s pufoutinja.
Beč.
»Wien, Wien nur Du alletn solist stets die Stadt mfciner Fraume sein«, čuje se još uvijek
po sokacima, kavanama i na »Heurige«. _
Čudno se dojima" melodija. Možda je htio pjesnik u svojoj pjesničkoj predvidjenosti i dalekovidnosti iskovati i ukajditi stihove u pričuvi za sadašnja vremena. Dvojim — a toliko ima istine: Beč je san. Beča kojega smo kao djaci (a tih nas imade mnogo) poznavali, nema više. Ostadoše zgrade, ostadoše ljudi 'ne baš sasvime tačno), ali mnogo tog ode u nepovrat, da ne spominjem drugo nego bečki iiumor i bečku »gemutlichkeit«. U politici je ostao Beč starog kova: »Fortvvursteln« prošlih era još uvijek visoko u zenitu,
No svakako imade Beč prednost pred svirn sadašnjim gradovima: on je avansirao na stepen »političkog kuriozuma«; dok se za sve ostale gradove znade, kojom će bojom geografske karte biti namazani, ili barem, koje se boje na pariškom turfu za pobijedu biju, — za Beč se nezna, jer nitko ga neće, nitko zanj ne haje. Austrijske pokrajine neće ni da Čuju o njemu. O Beču, kao glavnome gradu ni govora. Provincijalci rezoniraju, da je Beč sa svojih preko 2 milijuna stanovnika odviše ve-iiki luksus za državicu od 6 milijuna. Nije pravo, kažu oni, da mi plaćamo za njih poreze, da sitimo njihove želuce, mi možemo čedno ali i bolje bez Beča živjeti. Priznam, da je to samo jedna struja, jedna čudnovata prikaza u kaosu, u kojemu živimo, ali svakako delikatesa za budućeg kritičnog povjesničara. Po Speuceru sudeći su naši praoci takve kontroverze na vrlo jednostavan način riješevali. Držeč? se one: oblik se mijenja, bitnost je ista —, onda zbilja ništa novog pod kapom nebeskom.
Beč je u mjesecu svibnju ugodno boravište. Vlada novokrštene republike je u svojoj velikodušnosti dala sve bivše dvorske i aristokratske perivoje i vrtove općinstvu na raspolaganje. Uopće su te novopečene republike za svoje gradjane velikodušne; dadu gradjan-stvu mnoge, kao prije spomenute ugodnosti, čine kod toga zavidljivom lahkoćom dugove (Austrijska je republika učinila u par mjeseci malenu zadužbinu od preko 4 milijarde duga); papirnatom slobodom osobe, da se čovjek tako rekući, uopće ne može snaći, kad ga ne ti stjeničasle šikanacijc oblasti na što boljeg u-pozorile. Ta velikodušnost čini utisak rezultante, čije komponente bi se zvale extremi. Francuski riječnik imao bi tu umjestnu izreku.
Perivoji su puni svijeta, djece J J>esposlica. U AujJartenu, nekadanjem vrtu nadvojvot-kinje Marije Josefe, majke bivšog cara Karla, se inštalirala američka komisija za othranji-vanje djece.
Mora se priznati, da Amerikanci velikim potezom riješavaju svoju zadaću; čovjek se mora čuditi njihovoj organizaciji, jer nije to šala, kad se pomisli, da se više od par stotina hiljada djece othranjuje i da se broj kuhinja umnažava i broj djece raste.
Kod otvorenja tih kuhinja je došlo do dvih incidenata, koji za prilike i duh vremena pronicavome promatraču više pričaju nego čitavi
svesci knjiga.
Prvog dana bilo je slučajeva, da su uboga djeca, nenaučna iza četverogodišnjeg gladovanja na dobru i tečnu hranu, poslije jela obo-lila. Bilo je bljuvanja i drugih probavnih komplikacija. Moralo se je othranjivanje prepustiti liječnicima, koji čitavo poduzeće posta-više na znanstveno racionelnu bazu. Propisa-še dietu, koja postepeno u quantitetu i quali-tetu raste. Izabraše izmedju djece posebnu vrstu uzoraka, koji se u stanovitim rokovima važu i pregledavaju da se može iz tih opažanja dobiti pregled i neki kriterij o napretku poboljšanja dječjeg zdravlja.
Drugi se incident dogodio kod samog otvaranja kuhinje. Otvaranje bilo je svečano, i kako već kod takvih svečanosti bude: govori, obligatno cvijeće, djevojčice u bijelome ruhu
Živila aprcvlZGclIske Komisije
za teden od 30. jun. do 5. jul. 1919.
(Preščipne se št. 1 nove živilske izkazu ce > Živilske Izkaznice.
Od prihodnjega tedna dalje (t. j. od ponedeljku ; 30. t. m J se bodo živila mogla kupovati samo na i nove živilske izkaznice. Občinstvo mora v dotičnih prodajaln ica h izročiti nadodatne t^ccesi-ria) in stare živilske izkaznice, ki jih morobiti ic ima. Začasne Živlske zkaznice so veljavne v <. tedne, za katere so izdane.
Izkaznice za nakup kruh^.
Osebe, ki še nimajo novih izkaznic za nakup kruha, morajo priti ponje v one prodajalke, v katerih kupujeio živila, kajti od četrtka, julija, dalje se brez novih izkaznic ne bo mo^cl dobit, •kruh.
Ta teden se dobi:
Bela moka: <pol kg po 52 stotink kg.
Testenine: 50 dkjr po 1'30 ital. Ur 1cg.
Riž: 50 dkg po 1*52 ital. lir ky.
Fižol: 30 dks po V52 ital. lir. kc.
Grah: 30 ćkg po 1*04 ital lir kg.
Leča: 30 dkg po 2*— ital. liri kg.
Jajca: poljubno po 40 stotink kos vs,ik d..- _
Kava: 10 dkg po 10 lir kg.
Sladkor: 15 dkg po 470 lir kg.
Cikorija: 30 dkg po 2 liri kg.
Ekstrakt bolandske kave marka ltalia: I zavoj (60 gramov) na osebo po 50 stotink za v o:
Cisto oljčno olje po 5'60 lir liter, kolikor s> hoče. Oljčno olje se lahko dobi vsak dan.
