Termoelektrarna Šoštanj
Na četrtem bloku že strojna montaža
Gradnja odžvepljevalne naprave na četrtem bloku šoštanjskih termoelektrarn poteka po zastavljenem planu. Večino gradbenih del so že opravili in začeli 18. oktobra tudi že s strojno montažo. Ta bo obsežna in bo trajala vse do konca prihodnjega leta, ko naj bi začela odžveplje-valna naprava poskusno obratovati.
V tem času si vodstvo termoelektrarne prizadeva, kako zapreti finančno konstrukcijo za izgradnjo odžvepljevalne naprave tudi na petem bloku. Prihodnji mesec naj bi jih obiskala komisija svetovne banke, ki se bo potem odločila koliko od odobrenih sredstev Sloveniji za ekološke naložbe, bodo namenili šoštanjski termoelektrarni.
Direktor Jaro Vrtačnik je optimist in upa, da bodo finančni viri za to obsežno naložbo dorečeni do konca leta in da bo mogoče v začetku prihodnjega leta že potrditi investicijski program.
Pohištvena paša za oči
Na ljubljanskem razstavišču se predstavljajo največji slovenski proizvajalci pohištva. Mednje sodi tudi Notranja oprema Gorenja, ki se predstavlja s programi kopalnic, kuhinj in keramike.
I mz
Na dnu
Rudnik lignita Velenje in Kulturni center Ivan Napotnik sta v torek dopoldne na velenjskem gradu poskrbela za pravi medijski boom. Ob in v očiščenem zunanjem grajskem vodnjaku, globokem 48,5 metra seje zbrala četa novinatjev in drugih gostov.
O tem, kako je bilo, berite v reportaži na zadnji strani. Stane Vovk je v objektiv fotoaparata ujel tudi vodjo del pri čiščenju grajskega vodnjaka Matjana Lampreta, ki seje na dno spustil s spominsko ploščo. To je v globini pritrdil predsednik velenjske občinske skupščine Pankrac Semečnik.
■ mkp
Prva enota gasilcev alpinistov
Akcije ob mesecu požarne varnosti so v mozirski občini sklenili v soboto. Nad Solčavo so prikazali gašenje gozdnega požara v strmem in nedostopnem skalnatem terenu. Gasilcem so na pomoč priskočili alpinisti, ob tej priliki pa so imenovali prvoeno-to gasilcev alpinistov v Sloveniji.
Z novinarske konference Gorenja GA
Vse bolj prijazni do okolja
V največjem sistemu Gorenja, v podjetju Gorenje Gospodinjski aparati namenjajo varovanju okolja precej pozornosti. Na to kažejo tudi dosežki, ki so jih predstavili predstavniki omenjenega podjetja novinarjem na torkovi tiskovni konferenci. Enega zadnjih tovrstnih predstavlja proizvodnja hladilno zamrzovalnih aparatov "CFC free" in "FCKW frei", brez za ozon škodljivih freonov. Gre za tako imenovane zelene aparate oziroma za uvajanje okolju prijaznih tehnologij in proizvodnjo okolju prijaznih velikih gospodinjskih aparatov - ku-halnih, hladilno zamrzovalnih in pralno sušilnih.
Kot je povedal namestnik generalnega direktorja Gorenje Gospodinjski aparati za tehnično področje mag. Jože Dolinar, so se v osmem največjem proizvajalcu bele tehnike v Evropi že zelo zgodaj zavedali pomembnosti varstva okolja. V zadnjih nekaj letih pa so jih k temu na nek način še močneje usmerile zahteve trga. Kajti, ekologija postaja vse pomembnejša tržna dejavnost. Njihovi dosežki na tem
področju so zavidanja vredni. Zal, pa vsem prizadevanjem ne sledi slovenska zakonodaja s področja varovanja okolja, pa tudi slovenska vlada nima prav velikega posluha za tovrstna spodbujanja. Naložbe v uporabo in izdelavo okolju prijaznejših velikih gospodinjskih aparatov so velike, ne odražajo pa se toliko pri ceni izdelka na trgu. Veliki gospodinjski aparati z ekološko izjavo so zaradi vgrajenih dražjih komponent danes dražji od 8 do 12 - odstotkov, kar pa zaradi znanih razmer za širši krog kupcev ni preveč zanimivi. Samo mimogrede, v Gorenju Gospodinjski aparati bodo v tem in v naslednjih dveh letih vložili za prehod na proizvodnjo "zelenih aparatov" od 9 do 10 milijonov DEM. Skupaj z Banko za razvoj in Vlado Republike Slovenije sedaj pripravljajo projekt za pridobitev denarja za prehod na proizvodnjo ekološko neoporečnih aparatov. Odobrila naj bi jim ga svetovna banka. Več z novinarske konference bomo poročali v prihodnji številki Našega časa.
