»Najširii parlamentarizem v vodstvu sekcije." »Ko zajema gospodarska kriza tudi učiteljski stan, stavljamo sekciji predlog, naj ona ne stavlja na razpolago naših moči, tako n. pr. ne učiteljev s 35 službenimi leti, kakor tudi ne povočenih učiteljic — ien vprašanj sp\oh ni treba načenjati z naše strani, sekcija nima za to mandata našega društva. Vodstvo sekcije nai v vsem uvede najširši parlamentarizem, vsi predlogi sefccije.naj izideio s predhodno odobntvijo srcskih društev.« - {Glej poročilo sreskega društva v Dolnji Lendavi.) Navedeno stališče je zavzelo sresko društvo v Dolnji Lendavi, ne morda h kaki resoluciji sekcijc za Dravsko banovmo ali morda katerekoli druge sekcije manecUesoluciji, ki je bila sprejeta na /borovanju 1932Točki 19. in 21, h katerima je zavzelo omenjeno druStvo svoje staHišče, se glasita. 19. Učitelji s 35 službenimi leti se naj hrez ozira na starost pomaknejo v V. skupiSo in upokoje brez zdravniške preiskave, ce S° ^f Z^irSmnisedanie razmere in stotine ~brezposelnega učiteljsfcega narašcaja naj se upokoje oziroma prejmejo odpravnino^one nriteliice ki so poročene s pnvatniki m so Sovi možje vPdovolj ugodnem socialnem POl°fntiativa za predlaganje resolucije W je vsebovala tudi gornji dve tocki, nipns« od strani sekcije, marveč je izsel predlog iz odborov sreskih društev. Sprejelo je resolucijo članstvo petih društev, torej je ravno v tem slučaju povsem neupravicen ocitek in nasvet <jr tva naj vodstvo sekcije »uvede najsirsi parlamentarizem, vsi predlogi sekcije naj izideio s predhodno odobritvijo sreskih druš?ei«. Ravno ti predlogi. radi katenh daje društvo pravne nasvete sdkciji, so izsh iz društev in jih ni sekcija sama sestavila, marveč jih je prejela od društev v «vr«tev Tudi sta'iišpe, ki ga je zavzel »Uciteljski Tovariš« «lede poročenih učiteljic v svoji i'številki, se opira na 21. točko omenjene re- solucije. , ... V tem primeru je postopala sekcija po naročilu 5 sreskih društev in vršila željo velikega števila svojega članstva. Ako se postavi katero društvo, glede teh vprašanj, na posebno stališče, tedaj morajo biti naslovljeni njega pravni nasveti na ona društva, ki so sklepe sprejela, in ne na sekcijo, ki ni nikoli stavljala učiteljstva na razpolaganje. Ne moremo pa prezreti izjemnega stališča, ki ga je drUštvo zavzelo. Člen 3., točka a) naših pravil pravi, da je smoter udruženja, organizirati vse učiteljstvo v Jugoslaviji v duhu državnega in narodnega edinstva, kot podiago za prosvetno, kulturno in »socia'.no« delo učiteljstva ter gojiti med učiteljstvom stanovsko zavest. Kako pa naj udruženje navaja učiteljstvo na socialno delo, ako samo ni socialno? Zakaj? Še od lanskega Ieta čaka na namestitev nad 300 abiturijentov učiteljišč in z letošnjim šoiskim letom se to število zviša še za kalkih 250. Ali je potem boljše, da čaka 500 mladih ljudi, polnih upov in nad in polnih idealov še eno ali dve leti na nameščenje, ali pa da gredo v pokoj oni učitelji, ki so že odslužili 35 'let, dosegli tudi V. položajno grupo, torej najvišji plačilni razred, ki ga more doseči učitelj? Nikakor ne kaže ubijati idealizma onih mladih ljudi, ki so se z vso vnemo pripravljali za učiteljski stan in snujejo najlepše načrte za svoje delovanje v šoli in izven nje. Dolžnost organizacije je, da se zavzame za te mlade svoje tovariše. In večina našega članstva se zaveda tega in odobrava štališče, ki ga je zavzelo 5 društev. Stališče, !ki ga zavzema resolucija glede poročenih učiteljic, je povsem pravilno, kajti niso mišljene v resoluciji Vse poročene učiteIjice, marveč samo one, ki so poročene s privatniki in so njihovi možje v dovolj ugodnem socialnem položaju. Ako navedemo po'!eg velikega števila brezposelnih tudi učitelje (ce) družinskc očete in matere, ki so dolgo vrsto let službovali v manjših krajih in bi želeli radi pošiljanja svojih otrok v srednje šole dobiti službeno mesto v mestih s srednjo šolo ali vsaj v neposredni bližini, in ako pomis':imo, da je mnogo ravno takih mest zasedenih po poročenih učiteljicah, .katerih možjeimajo dovolj ugodne socialne položaje, tedaj mora vsak član uvideti, da je dolžnost udruženja brigati se tudi za take slučaje, tem bolj sedaj, ko prihaja inicijativa od strani članstva Najširši parlamentarizem je v tem primeru sigurno dokazan, ne bi pa bilo povsem pravilno, da bi sekcije v vsakem oziru čakaie edino le na predloge društev, fcer bi v mnogih primerih izostale vse intervencije, odnosno bile bi prepozne, kajti društva zborujejo komaj vsaka dva meseca enkrat, a večkrat so potrebnc nujne intervencije in v teh slučajih bi bil najširši parlamentarizem članstvu in organizaciji v škodo. Dolžnost in naloga udruženja in njegovih sekcij, kakor tudi sreskih društev je, da delajo za interes in v korist clanstva, pa naj bo to v skladu z najširšim parlamentarizmom ali pa v nasprotju z njim. Interes stanu in članstva je glavni vodnik organizacije. Če bo naše udruženje upoštevalo v prvi vrsti to načelo, bodo uspehi sigurni in članstvo zadovcvljno. -ž.