Kotonsko olje: 20 cl po 4*30 lire lit«.
Kis: četrt litra po 1*40 lir liter.
Slanina: 15 dkg po lire 8'40 kg.
Losos: v posodah po okoU pol kg po 4 Hre posoda.
Sir (sbrinz): 10 dkg po 6*40 lir kg.
MiJo: 1 kos navadnega kuhinjskega mila (10 dkg) po 20 lir. stotink kos.
Jezik: V škatljah po 45 dkg po 4 lire škatija.
Mineralna voda: 1 steklenica min. vode (Gico hiibJ-er) na izkaznico po 1'20 lir za steklenico.
Živila ki se razdele posestnikom kuhinjskih in ubožniških izkaznic: sladkoT, kava, cikorija, ekstrakt fiolandske kave marka lt jl: Mi?io, kis in mineralna voda.
Kondenzirano mleko, sladko: 1 posodica za vsaki odmerek živilske izkaznice in sicer: prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercurio in marka Nutrice) po 2'90 lir .posodica.
Po zahtevi, z ozirom na množino, ki se nahaja v skladišču, se dobi: ali 1 zavoj (250 g) leplj vega peciva, ipo 60 stot. zavoj, 1 zavoj (250 g) »Jadnih biškotov, po 85 stot. zavoj, 1 zavoj riževega zaroba, po 80 stot. zavoj. 1 zavoj žitne moke, po KO stt. zavoj, 1 zavoj (250 g) hranjive moke, po 90 stot. zavoj, — ali pa 1 zavoj (250 g) me*, hi a ste moke, po 90 stot. zavoi.
V ribji tržnici: Namočena polenovka po 3*60 lir kg. Nasoljene prvovrstne velike sardele po 16 lir. stotink ena. Nasoljene ma>hne sardele po > J'r. stotink ena.	_____
Razdeljevanje petroleja.
Izkaznice 5t. 44, kt so že v posesti s-trur.k, veljajo do vštevši ponddjck, 30. junija 1919. Cm;:; 4S stot. liter za mesto in predmestie, 52 stot. liter za vso okolico brez razli.ke. Izkaznice bodo kontrolirale v ut. Cassa di Ri^parmio it. \3 II. do srede, 1. indija 1919.
Domače vesti.
Seja odbora političnega društva »Edinosti« se
bo nadaljevala v torek, 1 .julija, ob 6 popoldne v društveni sobi. tri. Sv. Frančiška 20, I. siadstr. Z ozirom na prevažni pred:net prosim nujno, da se je udeleže prav gotovo vsi odborniki, njih namestniki, občinski svctova'ci in ostali društveni zaupnHvi. — Predsednik.
Lisica menja dlako, svoje naravi pa ne! Hr-ejeli smo: Tako sem vzkliknil, ko sem preči tal odgovor v »Edinosti« na neresnice v noti nemš-ko-avstrijskega državnega kancelaria Rennerja, s katerim je hotei nemške kri vide valiti ne »uja ramena. Nemci so sicer res pustili mnogo svoje idia-ke« v tem svetovnem poboju, ati narav svojo so — srečno rešili. Pri temu: kancelar Renner! V" Avstriji da so gospodovali Cehi, Poljak'' in -Slovenci! Premagujte se. prijatelji in ne ^nejte se! In v Avstriji, da so s'ovanski državniki odločevali o vojni in miru! Prijatelji — «e stiskajte, pesti! Mirno povejmo resnico, ki je ne ntajf noben Renner: vse centralne oblasti mi Dunaju so bile v rokah Nemcev. In če je bil tudi tam k.ik češki ali slovenski privesek, je bil brez besede. V-es aparat po vsej državi je bil nemškega duha. Tudi na naši zemlji so bili naši k podre>eni ura-J-niki in — sluge. A še ti pod kontrolo nemških vs llen cev — špiclev. Visa, tudi nenemška ozemlja so bila poplavljena z nemškimi šolami na državne stroške. Pri nas v Trstu pa je bilo slovensko šolstvo prava pastorka. Ministri so bili izvrševalni organi nemških strank. Stiirkgh-i, Clam-Mariiiriči, Seidlerji so ^e brez sramu kazaJi v vse panger-mansdci nagoti celo tudi v času vojne, ko so narode gonili v klavnico. Kdo se ne spominja or^f z nemškimi »belangi« in Forsterjcvega zločinske ga divjanja v področju uprave državnih >ek*i-n:c?! Niti premikač nisi mogel biu. če ni^ /nJ nemški. Vse je pritekalo na to, da b slovanske narode degradirali v državljane četrte .;li pcL vrste, ki naj poznajo delo, ne pa jela — ne mate rijalncga, ne duševnega. In tisti cesarski dvor n." Dunaju, ki je menda — ali bi hotel gos^ d Ren n^r tudi to 'tajiti?! — prvi odločal o vojni it miru: ali ni bil ta dvor fanatično nem-"> i? Saj sc se bahali, tki so xdeutsche Fiirsten*! I ti z:: v;uik vali so narode, če so ti želeli, da bi bil tisti n.' dvoru tudi rjihovl vladarji. To so resnicc — co spod državni »kancelar Nemške Avstrije! A, ker hočet-e — kakor dokaizu}e vaše nota — te resnice ne le potajevati, ampak prevračati naravm st \ nasprotno, ste živa priča, d — lisica menja dlak'' svoje naravi pa ne! Niti najhu: a nesreča ic n. more poboljšati!
Vse E-Slcno! Prejeli smo: Zadeva o plačeva nju stenarin v lirah alla Dari je Še dsn: t. <0 me glena. da je ne more nihče raztolmač'ti. Ca«o pisje in shodi so se izjavili ^a to. da naj bi se to« zadevna naredba pojasni!:; in vsaj dclo;i»;i 7, .pra vHa, a do danes nismo še na jasnem \ ^tvari Zakonska naredba govori o 1 juliju -s katerim b naj najemodajalci imeli prav co računati v liruh r višati stanarine. Imamo pa v rokah pisma, podana najemnikom v katerih ss zahteva /c od 2\ Junija plaćanje v lirah. Nekdo je celo z;tv n'l 40-t znesek, ki ea je stranka poslala 24. t. m. za stanarino! Komisija, ki bo določevala s-tam-rinc, oziroma, ki bo posredovala med najemniki in naje modr.jalci, je že imenovena, a ne poslu * še. l>o kler ta komisija ne izreče svoje ra-zsodbe, ne mi nihče siliti najemnikov, da bi plačevali v arah namesto v kronah (pari), ali pe }0% poviško Kdor se ne pritoži, mora plačati brez drugem . I Oni pa, ki imajo nam-c;i pritožiti se. ti naj poča 'ikajo, kaj ukreue za to ftnenov.aiia komisija. Upa
V Trata, 4»e 29. fanHa 1919.