■ (tp)
lil j^fijj^^g^ Mirnim(^■■1
Prevladovalo bo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami.
rudarskih znanosti
Pred dvema dnevoma (v torek) Je v.d. predsednika poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje mag. Frane Žerdln na Fakulteti za naravoslovje In tehnologijo Univerze v Ljubljani uspešno za-govarjal doktorsko disertacijo. Njen naslov Je bil "Metodologija Izdelave optimalnega dolgoročnega plana proizvodnje v md-niklh z Jamskim načinom eksploataclje".
S tem si Je pridobil naziv doktorja rudarskih znanosti. Tudi naša Iskrena čestitka!
'mh CERTIFIKATA, HSISLJUL M Gh ?A 2\T0,M 50 M VSLAVStčtf ?WtST/V£M
snopu cs/tJ ev muiem, m m t-tfmusr.
Franc Žerdin - doktor
Svet' Martin iz mošta dela vin'
Martin je danes, ki mošt spremeni v mlado vino. Prav z Martinom je na Slovenskem povezano eno najbogatejših stoletnih izročil, Martina pač povsod proslavimo, kot se za nastanek vina spodobi. Veliko je najrazličnejših običajev in prireditev, ki jim bomo priča tudi letos, saj pravijo, da bo (je) letošnje vino sladko in dobre kakovosti.
Po naključju smo se ustavili v kleti Slavka Kortnika, po domače Frlina, v Podgorju pri Velenju. Na 50 arih vinograda Je letos pridelal okoli 700 litrov mošta, danes že vina. Čeprav so bila leta, ko je bil pridelek precej večji, je z letino in kakovostjo zadovoljen in z veseljem je nazdravil.	■ (foto:bm)
2 KAK ČAS	DOGODKI	|	emb	ra 1993
				
Hvala vam, krvodajalci!
VELENJE - Že kar nekaj let zapored se občina Velenje uvršča po Število krvodajalcev v sam slovenski vrh. Vse ka/.e, da bo (ako tudi letos. Kajti s krvodajalsko akcijo, ki jo je minuli
/a Zavod za transfuzijo krvi i z Ljubljane, so sezono na tem področja za letos sklenili. Podatki o udeležbi so nadvse spodbudni.
Dokončnih podatkov na velenjski RK Se sicer nimajo, prepričani pa so, da se je tudi letos odzvalo klicu na pomoč več krvodajalcev kot so načrtovali. Število bo zagotovo preseglo J500 darovalcev krvi. Samo zadnje štiridnevne akcije v prostorih Doma učencev v Velenju se je namreč udeležilo več kol 1100 občanov.
*m
Popravek in dopolnitev javnega razpisa za oddajo stavbnega
zemljišča za izgradnjo poslovno-upravnega objekta z gostinskim
lokalom v pritličju, štev. 4 in možnostjo izgradnje podzemnih
garaž, objavljenega dne 4.11.1993
Popravijo in dopolnijo se 3., 7. in 8. točka razpisa, tako, da sedaj
glasijo:
3.točka:
Cena za m2 stavbnega zemljišča, skupaj s stroški minulih vlaganj, znaša 150 DEM/m2 zemljišča. Sorazmerni delež stroškov priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča znaša za posege, predvidene na območju urejanja C 4/3 po UN Centralnih predelov mesta Velenje (projekt št. 791/93-UN) 450 DEM/mz koristne površine objekta, vse plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju za DEM banke Slovenije na dan plačila. Stavbno zemljišče, ki je predmet razpisa je komunalno opremljeno s sledečimi komunalnimi napravami: asfaltna cesta z odvodnjavanjem in javno razsvetljavo, kanalizacijskim in vodovodnim omrežjem, NN elektro omrežjem ter PTT, KRS in vročevodnim omrežjem. Uspeli ponudnik nosi tudi takoimenovane investitorske stroške, stroške zunanje ureditve in stroške spremembe namembnosti zemljišča, kakor tudi stroške morebitnih prestavitev obstoječih komunalnih naprav na tem območju.
Dokončno se bo kupnina za zemljišče kot stroški priprave in opreme komunalnega zemljišča poračunala v dodatku k pogodbi o oddaji stavbenga zemljišča v roku 10 dni po novi geodetski odmeri.
7.točka:
Uspeli ponudnik mora plačati tudi davek na promet nepremičnin.
8.točka:
Rok za sklenitev in podpis pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 14 dni po sprejemu obvestila uspelemu ponudniku s strani Sklada stavbnih zemljišč, sicer se smatra, da je od pogodbe odstopil zaradi česar mu zapade varščina v korist Sklada. Ostale točke razpisa ostanejo nespremenjene.
SKLAD STAVBNIH ZEMUIŠČ OBČINE VELENJE
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani
varčevalci!
Ko boste naslednjič prodajali ali kupovali tujo valuto, raje najprej poglejte v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d..