»EDINOST« Her. Mi.
Stru
mo, da sc ta kočljiva zadeva v kratkem razjasni. — Upravitelj
Izplačevanje pokojnin za mesec julij 1919. Pokojnine, vzgojevalni prispevki, miloščine, podpore in dr. se bodo izplačevale osebam, stannjočim v Trs-tu, v kolikor so rojene na ozemlju, zasedenem po kr. vojski, sploh pristojne na to ozemlje ali neodvomn > italijanske narodnosti, za mesec ju-hj 1919 v dveh rokih. Civilne zadeve od 1. do 8., a vojaške od II. do 16. julija. A Civilne pokojnine: v torek, 1. julija 1919 za črke A—C, v sredo, 2. julija D—O, v četrtek, 3. julija H—L. v petek, 4. julija M—O, v soboto, 5. julija P—R, v ponedeljek. 7. julija S—T. v torek, 8. julija U—Z. B Vojaške podpore in pokojnine: v petek, 11. julija 1919 za črke A—K. v soboto, 12. julija F—I, v ponedeL;ek. 14. julija K—M, v torek, 15. julija H—R, v sredo. 16. julija S—Z. Prizadete osebe se opozarjajo, da pridejo na določeni dan. ker bodo drugače morale čakati do 17. julija. Izplačevalo se bo na = pokojninskem oddelku« (trg evangel-ske cerkve št. 2 III. nacL, vrata 131). Pobotnice morajo biti cc>remljenc z življcnskim spričevalom o trajanju v<io\stva. in, ko gre za miloščine in podpore, s spričevalom o uboštvu. Razun tesa sc mora dokazati pravica do izplačevanja (pokojninski dekret itd.) — Na deželi izplačujejo omenjene prispevke davčni uradi.
Dramatična predstava pri Sv. Ivanu. Društvo »Ljudski oder« v Trsti: priredi z blagohotnim sodelovanjem igralcev tržaškega gledališča danes zvečer točno ob 19'30 dramatično predstavo v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Igrala se bo Su-dermanno\a štiridejanska socijalna drama »Ćast«. Biit'g a .ma se otvori ob 17. uri. Cene: sedeži I. vTste (z vstopnino vred) 3 L. sedeži II. vrste (z vstopnino vred) 2 L, stojišča 1 L.
Družbeno učitefistvo in vrtnarice naj se <zglase jutri, v ponedeljek, 30. t. m., med 16 in 17 na Acouedotfcu. — R.
Trojčke je povila Frančiška Penko v Parjah. občina Zagorje na Krasu. Imena so: Peter, Pavel Pavla. Mati in otroci so zdravi.
Pcr.zkušen samomor. Bruno BrL-mitz, star 28 let, ki je bit, kaker zneno, obsojen na 6 let zapora, si jc včeraj v jeZ:, v ul Coroneo, prereza! v j ra®bitim krožnikom laket in trebuh. Bržkone ga; je preveč bolelo, kaji-t rane niso nevarne. Na rešilni postaji so ga obvezali. Ravnatelj jeinišnice ni hotel dovoliti, da bi ga spravili v bolnišnico, iz katere ic mož že dvakrat utekel, pa so ga pe-jali v bolniški oddelek v zaporu.
Zmeša?« se mu jc. V Vo-iČjidragi živi kmetić Vincenc Umefc, star 25 Jet, ki že nekaj let ni več pri čisti pameti. Včeraj so telefonirali ^Trevesu«, naj tako? pr ve v Volčjo drago. Reveža je namreč naenkrat prav hudo prijelo: »Treves« ga je našel, kako je podiral s kramgotn neko hišo... Prepeljal: so ga v mestno bolnišnico, kjer ga opazujejo.
Tatovi na delu. Včeraj ponoči so neznani tatovi udri; v manifakturno skladišče I. Scsicliu in ukra-dJa za 15.(Xk) lir blaga Ea obleke. — Emilija Zaje. ^tara SO let, je včeraj zaprla svoje stanovanje v nI. Oa^ieri ?7 in -odšla nekam po opravku. Po kratkem času se je povrnila, teda ni ji bilo treba odp irati: neznani gosti so udrti v njeni odsotnosti v stanovanje in odnesli \vc, kar so mogli; celo posteljne <xieje niso pustili.
Včeraj so aretiraH Josipa Cosacka, Antona Portlera in Ariura Francolina, ki po jih zasačili, ko so peljali na vozu nekaj kvintalov sladkorja. Are-trrarci trdijo, da so vozili sladkor nekemu nepoznanemu gcsipodu. ki jo jc bržkone pobrisal.
Od nedelje do nedelje.
Naj bi kdo rekel danes, da smo mi Slovenci, ko razpravljamo o mirovni konferenci, le muhe na rogu vola, ki se ponosno baha: mi orjemo! — To bi ga pogledali in nagnali! Ce se muha na rogu vola ponaša, da »orje-, je to seveda le neumna in neslana baharija. Kajti, »orje<. Ie vol, ki vlači oralo, dc to reže brazde v zemlje. iz katere naj pride bodoči božji blagoslov. Take muhe na — Bog mi odpusti greh take prispodobe — rogeh volov, ki vlačijo sedaj oralo po njivi — pariške konference, da bi iz brazd vzrasel božji blagoslov miru: ne, take muhe mi Slovenci nismo.1 Gorjč mu, kdor bi nas hotel s tako nnuho« žaliti, poniževati in podcenjevati!