Odslej bo tudi v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. razlika med nakupnim in prodajnim tečajem minimalna in zato naši tečaji med najugodnejšimi. Morebitnih nekaj tolarjev razlike pri 1.000,00 DEM pa bodo več kot nadomestile druge prednosti kot so:
-	možnost menjave vseh valut s tečajnice BS, ne glede na znesek,
• popolna varnost, saj vse bankovce preverijo strokovnjaki,
-	namesto prenašanja gotovine lahko vse uredite brezgotovinsko, prek računa v banki,
-	ob nakupu ali prodaji tuje valute ne zaračunavamo provizije,
■ ne boste nas iskali po zakotnih ulicah, naše poslovne enote vas prijazno pričakujejo.
Iz dela velenjske vlade
Cesta na Selo bo Smarska
Vse kaže, da ceste na Selo v občini Velenje ne bo več. Dokaj nelogično je bilo to poimenovanje in je povzročalo veliko orientacijskih zmed. Krajani so zato predlagali, da se preimenuje v Šmarsko cesto, saj je pravzaprav njen podaljšek. Zadnjo besedo bodo imeli delegati občinske skupščine, velenjska vlada paje za to že dala zeleno luč.
Odpisali dohodnino
V	veljavni dohodninski zakonodaji je tudi mnogo nelogičnosti in včasih se dogodi, da so previsoko obdavčeni občani z najnižjimi dohodki, saj jim ti ne omogočajo nobenih vlaganj in zato ne morejo uveljaviti olajšav po sedmem členu. Vsi takšni lahko naslovijo na republiško upravo za javne prihodke prošnje, da jim ta dodatna plačila dohodnine, odpiše. Velenjska izpostava je prejela v letošnjem letu 82 takšnih vlog. Po temeljitem preudarku so enainpetdesetim prošnje ugodno rešili, enaintridesetim pa zavrnili.
Skupaj so tako odpisali 547 tisoč tolarjev dohodnine.
Avtosejem pred Rdečo dvorano
Velenjska vlada je odobrila Zvezi šoferjev in avtomehanikov koriščenje parkirišča pred Rdečo dvorano za organizacijo nedeljskih avtosejmov.
Sredstva, ki jih dobijo na ta način, so jim ob članarini edini vir za financiranje njihove razvejane dejavnosti. Med drugim pripravijo vsako leto praznovanje ob 13. juliju, dnevu šoferjev in avtomehanikov ter mnoga športna in družabna srečanja. Pri njih pa uspešno deluje tudi stanovski pevski zborov.
Nov prometni režim na Jenkovi in Tomšičevi
Ena najbolj črnih prometnih točk v Velenju je vsekakor križišče Tomšičeve in Jenkove ceste. Na predlog sekretariata za javne gospodarske dejavnosti je izvršni svet sprejel odredbo o prometni ureditvi Jenkove ceste s križiščem s Tomšičevo cesto.
V	cestnem omrežju Velenja predstavlja Jenkova cesta povezavo s Kidričevo, ki je severna tangenta mestnega jedra z ožjim mestnim središčem v območju Prešernove ceste. Ravna trasa in direktna zveza s centrom dajeta Jenkovi cesti vlogo atraktivne mestne vpadnice, za kar pa ta cesta ni bila grajena. Po zasnovi mestnega omrežja naj bi bil primarni obroč okrog ožjega središča Kidričeve, Cesta talcev, Šaleška in Foitova cesta, Jenkova pa bi pri tem imela le funkcijo lokalnega dostopa do con v centru, enako kot Tomšičeva in Prešernova cesta.
Poseben problem predstavlja križišče Jenkove s Tomšičevo cesto, ki je izvedeno kot križanje dveh lokalnih stanovanjskih cest, dejansko paje to križanje hitrega tranzitnega prometa na neprednostni smeri z lokalnim prometom na prednostni smeri.
In kakšna bo nova prometna ureditev ?
Na celotni dolžini Jenkove ceste, kjer je to mogoče bodo uredili dodatna parkirišča za osebna vozila. V križišču bodo postavili vertikalne prepreke in s tem umirili promet. Vse štiri prehode za pešce bodo bolj poudarili, vertikalne prepreke pa postavili tudi na Jenkovi cesti v neposredni bližini osnovne šole Antona Aškerca. Na ta način bodo omejili hitrost, ki bo omejena na 40 kilometrov na uro.
_"(mz)
Občinska gasilska zveza Velenje
Oktober za izobraževanje
Oktober je vsako leto mesec varstva pred požari. V tem času je bilo v velenjski občini več aktivnosti, ki so jih gasilci uspešno organizirali. Največ pozornosti so namenili izobraževanju in usposabljanju gasilcev, vse na podlagi številnih praktičnih vaj reševanja ljudi, živine in večjih objektov v občini. Vaje so nazorno pokazale kako so velenjski gasilci usposobljeni in pripravljeni za reševanje in posredovanje ob morebitnih resničnih dogodkih, ki sijih seveda
nikoli ne želimo. Letošnji mesec varstva pred požari so zelo resno vzeli tudi v vseh gasilskih društvih, ki so zgledno organizirala svoje akcije in prireditve.
Za oceno aktivnosti v mesecu oktobru smo poprosili poveljnika Občinske gasilske zveze Velenje, obenem tudi poveljnika Savinjsko-šaleške regije, Darka Koželja.