Vojna je izpremenila marsikaj: ljudi in njihova naziivnja. Na malike — v osebah in idejah —, ki je do te vojne krivilo hrbtišča pred njimi, gineč v spoštovanju in uclanosti, poko-reč se njihovemu ^poslanstvu«, gleda sedaj človeštvo z zaničevanjem in kletvijo na jeziku. Ljudje so postali drugačni in bedaki in slepci so mogotci, ki si domišljajo, da bodo mogli novim idejam zapirati vrata »svoje« države, ali morda c?lo aretirali te ideje in jih postavljati na zatofno klop pred svoje sodnike — hlapce. Je to idejen prevrat, kakršnega ne pozna doslej zgodovina človeštva, ki bi bil tako globoko zarezal v duševno življenje milijonov po vsem svetu!
Tudi nas Slovence je vojna temeljito izpremenila: napravila je z nas — velike politike. Iz nižav malenkostnih slovenskih razmer in razmcric smo se samozavestno dvignili na veliko ravan velike politike! Pri vsaki mizi in v vsakem omizju — v gostilni, v kavarni, pri domačem ognjišču — razpravljamo le o visoki politiki! Iz ozkega okvirja domačega prekija-nja smo se privzdignili ponosno; in tesno obzorje slovenskega globusa se nam je razširilo v svetovno... Stojimo v areni svetovne zgodovine.
Pa ne samo kot gledalci in opazovalci: aktivno posezamo vmes s svojimi — debatami in sentencami. Na rešetu svoje zgovornosti in kritičnosti stresamo vse tiste — nikomur ne dajamo pardona — Wilsone, Clemenceauje, Lloyd George, Sonnine in Salandre — pardon, ta dva bomo že morali odslej puščati na miru, ker o — mrtvih ni smeti slabo govoriti. Tako vsaj zahteva tisti znani latinski rek: de mor-tuls itd.!... Z ostrim nožem svoje kritičnosti režemo neusmiljeno v mesu njihovega »dela«.
Ne orjejo prav {2 <— voli. Kar naravnost govorimo svojo sodbo o tsm. kar so storili in kar
delajo. Ali. mi smo postali popolni ljudje: nismo le negativni, ampak tudf pozitivni! Ne podiramo samo, ampak hočemo tudi zidati. Ne kritikujemo le, marveč govorimo tudi določno: kako bi moralo biti! Škoda le, da nas oni v Parizu — ne slišijo! Na tem pa nismo mi krivi. Dovolj nam je, da imamo zavest, da nismo muhe na rogu vola, ki orje, marveč da tudi res orjemo in režemo brazde svetovne bodočnosti....
Te dni je bil zbran tak aeropag okoli — kavarniške mize. Rešetali so temeljito, da je pod rešetom kup vedno poraščal, dočim je na rešetu ostalo le malo dobrega zrnja. Temeljiti smo...! Slednjič je nekdo stresel iz rokava globoko- modro sentenco: »Bojim se, da je v Parizu zbrana permanentna konferenca za pro-vizoričen mir!« — In jaz se bojim, da je mož
—	pravo pogodil; bojim se tudi jaz, da iz brazd, ki jih režejo sedaj voli pariške konference, ne vzraste trajen miri
Ni prazen moj strah. Prosim! Mesece »orjejo« že, a sedaj so šele pri začetku, pri prvem problemu, ki se mu rešitev poraja v velikih mukah in težavah. Danes, ko to pišem, imajo podpisati »mir* z Nemčijo. Mora priti še sankcija in veliko vprašanje je še: kaka bo izvedba?! Kdo more vedeti to? A koliko je še problemov?! Dolga vrsta. Drug je bolj kočljiv in zapleten od drugega!
Nekje v Primorju je bil nekdaj advokat. Dober mož, blaga duša, velik šaljivec, najpri-jetneji družabnik, bister jurist; ali neka hiba ga je kvarila in je ozlovoljala njegove klijente: nikdar se mu ni mudilo z delom, četudi se je stranki še tako mudilo. Prihajala je »povpraševat« in vsikdar je odhajala s trdnim zagotovilom, da bo stvar hitro v redu, da je že vse pripravljeno.... Ali, vkljub zagotovilu je morala priti vnovič. Nekoč pa se je neka stranka pošteno razsrdila nad odvetnikom ter ga trdo prijela, kaj da je prav za prav z njeno tožbo?!
—	>Sai je vse v redu!« — »Kaj v redu, pokažite!« — Hip zadrege, dasi sicer zadrega ni bila v navadi pri bistroumnem odvetniku. —
Nu, kaj-je s tožbo, gospod odvetnik?« — »Saj je že narejena, takoj jo vložimo.« — »Ne verujem, pokažite!« — Na to ostro apostrofo pa odvetnik ni bil več v zadregi. Cc je stranka menila, da ga je pritisnila ob zid, se je motila. — s Tožba je že narejena — ▼ glavi, le na papir jo je treba Še spraviti!« — In stranka je zopet odšla: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba! Je-li potem tožba vendar zlezla iz glave na papir — o tem nisem bil obveščen.
Taki advokatje se mi zde možje četvorice, petorice in desetorice v Parizu, V glavi imajo morda vse, ali delo noče izpod rok. Narodi pa potrebujejo tekega dela: hočejo jamstev, da se ne bodo več kltli med seboj...!
Takih jamstev možje v Parizu ne morejo dali. Ali pa — nočejo. Bojim se, da bo to poslednje resnica. Lepih besed imajo sicer vse polno za vse narode — še več, nego oni odvetnik za svoje stranke. Ali — beseda noče postati meso, ker tisti možie, ki zastopajo, ali pa
—	ne zastopajo svojih narodov, mislijo pri vsem tem predvsem vsak na — svojo sivar.
Med zakonskima se je vršil viharen prizor in predmet debate je bil zelo, zelo kočljiv. Predmet, ob katerem postajajo ženske zelo neprijetne.
»Ti, ti imaš nedovoljeno razmerje z deklo.«
—	»To je moja stvar.« — »Ali, jaz jo poženem iz hiše.« — »To je tvoja »tvar!« — »Mari pa ne vel, da bo imelo to razmerje posledice za tisto žensko! Sramuj se!« — »To pa je... njena stvar!«
Tako so imeli vsak svojo stvar: mož, žena in dekla. Ali naj šele zatrjam, da je bila atmosfera zelo mučna, dušljiva in polna elektricitete?! Bog ve, do kolikih eksplozij je še prišlo potem, dokler niso bile rešene vse tiste »stvari«!!
Tudi graditelji miru in bratstva med narodi v Parizu imajo pred vsem na mislih vsak svojo »stvar-. Te »stvari« so, ki zapirajo pot do miru. Pri tem so seveda — ne more biti drugače — drug proti drugemu prav pošteno... neiskreni. Govore o enem, delajo za drugo. V imenu pravičnosti in Wilsonovih načel skrbe vsak _ zase. Nastajajo navzkrižja, ki so odnesla tudi Orlanda in Sonnina.
Zde se mi podobni tistemu kmetu, ki je i-mel veliko dolgov in malo volje za plačevanje. Kar deževalo mu je tožb v hišo, tako, da je bil večen romar na sodne razprave. Na neki taki razpravi se je bil pa prav hudo razjezil in je zaprosil sodnika, naj vendar pove tožniku, da on, toženec, prav nič ne potrebuje njegovih tožeb! Stališče toženčevo se je sicer zdelo sodniku malo čudno, kajti, menil je: »Že verujem, da vi ne potrebujeie tožeb, ali tožnik jih potrebuje.«
In tako verujem jaz prav rad, da svetovni in mirovni sodniki v Parizu prav nič »ne potrebujejo« tožeb narodov. Nadležne so jim in verujem rad, da bi jim bilo ugodneje če bi brez njih reševali — svojo stvar! Toda narodi potrebujejo teh tožb, ker hočejo priti do svoje pravice, do miru, do katerega imajo pravico kot narodi in kot ljudje. In ker bi jaz stavil svojo glavo, da se bodo narodi tudi v bodoče oglašali s svojimi tožbami in bodo hoteli — če bo potrebno — potom eksekucije iztirjati, kaiL imajo in morajo dobiti, je utegnil imeti prav tisti slovenski visoki politik pri kavar-
Elvira Trost Sebastiano Garbin
danes poročena. 29. junija 1919.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Odra Mmm Tugal aL Mu - Ustna palila.
Delniikm glavnici K 120.000.000. - Re*. zaklad K 41.5W.Wt
!z¥TšnjBkcl3Mlnoft?l)anći8 in srcnjalife taakdji
Uradne ure od 9 dop. do 1 popoldno
MALI OGLASI
RABLJENA HARMONIKA, i dvemi vrstami, 8 basi, se proda. Ploner, ul. Fornace 3 I.
ODDA se v najem stanovanje, soba in kuhkija. Pendice Scorcola Štev. 622.	3349
ViODERN'O kredenco in drujro pohištvo prodam. — Rojan — postaja Tram 13 E.	3K?7
PREPROGE iz Bosne se prodajo. Skedenj 177.
3826
ISCEM 2 sobi in kuhinjo ali 1 sobo in 'kuhinjo za 2 osebi, tri. Istituto 25 I. Žuzmann.	3S2S
HIŠA v mestu se proda z dohodki; 4 nadstropja, 12 stanovanj, 3 trgovine, dobra lega. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	3830
SPALNA SOBA se proda. nova orehova, iri. Fer-riera 5, skladišče.	3831
ZAKONSKA SOBA, lepa. <z novimi vzmeti, se fproda. Massimo d'Azeslio 3 I. Kranz. 3832
GOSPODIČNA srednje starosti, prijetne zunanjosti. lastnica koncesije za prodajo živil na debelo, išče v svrho možitve izobraženega trgovca s premoženjem ali posestnika; tudi vdovec ni izključen. Naslov se izve od II do 14, Chioz-za 27 III. vrata št. 8* druga hiša na dvorišču.
3829
PRALNICA na ProseJni sprejema perilo. Postrežba točna; cene zmerne. Brišček, Prošek. B 117
LDOVEC, letne plače 7000 lir, želi poročiti ne več mlado vriovo, brez otrok. Pogoj: Dobrosrčna, skrbna gospodinja, zmožna nekoliko v šivanju. Ponudbe «e sliko pod naslovom »Hišni posestnik« na ins. odd. »Edinosti«.	3825
ORKESTRON, veKk, dober, zelo močan glas, lepe
zunanjosti, se prodh. Tomaso Luciani 5 (prej Ali&ieri).	3823
POSTELJE 2, novi, svetle barve, moderni, prodam po ugodili ceni. Donadoni 2, vratar. 3824
HIŠA, dve stanovanji, soba, sobica, kuhinja, vrt, vodnjak, se proda radi odhoda. Cena po dogovoru. Naslov pri »Ins. oddelku »Edinosti«. 3822
MIZARJI! Domači orehovi podstavki, amerikanski bukov, jesenov, mahagonijev, brestov in gradonov les se dobi v ul. Bocaccio 16. 3816
PRIDNA, poštena služkinja, ki govori italijanski, dobi iskoj tiobro službo pri družini 3 oseb. UL S. Nicolo 9, III, od 9-11 in 3-6.	3820
SOBICA, meblirana, se odda* Ul. Antouio Sto-
pani 5. II.	B 118
Konsumno društvo v Rojanu 9
stavi na prodaj posestvo z gostilniškim inventarjem.
Natančna pojasnila daje g. M1KOTA ulica Giorgio Galatti 20, od 8-12.
se priredi danes, v nedeljo, 29. t m., v Barkovljah pri obali „Motel piccolo". Svirala bo domača godba. K obilni udeležbi vabi MLADINA.
Stoj za Šivanje in mm pravi urniki uzorci
Seldel & Neumann In t »Singer' Gast & Gasser
Bogata zaloga vseli potrebščin.
Tvrdka ustanovljeni 1. 1878
.Vehaničtia delavnici za vsako FRAHCESCO BEDKJR
popravljanj«.
NAZNANILO.
Podpisani naznanja slav. občinstvu, da je iznova odprl
trgoviiio fflftvafftili predmetov, krst itd.
po primernih cenah. Točna postrežba Se priporoča vdani
JOSIP MERZEK
Opčine Siev. 170, Sežanska ce?la.
IMJU ILI ■ ..3 p^-jj

Trst. »»1. Cims.aniU 19
tMičnl atelje Mmm
Trst, Corso Štev. 39.
. Razglednice v platinu. Specijaliteta: Slike r barvali, fotoschlzzi. Oablnet, vizit, povečanja, reprodukcije vsakevrste. Elektr. razsvetljava.