"Kljub temu, da so gasilci v naši občini skozi celo leto o-pravljali izredno pomembne aktivnosti pri prevozih pitne vode, so se tudi za delo v oktobru izredno dobro organizirali. Vsa gasilska društva so izvajala poučna predavanja učencem ter ostalim občanom, na široko so odprla vrata gasilskih domov in prav vsak si je lahko ogledal gas-ilsko tehniko. Organizirala so tudi strokovna predavanja za lastne gasilce. Opravljeno je bilo mnogo preventivnih pregledov stanovanjskih in ostalih objektov. Vendar po sedaj zbranih podatkih menim, daje bilo teh pregledov premalo, predvsem smo opravili premalo pregledov v delovnih organizacijah."
Kako so se izkazala gasilska društva iz Velenja?
"Vsa društva so priredila demonstrativne vaje ali v njih sodelovala. Analize vaj so pokazale, da bo treba ravno temu področju posvetiti več pozornosti. Pri organizaciji takšnih vaj bo v prihodnje treba vključiti več strokovnjakov z različnih področij, predvsem pa zagotoviti aktivnejše sodelovanje operativnega štaba OGZ Velenje. Vse negativne in pozitivne ocene o aktivnostih v mesecu oktobru bomo vsekakor upošteval i pri delu in načrtovanju za naslednje leto."
In kaj bi dejali za zaključek?
"Dovolite mi, da se v imenu OGZ Velenje in v lastnem imenu zahvalim vsem gasilcem OGZ Velenje za opravljeno požrtvovalno delo pri vseh intervencijah, prevozih pitne vode ter aktivnostih v mesecu oktobru. Zahvaliti se moram tudi vsem medijem, predvsem tedniku Naš čas, Radiu Velenje ter VTV studiu, ki so zelo korektno in sprotno obveščali občane o naših aktivnostih skozi vse leto, ne le v mesecu oktobru."
m b.M.
Darko Koželj; "Vse slabe in dobre ugotovitve bomo upoštevali pri delu in načrtih za prihodnje leto"
Bolje za invalide
VELENJE -Invalidi na vozičkih se nenehno srečujejo s številnimi, zanje nepremagljivimi ovirami. Med nje sodijo tudi prehodi za pešce, pravzaprav s cestnimi robniki, ki ločujejo cesto in pločnik. Preko njih se invalidi z vozičkom enostavno ne morejo prepeljati, če jim kdo ne priskoči na pomoč. V Velenju se glede tega invalidom obetajo boljši časi. Komunalno podjetje Velenje bo namreč v kratkem pričelo odstranjevati oziroma zmanjševati omenjene robnike. Jasno je, da to ni edina ovira za invalide, ki se na vozičku odpravljajo po vsakdanjih opravilih. Upajmo torej, da bodo odpravili tudi ostale.	Ub.m.
V torek bo zasedal otroški parlamet
V skupščinski dvorani v Velenju se bo v torek odvil čisto poseben parlament. Velenjski osnovnošolci bodo razpravljali o vseh oblikah nasilja, s katerimi se srečujejo v šoli, doma in v prostem času.
Temo so si izbrali na lanskem republiškem otroškem parlamentu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki iz velenjskih osnovnih šol. Na letošnjem občinskem otroškem parlamentu, ki ga tudi tokrat organizira Občinska zveza prijateljev mladine, bodo o temi z naslovom "Brez nasilja za prijateljstvo" poleg 10 predstavnikov iz vsake osnovne šole spregovorili tudi predstavniki institucij, ki so s problemom neposredno povezani.
UbŠ

Svetniki in naše ceste
Boste rekli, ja kaj pa imajo skupnega svetniki in ceste!
Pesimisti bi rekli, da imajo skupno to, da niso ne eni ne drugi otipljivi; vsaj naše bodoče ceste še niso kaj dosti resnično otipljive. Optimisti pa bi rekli, da so nam lahko oboji v veliko pomoč. Jaz pa sem na povezavo pomislil ob današnjem prazniku. Danes je sveti Martin. To je tisti svetnik, kiriare-di iz mošta vino. Vino pa naredi iz prenekaterega vouiika divjaka, ki potem sprošča svojo energijo po naših cestah. In tako imamo spet po svoje povezane svetnike in ceste. Le daje pri slednjem žalostno še to, da ima prepogosto prste vmes še nič kaj sveta Matilda.