Danes« 29. junija, se priradl
Javen ples no prostem
na TRSTENIKU. K. obilni udeležbi vabi mladina.
Kovaška delavnica
Andrej PuriUrstfuI. Medlo 6
Prevzema vsako delo kovaške stroke. Ima na prodaj več štedilnikov. Prevzema naročne po meri. — Priporoča se slav. občinstvu.
Velik loven PLES
priredi PRESERSKA mladina pri Rihen-bergu v nedeljo, 6. julija na PRES6RJEH. Svira godba iz Prvačme. K obilni udeležbi vabi mladina.
na prostem
prirede domažini danes, 29. junija v restavraciji Gomzi drž. kolodvor) na Opttnah,
HERMANGILD TROCCfi. TRST
ul. Barrlera vscchla Stv. 8
Ima veliko z:log<> mrtvaških oredmeiov. Venci iz porcalane in biserov, vezani z tneieno lico. iz uincluiri cvetlic s trikovi in napisi. Slike na porc«!ana«tih plohah m grobna spomenike itd.	Najnižje konkurenčne rer
V
na debelo in drobno
GentllllsKrižiHuflč
Trst uL Nuova 38, vojal uL S. Lazzaro
Vsaki dan novi dohodi.
«
K
JOSIP STRUČKE
Trsi, vogal Via Ni;ova-S. Caterin?.
Vel ka izbtra vsakovrstnega blaga za lrtoike in ienske. — £ ago za suKnje, Zamet, barh:vrr , s tle. ©taniin ter raznih predmetov za okr.. oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cena:..
na debelo in na drobno
vse po nizkih cenah.
Se priporoča svojim starim odjmalcem
MDREJ ZAFRED
Cftst, ulica san lazzaro 8
ZANMALA.
i
Za vsestransko izkazano sočutje ob priliki izgube našega nepozabnega soproga, očeta, strica itd., gospoda
Antona Babica
izrekamo tem polom s^ojo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iidtležbo pii pogrebu ter vsem onim, ki bi biii radi, a vsled kakršnikoli zaprek niso mogli spremiti našega nepozabnega k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini gosp. Omersu, kateri se je trudil pri pokojniku in mu podelil vse tolažbe sv. vere, časiitim i gospodoma Jamniku in Miklavčiču za udeležbo pri pogrebu, združenima pevskima zboroma „Ilirije" in „Oita niče- od Sv. Jakoba, „Godbenemu drušlvu« od Sv. Jakoba za udeležbo in žalost nke pri izprevodu, g dr Tecilažiću za trud in požrtvovalnost, da bi ohranil pokojniki pti žmjenju, in vstm onim blagim osebam, ki so nas v teh težkih urah tolažili- z mnogimi dokazili sožalja o priliki prebridke izgube.
TRST, 25. junija 1919.
Žalujoča družina Ba&ie In ostali sorodniki.
Proda se v Kopru radi selitve 2 nadstropna hša s sledečimi prostori: 8 sob, 3 kuhinje, 3 hlevi, dvorišče, vrtf vodnjak, kapmca in vodovod.
Hiša se nahaja takoj nad ladjedelnico društva Daimler, ima lep razgled na morje, pripravna je za stanovanje, za vsako trgovino in za gostilno.
Cena Lir 100,003.
Kdor namerava kupiti to hišo, Si jo lahko ogleda vsaki dan.
Naslov: Franc Vardjan v Kopru Largo po ta isoiana št. 336.
Zelo rdele vin
(vino da laglio) —15.5 sts^inS.
CHEAfŠTi Ista 1917 m 1D18.
posestva Rignana di Greva in Chlanti v malih in velikih siek!en>ah.
Postrežba brezp!aCno na dom.
GCCCTI __til. dsila Sanife 14
a rC# BI I ril) Telefon štev. 31—S6.
Prevozno vino za iivsianle.
p
F* -
i
Stran IV.
»EIMSOST« štev. 176.
V Trstu, dno 29. hmlfr 1919.
niškem omizju, ki je menil, da bo konferenca permanentna, a sedanji mir — provizoričenl!
Res, globoko mišljena je bila ta sentenca, ki ji verujem sedaj tem bolj, ko govore vesti iz Pariza, da je Wilson teh — Špasov sit in da se pripravlja na pot v svojo Ameriko, v svojo >belo hišo« v Washingtonu. Ali, ker je Wil-son mož dejanja, se nadejam, da — če res misli opustiti neplodno oranje neplodne pariške njive — izpregovori o tej priliki svetu blago besedo, ki potolaži narode in jim da vere, da bodo njihove tožbe vendar-le pravično rešene — če ne od teh, pa od drugih sodnikov; morda tedaj, ko se ves trpeči svet konstituira kot — pravično sodišče,
Čitateljice in čitatelje prosim, naj mi oproste, če sem se danes toliko bavil z »mirovno « konferenco. Saj veste, da je že v človeški naravi, da človek najraje govori o tem, kar mu tišči srce, da je za človeka najhujše tisto statije negotovosti, ko mora viseti med upom in strahom — da si želi rešitve, ko bo mogel odgnati strah in obdržati — uresničene nade.
Ker pa že govorim o upu in strahu, naj povem Se svoje mnenje, ki se bo malo čudno zdelo in vendar je upravičeno: v tem kolebanju 1 med upom in strahom so Turki relativno na najboijem. Nikdo jih nič ne vprašuje, nikdo se ne meni nič za njihovo voljo. Odločujejo o njih — brez njih. Kar narekovali jim bodo. Ničesar se nimajo več nadejati in zato tudi ničesar bati! Usojeno je! Kakor zločincu po obsodbi. Ve vsaj, pri čem da je! Morda jih tudi ne bo preveč bolelo, saj imajo moralično sredstvo, ki jim pomore preko težkega momenta: znani turški fatalizem! Kismet! Kar je — je! Včasih bi si človek želel, da bi bil -Turek!	C—č.
Največja tvrdka v Julijski Benečiji dobavlja vsakovrstno blago.
TRST, CORSO V. E. UL ŠTEV. 16.
TELEFON ŠTEV. 24-24.
Na debelo.
Na drobno.
Neprestani prihodi najnovejših novosti.
m	kopalne obleke, bluze, obleke „Firenze" bele otroške
Oddelek lEiifšlilfl&gd DldfJIS 2 Obleke, po mornarskem kroju, velika izber klobukov, steznikov, solnčnikov itd. itd.
Bogata zaloga nogavic, klobukov, slamnikov, ovratnic, ovratnikov, naramnic in podvez.
Gđđml^k la S¥li@fflinO Z Črtana svila, fantazija za obleke*za za plašče.
Zadnji dohodi namizne posode za kavo in čaj, za sadje, slaščice in ribe.
Oddelek za moško modo:
Por&in® sodilce.
S!?' ar, ki re slika, in čevljar, ki ne šiva, temveč—
\ Ceraj se je vršila razprava proti Romeu Bol-d.-ir.u ia Brunu Ca v al i eri ju radi poizkušene tatvine.
Predsednik: svetnik Platzer; votania: svetnik far■■ .g!ia in dr. Lucchini, drž. pravdmk: dr. Spon-gia; branitelja: od v, Enenkel <za Boidrinija), od v. Piccoli (za Cavalierija).
Porotniki so gg.: Peter Peruzzi, Karel Rusca, Rik:rd Rand:.q;ger, Karel d'Ilalia, Ivan Herman-st rte:, Maks Giierbetz, David VVinspach, Anton Ud; >a, Oskar GomelH, Kare! Fogclin. Marcel Chiarejro, Gino Cadorini,
Obtožnica.
Romeo Boldrini. sin Valentina in Henrike, roj. v Trstu dne 24. februarja 1394 in pristojen v Pal-manovo, katolik. neoženjen, slikar, zna citati in pisati brez imetja še ne kaznovan — in
F uno Cavalieri, sin . v k. Franca in Terezije roj. Nihčič, roj. v Trstu diK 27. januarja 189S, sem pristojen, katolik, neeženje, čevljar, brez imetja, še ne i- znovan, — se obtožujeta tatvine, deloma izvrstne, deloma poizkušene, ki sta jo dogovorno medsebojno in z drugimi, izvršila v noči dna 20. 7n.irca 1919 v zap'ti prodajalni tvrdke Pierine S'ans v ulici della Onardia št. 26.
Karabiajerji so slišali v noči od 20. marca t. 1. oko'o 24, ko so hodili blizu ulice del Rivo in ul. del Bosco, naenkrat na vogalu teh ulic oster žvižg. Takoj na to so videli nekega človeka, ki je $ekel po ulici d-eHa Scaletta proti ul. delle Lodole. Bil predaleč, a da bi ga mogli zasledovati, pa so se omejili na to. da preiščejo pročajahve v bližini. Ko so prišli pred -nrcdajaln^ tvrdke Pierine Slairs v ul. dela Ovn- a, so zapazili, da prodajalna ni popolnima z.. ~ . in da je žabica na vragih zlomljena. Privzdignili so vrata, toda prodajalna je bha v teTni, a eni niso imeli vžigalic. Spustili so torej vrata ;n vstop'!? še'e, ko so prišli njihovi kolegi. — C.m so karabinjerji vstopili, sta obtoženca, kakor n ; .cVc vzdignila roke in iz-iavla, da nimata orožja. Karabinjerji so -zapazili, da se nahaja blizu vrat že polno perila in blaga, pripravljenega za nVhod«. Obtoženca ista bila lakoj aretirana in odpeljana v zapor.
Po izjavi tvrdke, so tatovi odnesli za 4318 iir bi«*g., a pripravili za prenos za 1164 lir.
Zaslišanje obtožencev.
Boldrini, si .bo oblečen mladenič trdi, da ie pri-5»! po nesreči bliz i usodne »prodajalne. Videl je pii 7~6-: nekaj kosov obleke, ki so jo bržkone pustili ta.ovi, pa je to bfcgo pobral.
Preds.: Ste 11 bili sami?
Obi.: Ne; bil sem s Cavalieri jem, s katerim sva bila prej v gcsiilni >Allc due sorelle®.
Preds.: Kako sta pa prišla v prodajalno?
Obt.: Ko sva priš'a v bližino prodajalne, sva v'dela 4 individue, ki so se hitro oddaljevali. Pri pr -Jrealni je ležalo blago, pa sva takoj uganila, za kaj da gre, in sva iz radovednosti vstopila v prodajalno.
Preds.: Kai pa oni, ki je žvižgal?
Obt.: Ne vem. Bržkone je bil kak tatinski so-drug, ki je žvižgal, ko je videl karabin jer je.
Cavalieri izpove podobno svojemu tovarišu. H >:cl je vzeti kos blaga, ki so ga tatovi pustrH, •ker ima doma brata — pohabljenca in majhne sestre, ki hodijo še v šolo. Vzdržuje družino s svojim delom.
Priče.
Bri ;v.-Jir Sebastian Salonia izpove, kako je ob-to :Wd aretiral in dru^o, kakor ie zgoraj navedeno.
J.i'v :» Siaus pripoveduje, kako so ga karabinjer- opozorili na tatvino, kako je šel zjutraj v pro ■\t!nt), videl, da je žabica razbita in da so vr ;t i c ;;-rta s ponarejenimi ključi. Nekaj blaga je št* - a1 o na tleh, nekaj so ga tatovi že odnesli. Ne :tev i pa odškodnine, ker je bil zavarovan proti \ Ior.ru,
K dubiti jer »a, ki sta tatvino zasledile, sta na do-•pus' Drž. pravdnik zahteva, naj se prečita njuna izn. ved, :oda br^niteljia se upreta; zahtevata, naj se razprava odloži, dokler se karabinjerja ne po-vr ;	sprejme ta predlog. In razprava se
odWi na nedoločen oas.
TRGOVINA JESTVIN
via Genova (Campaniie) 13. Zaloga: kave.♦ol-ja,
mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t. d. Pristni Jamaika rum, konjak, vermouth, maršala, višnjeve ter raznovrstna vina, vse po zmernih
cenah.
Ivan Bldovec.
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana liv ar niča Osvaldella. Via Media 26.
Izdelovanje in poprava stroiev in motorjev. Pro* računi.
knjigoveznica.
Pietro Pippan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema.	201
MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, ul. S. Glovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
• 202
PAPIR.