Morda je povezava med .merniki in našimi cestami še ta, da je vse
skupaj v zraku. Pri tem mislim na zadnjo pobudo, Slovenskega ekološkega gibanja, da je treba cesto od Arje vasi proti Trojanam graditi ne pa A ali B predloženi varianti, ampak po novi hribovski varianti. No, saj ta pobiuJa ni čisto nova. Že v preteklosti smo slišali, da je najbolje cesto graditi po zraku, da bi obvarovali zemljišča. Slišane so bile seveda tudi pripombe, da zaradi tistih načrtov, da bi šla cesta več ali manj po zraku, lahko ta cesta res ostane v zraku. In v tem Martinovem času je seveda dobro, da imamo opravka s cestno traso v Savinjski dolini; če bi namreč razpravljali o podobni cesti na Goriškem ali pravem vinarskem Štajerskem, bi bile pripombe gotovo obratne. Cesto bi gotovo hoteli zriniti z gričev v dolino, da ne bi uničili vinogradov. Največja
napaka cest je namreč ta. da morajo nekje potekati. Seveda jih je tudi mogoče speljati res bolj ali manj po zraku, a kaj ko je taka gradnja dražja. Ne dvomno, da bi zanjo glasovali naši projektcuiti in tudi izvajalci; ti namreč ljubijo drage stvari. Tam namreč tudi njim več kane v žep.
Ampak v sedanjem času, ko so že razgrnjeni načrti trase, je nova pobuda seveda vnesla še dodaten nemir v sicer v sedanjem času dokaj umirjeno Savinjsko dolino. Gotovo bo sedaj še več razprav in v dvomih bodo še tisti, ko so se doslej že odločali, za kakšno varianto bodo dvignili roko. Seveda je prav, da pokažemo na vse možnosti zdaj, ko je še čas, da kdo kasneje komu ne bi očital, da smo se odločili slabo, toda res je ludi, da tečejo razprave o določitvi lokacije
oziroma trase že tako dolgo, da bikdc lahko resno že tudi predlagal to liri bovsko-viaduktovsko rešitev. In ne It bežno, kar so nekateri res že predla gali.
V teli dilemah ne vem, če je kdo, ki lahko reče, da čas dela za njega, gotovo pa jih vseeno veliko, ki bode rekli, da je manj škoda časa kot pc zemljišč in da lahko tehtna rešite\ poplača izgubo časa. Seveda ostajc še ena rešitev: da tisti, ki odločajc oziroma pripravljajo strokovne rešitve, res čimprej pregledajo tudizad-nji predlog in ga že v začetku nt ovržejo z zamahom roke, češ, da jt rešitev predraga, najbolj drago ji namreč tisto, kar za vedno uničiš.
Takih "rešitev "pa smo naredili (pre)veliko!
■(Kr)

Centralna čistilna naprava Šaleške doline
"Spomenik vplivnih ? Ne!"
Je centralna čistilna naprava res spomenik mogočnim, ker kljub precejšnjim vlaganjem še vedno ne daje željenih rezultatov? To vprašanje (izzvenelo je bolj očitek kot vprašanje) je zastavil eden od delegatov na zadnjem zasedanju zborov združenega dela in krajevnih skupnosti velenjske občine pri obravnavi sanacijskega programa za vode v Šaleški dolini. Odgovor nanj in na še nekatera druga vprašanja smo poiskali pri vodji poslovne enote Kanalizacija velenjskega Komunalnega podjetja Štefanu Pražnikarju.
"Takšno vprašanje je za 16 zaposlenih v enoti, ki upravlja s centralno čistilno napravo Šaleške doline, žalitev. Vsak tovrstni očitek zavračamo. Pripravljeni smo to naše stališče - mimo izjemnega nadzora ER1CA in vodno - gospodarske inšpekcije -zagovarjati pred strokovno komisijo. Splet srečnih okoliščin
Štefan Pražnikar
(ali kakor že hočete) je, da so rezultati analize iz letošnjega septembra izjemno ugodni. 88,4 -odstotno čiščenje v BPK 5 kaže, daje centralna čistilna naprava krepko presegla načrtovane kazalce. Podatki niso "blef', ampak dejstva."
Zakaj je torej reka Paka
kljub centralni čistilni napravi še vedno v tretjem kakovostnem razredu kot je bila pred to naložbo?
Štefan Pražnikar: "Preprosto zato, ker so ves čas mislili, da so edini onesnaževalec Pake komunalne odplake. S pomočjo programa smo odkrili, dajih je veliko več. Največji je bila šoštanjska Tovarna usnja. Ob tem je treba poudariti, da so v zadnjih nekaj mesecih v firmi spremenili tehnologijo, zato se je onesnaženost zmanjšala. V zaključni fazi so tudi priprave na priključitev Tuševe čistilne naprave na 1. etapo centralne čistilne naprave Šaleške doline. Reka Paka bo v tretjem kakovostnem razredu vse dotlej, dokler ne bo zaključen krogotok transportne vode v Tešu. To bo pripomoglo k zmanjšanju kemičnih vplivov. PH je namreč eden od glavnih podatkov za uvrstitev reke v višji kakovostni razred."
So na voljo podatki, s katerimi bi podkrepili vašo trditev?