Velika zaloga papirja Jd ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar. Trst. Via dei Gelsi 16.	256
DAMSKA KRO.IACNICA a. Rieger, Trst, ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in irancoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
aven
se priredi v ORLEKU pri Sežani 6. julija. S vira godba s Pro?e a. K obilni ud dež j! vabi mladina.
v velik h in navadnih steklenicah se prodaja v skladišču
RUGSERO GAMSEL - Trst ul. Pier Luigi da PaSestrina 2
vogal uL Coronao. — Telefon 24—03.
MOV UlH
pristnega italijanskega, črnega, Val Policella, 14%
je »a prodaj W
po konkurenčnih cenah na debelo in na drobno v dobro znani trgovini
Mol Periec, Trst
ulica delle Anu 6. — Telefon 2-8S
Velika zaloga domačega trGpi-novca, ruma, konjaka, slivovke, špinta 96 %f vinskega kisa, maršale in vermuta različnih vrst
v kateri se naiiala dobro ldoča frgoulna z oeć skSadlfčI In hlevi ter uellK ort za zelenjavo.
L111
SLOGA DR IN ZLATAKIHE
veliko Izbero se vdobi pri
L POVH v Trstu
TRO GARIBALDI <BARRIERA> 3.
zmožni tega dela in jezika In 1 sobarico ; plača po dogovoru.
— Hotel ADRIA, Gradež, M. Albrecht. ~
Obiskujte dob o preskrbljeno trgovino
NANUFARTilfflM BLAGA
tvrdke O. N. Ravalico v Trstu, ul. vincenzo Belllni 13 cerjie sy. hfltini umu ■■ Vsak dan novi prihodi. —__
Toiiifturnsko društvo Jala14 v Bsio;icl
priredi v nede J >
loven ples no pEsten.
Sviia godba iz Rocola K obilni udeležbi vabijo tamburaši.
ZOBOZDRAVNIK
0% NIŠAČEIC TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Ersztolefflio izdiranja zal. iM\m ifl mehi n)\i
Ecr;
Brez poslov.
in3 poro!Sla.
Trst, d&e 38. jtinija 1919. Tečaji:
Cv . cli (A'jstroamcricana)	675—	690
Da!ii.:lia (Parobr. dr.)	3-10—	370
Gcrolimich	1650—	1700
Lloyd	1000—1050	
Lu: -ino	1650—	1700
Mrtfnolicii	495—	505
Na v!;.:/ione Libera Triestina	1650—	1700
Occania	520-	540
Premuda	660—	700
Tri pco\ ic!i	600—	615
As<icurazioni Cienerali	16900—1	7100
Riunlone Adriatica	3050—	3200
Am. ?;ea	450—	480
Cc nent Dahnatia	260—	280
Cement Spalato	360—	380
C: Milnica riža (Pilatura riso)	380—	400
Krka	3S0—	390
Ladjedelnica v Tržiču (Ca-ntiere)	330—	350
Tržaški Tramway	215—	225
Tx2u^ka tvoriiica ol.a (Olcliici Tricst.) 730—		SOO
Oglase In osmrtnice sprejema Irisera t ni oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška šiev. 20. pritličje.
IGHETNI ZOBJE
2 In brez Celiusti, zlate krone in tudi obrobkl
VIU1M TUSCHER»S
TRST, ul 30. oktobra (e* Caserma) 13, Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
FRANZUTTI
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gioachino B Rossini štev. 12, vogal ul. delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. C-rmaka. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje.
JADRANSKA BANKA
Deln. glav. K 30,000.000, Reserve K 8,500.000 Centrala; TRS F
fia lm d! Bispa-ala 5 - Vil S. Blcoll 1
Podružnice: Dubrovnik, D*»iaj, Kotor, Ljub IJana, Metković, Opatiji. Split. Šibenik. Zadar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b .nčno stroko spadaje^e posle
Sprejema vloge
na hranilne knjižice proti 3i/a°0 letnim obre-stim v baneogiro-prometu proti 3n/o letnim o-brestim. T*a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Daje v najem varaishu prhala ($3iJ$ ilansiln).
Blagajna posluje od 9 do 13.
PELLEORIMO CIMCELLI

LlubUsnfka kreditna tanltei
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
PodruSoiee: Celje, Celovec, Gor ca, Sarajevo, Split.
Delniika glavnica s K 15.OdO.MO. -.
Rezervni zakladi: K 3,600.000.-.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v Hrah na hranilne knjižice preti 37,7. Bhnttiiuiiia na žiro-racune proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne natege in da]e v najem varnostne celice.
S Tel. št. 5 18. Blagajna je odprta od 9-13.



GLAS.
Sirom znani se m n JI
v SEŽANI za živino In blago se z 12. julijem 1.1, zopet odpro.
ŽUPANSTVO—SEŽANA:
Župan: MAHORČIČ.

X Trst - ulica Malcanton 5tv. 9 - Trst
(hiSa ustanovljena leta 1828.)
KOŽE in USfljE za ženske in moške.
Boy in Chevreaujc, lak, podlage In vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih ccnat\,	Postrežba točna.



* ||

JANKO TROŠT - sodni revizor
TRST — ul ca Risorta štev. 5 — Trs«,
Izvršuje : vpise izprememb v odboru v trgovinski register, izpremembe pravil, ustanovitve in likvidacije zadrug, ureditev finančnih zadev vseh vrst. Sestava
bilanc in revizije računov. — Posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. —
4


4
GUGLIELMO WEISS - Trst.
javljam svojim cenjenim odjemalcem, da je moja
ZALOGA VINA v Trstu, ul. Valdirivo štev. 23 (telefon 29-78) vedno preskrbljena s najboljšim Crnim in belim italijanskim vinom, katero p.o-dajam po konkurenčnih cenah, hi da sem odprl
na Božjempolju pri Prošeku svojo POHRUŽNICO.
v tej podružnici se dobiva vino, žganje in pe inkovec boljši kup kot v Trstu*	Vdani GUGLIELMO W£ISS.
KISC
- PRVE VRSTE -v originalnih steklenicah od kg netto 40 do 45 kaker tudi od kg 5 naprej se-prodaja pri
tvrdki N. GRiSO^I, ul. Milino i«. 25
(pral via Helluo piccole it. 7.) — Telefon it. 314.
f/