Štefan Pražnikar: "So. Celotna obremenitev reke Pake je (po podatkih iz leta 1992) znašala 5180
20 let uspešnega dela velenjskega TCL
***S**»**i»ftM*K*»M*«***K*S«S»SttM
Hitreje in ceneje do certifikatov
V	večini evropskih držav certi-ficiranje izdelkov bele tehnike ni obvezno, je pa certifikat, lastnina, o varnosti izdelka vseskozi eden najpomembnejših dejavnikov pri prodaji. Vsi Gorenjevi veliki gospodinjski aparati imajo ustrezne certifikate, ki dokazujejo, da so varni pri uporabi in da ne ogrožajo oY.o\ja,se pravi, da izpolnjujejo vse varnostne predpise držav, kamor jih izvažajo.
V	republiki Sloveniji je za preizkušanje in certificiranje velikih gospodinjskih aparatov in električnih sestavnih delov zanje pooblaščen velenjski TCL, laboratorij za preskušanje in certificiranje. Ob vrsti drugih podjetij, ki so TCL zaupala izvajanje aktivnosti za pridobivanje potrebnih certifikatov
doma in na tujem, je njihov največji in najpomembnejši partner Gorenje Gospodinjski aparati.
Odlika dela strokovnajkov TCL je, da so uspeli skrajševati čas preskušanja in certificiranja, ki traja praviloma tudi do dve leti, na vsega tri do šest mesecev, s čimer so se občutno zmanjšali tudi stroški preskušanja in certificiranja. Za Gorenje Gospodinsjki aparati vzdržujejo trenutno okoli 450 različnih nacionalnih znakov, na leto pa pridobijo več kot 350 novih novih certifikatov oziroma dopolnil certifikatov.
Sicer pa velenjski TCL skupaj vzdržuje letno okrog 500 različnih atestov, certifikatov in dopolnil, na novo pa pridobijo oziroma izdajo okrog 400 certifikatov.
Za velenjskim TCL oziroma njegovimi predhodniki je 20 let dela, kar pomeni, da sodi med najstarejše institucije v Republiki Sloveniji, ki pisno s certifikatom zagotavljajo, daje izdelek takšen, kot zahtevajo veljavni predpisi s področja varnosti. Že kmalu po u-stanovitvi so Velenjčani začeli sodelovati s tujimi laboratoriji za preskušanje in certificiranje, najprej z nemškim VDE, zdaj pa sodelujejo z večino evropskih institutov, prav tako pa tudi z izve-nevropskimi. Tovrstno sodelovanje je, kot kažejo podatki o številu vzdrževanih in na novo pridobljenih oziroma izdanih atestov, certifikatov in raznih dopolnil, nadvse uspešno.
m(ek)
Gorenje Notranja oprema
V korak z najboljšimi
kg kisika na dan. Od tega so jo komunalne odpadne vode obremenile 1680, Tuš pa 3500 kg kisika na dan. Z drugimi besedami, lani je Tuš obremenil Pako bolj kot občani (28000, Tuš 58300 prebivalcev). Po čiščenju na centralni čistilni napravi so komunalne odplake ob 54 - odstotni učinkovitosti obremenjevale Pako z 773 kg kisika na dan. Tuš pa ob 15 - odstotni učinkovitosti svoje čistilne naprave z 2975 kg kisika na dan. Ob 28 -odstotni skupni učinkovitosti je bila celotna obremenitev po čiščenju zmanjšana na 3748 kg kisika na dan. Če pa bi tehnološke odplake čistili na prvi etapi centralne čistilne naprave, bi se celotna obremenitev reke Pake ob 45 -odstotni učinkovitosti zmanjšala na 2100 kg 02/dan oziroma za 59 -odstotkov."
Kaj pa nadaljnja izgradnja centralne čistilne naprave Šaleške doline?
Štefan Pražnikar: "Še vedno je naš cilj izgradnja biološke stopnje. Ta je pogojena z vodno -gospodarskim soglasjem. Zgraditi bi jo morali do leta 1998. Ob tem naj povem, daje Velenje peto mesto v Sloveniji, s precej industrije ob reki. Sprenevedanja je ..."
Katera kanalizacijska omrežja so priključena na kolektor Šaleške doline in katera še ne?
Štefan Pražnikar: "Priključena so mesto Velenje z naselji Konovo, Selo, Pesje, industrijska cona Velenje (brez tehnoloških voda), izcedne vode iz komunalne deponije, industrijska cona NOP, desni breg mesta Šoštanj in Metleče. V tem letu smo predvideli še priključitev levega brega Šoštanja, zaradi pomanjkanja denarja naložbo prenašamo v leto 1994). Šele sedaj pa bomo priključili naselje Pohrastnik. Nepriključene tako ostajajo industrijske cone Stari jašek Velenje, Teš in Tuš."
(tp)
Kdo koga spoštuje?
Predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik je na slovesnosti v Sevnici ob Dravi pred dnevi izrekel veliko in za nas ta čas izjemno aktualno resnico. Tako nekako je rekel, da nas bosta Evropa in svet spoštovala toliko, kolikor bomo spoštovali sami sebe in svojo državo. Saj ne bo zameril, če u-gotovim, da ni prvi, kije to po-tuhtcil in na glas povedal pa zadnji tudi ne. Je pa res, da je s to resnico, ki jo je življenje že ničkolikokrat potrdilo v razmerjih najrazličnejših sort, zapretil v pravšnjem času, saj sami s sabo in s svojim delom kot svinja z mehom pa prav nič nas ob tem ne daje niti rdečica, kaj pele slaba vest. Kar se dogaja z lastninjenjem, z revizijami teh postopkov in vmes ostalim, kar gre zraven, komajda še meji na verjetnost in je tako v nebo vpijoč primer vsakršne nespodobnosti in nespoštovanja, da bi nas moralo hudo skrbeti.
Zmeda je popolna. Pravijo, da os iznajdljivi in daljnovidni mojstri špekulanstva pravočasno polastninili vse, kar se je dalo, pri čemer gre besedo po-lastniniti razumeti kot brezs-ramno polnjenje zasebnih žepov z družbenim denarjem kajpak s pomočjo servisov v tujini. Še to dodajajo, da jih pravzaprav ni za kaj prijeti, da so pač izkoristili pravo zmedo in vseh možnosti poln prazen čas do sprejetja lastninske zakonodaje. Govori se o blaznih vsotah o-škodovanja. Tudi konkretnih primerov je obelodanjenih kar nekaj. Vlada v isti sapi pove, da so zneski menda manjši in da
sploh ni res, kar raja govori, da ni za potrebo zaščitno nič naredili. Politiki razno raznih kcd-ibrov in barv vlečejo na svetlo posamične eksemplarične Zgodbe, takšne in tiste pač, ki nabolje strežejo njihovim dnevnim političnim interesom. Prizadeti se kajpak na vse kriplje branijo, zanikajo vsakršne obtožbe in grozijo s tolažbami. Pa ne le grozijo. Tudi tožijo. Medsebojno ob-kladanje raven pobalinskega zmerjanja, človek pa ne ve, komu naj verjame, ker vsak maha s svojimi trdnimi argumenti.
Nič drugače kot z neuradnimi obtožbami ni z uradnimi. Služba družbenega knjigovodstva je prišla na dan z osupljivimi podatki iz revizije lastninskega preoblikovanja, javno imenovani domnevni kršilci pa se tudi na to oglašajo z glasnimi demantir-ji in zavračanji slehernega suma nepravilnega početja. Ti si, jaz nisem, on je ta pa ne, primite njega, mene ne boste in v tem stilu naprej v nedogled. Kdo nesramno laže, kdo nesramno krade, kdo se nesramno spreneveda, kdo bo to smrdljivo godljo pospravil, da se bo vsaj vedelo, kdo zares je kriv in kdo ne, da ne bomo mešali in za-smrajevali vse počez? Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope gospod Martinez je že vedel, zakaj je ob nedavnem obisku pri nas rekel, da je slovenska politika pretiha, da pa lahko razume razloge zato. Pozna jih že lahko, bog sam pa ve, če jih tudi razume, saj jih še mi sami ne moremo.
■ Jože Krajnc
Koristna izmenjava izkušenj
Pre dnevi je bil na obisku pri Sindikatu kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije predsednik kovinarskega sindikata dežele Bavarske VVerner Neuge-bauer s sodelavci, v četrtek, 28. oktobra 1993, pa so obiskali tovarno Malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah in Gorenje v Velenju. Goste iz Nemčije so na obisku v Savinjski in Šaleški dolini spremljali predsednik ZSSS Dušan Semolič, sekretar SKEI Slovenije Vladimir Bizovičar in predsednica območne organizacije ZSSS Velenje Mira Videčnik.
Po ogledu proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov v Gorenju je sledil pogovor, na katerem so poleg gostov sodelovali še generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič in direktor kadrovsko-splošnega področja Drago Bahun ter predstavniki SKEI poslovnega sistema Gorenje. Predsednik SKEI Gorenje Branko Amon je v uvodnem delu razgovora predstavil delovanje sindikata v tem velikem poslovnem sistemu, kjer deluje kar 11 sindikatov podjetij Gorenja, ki se povezujejo v konferenco sindikata Gorenje, znotraj večjih sindikatov pa so ustanovljene še sindikalne podružnice ali sindikalne skupine. V Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije je včlanjenih preko 75 % vseh zaposlenih v podjetjih Gorenja. Na vseh ravneh sindikalne organiziranosti zastopajo in uveljavljajo interese in pravice članstva ne le pri uveljavljanju kolektivnih pogodb, temveč tudi na ostalih področjih dela. Branko Amon je orisal čas, v katerem živimo in nam prinaša še
veliko nedorečenih rešitev ter se dotaknil vprašanj lastninjenja in na koncu omenil še nejasno ekonomsko politiko države. Poudaril je, da država nujno potrebuje zunanje trge ter torej velike izvoznike, žal pa so takšni, kot je Gorenje, prepuščeni sami sebi.
Generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič je gostom najprej predstavil razvoj Gorenjain izrazil prepričanje, da so delavci zelo visoko motivirani z idejo Gorenja, ki je zraslo na zeleni poljani ter pognalo trdne korenine.
Predsednik bavarskega sindikata kovinarjev je z zanimanjem sle-
dil razgali Jožeta Staniča predvsem o prodoru v svet, zato gaje še posebej zanimalo, kako se uspe Gorenje vključevati v bitko na zahtevnem evropskem trgu prav z velikimi gospodinjskimi aparati. Bilje mnenja, da bi morala država Slovenija imeti strategijo, kako pomagati takšnim poslovnim sistemom, kot je Gorenje.
Werner Neugebaruer seje zanimal še za postopek lastninjenja ter posebej za sistem izobraževanja v Gorenju, za sodelovanje z drugimi sindikati ter še za nekatera druga vprašanja, ki so v sindikatu slovenskih kovinarjev kar dobro rešena.
H.J
Poslovne novice
Želimo opozoriti vse obstoječe in bodoče podjetnike, daje Ministrstvo za gospodarske dejavnosti objavilo razpis za pridobivanje sredstev za razvoj malega gospodarstva. ki velja do 31.12.1993.
Med 8. in 12. decembrom 1993 bodo na Gospodarskem razstavišču predstavili češko gospodarstvo. Ponudbe in povpraševanja čeških podjetij, ki bodo sodelovala, so na voljo na GZS - Območni zbornici Velenje.
Od Gospodarske zbornice Češke smo prejeli spisek ponudb in povpraševanj za poslovanje z njihovimi podjetji.
Veleposlaništvo Slovenije na Kitajskem nam je posredovalo spisek investicijskih projektov in kooperacij v pokrajini Qinhai. Spisek zajema projekte energetike, kemijske tehnologije, rekonstrukcij, gradbenega materiala in podobno.
Obveščamo vse gospodarske subjekte, da pripravljamo srečanje z Združenjem za malo gospodarstvo iz Benetk in sicer v začetku decembra. Zato vabimo, da se oglasite s ponudbami in povpraševanji.
Center za tehnološko usposabljanje prireja seminar za predavatelje in inštruktorje o didaktiki in metodi izobraževanja. Predaval bo dr. Edwald Reiter iz Avstrije.
Še vedno je čas, da se prijavite za tečaj za pridobitev potrebne izobrazbe za prodajalca in poslovodjo v trgovini.
V okviru EVROPARTENAR-lAT-a smo od škotskih malih in srednjih podjetij dobili ponudbo za poslovno sodelovanje in kooperacije.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na GZS - območni zbornici Velenje, Trg mladosti 12, telefon: 063/856-920.
V torek so odprli na ljubljanskem razstavišču sejem pohištva, na katerem se predstavlja tudi Notranja oprema Gorenja s programom kuhinj, kopalnic in keramičnih ploščic.
To podjetje je že nekaj časa usmerjeno na zahtevne evropske trge, kjer so si tudi pridobivali znanje in izkušnje in se danes lahko povsem enakovredno postavijo ob bok proizvajalcem najvišjih cenovnih razredov.
Ob tem Notranja oprema Gorenja ne zanemarja domačih kupcev. Prav zato se tudi predstavljajo na ljubljanskem sejmu, kjer razstavljajo nekaj sestavov kuhinj, med njimi je precej miniaturnih izvedb namenjenih malim stanovanjem in poslovnim prostorom. Pripravili so tudi obsežen katalog, v katerem predstavljajo celovito ponudbo kuhinj, tako da si lahko potrošnik izbere tisto, kar mu najbolj odgovarja. Trenutno je možno izbirati med trinajstimi tipi kuhinj v devetindvajsetih barvnih variantah. Vse kuhinje delajo v Notranji opremi po naročilu.
Prav tako ponosni so še na kopalniški program, ki
ga razstavljajo na sejmu v novih designih in barvnih kombinacijah. Vse skupaj pa dopolnjujejo s predstavitvijo zares čudovitih keramičnih ploščic, ki sodijo tako po kvaliteti kot desingu v sam svetovni vrh. Že deset let prodajajo kar 40 odstotkov keramične proizvodnje na zahteven nemški
trg-
Trenutno so proizvodne zmogljivosti Notranje opreme povsem zasedene. To jim seveda daje elan za še smelejše razvojne poteze. V
prihodnjem letu nameravajo proizvodnjo močno povečati, dosegli naj bi kar 40 milijonov nemških mark, nam je zaupal njihov direktor Gregor Verbič.
Sejem pohištvo je odprt do sobote. Zaposleni Notranje opreme bodo veseli, če jih obiščete. Našli jih boste v hali B2. Seveda pa lahko obiščete tudi njihovo razstavno prodajne salone v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki.
Mira Zakošek
Kupci lahko Izbirajo med trinajstimi tipi In devetindvajsetimi
barvnimi variantami kuhinj
4 SAŠ ČAS	11. novembra 1993
	
Martin, d.o.o. iz Pesja
Vaša investicija, Martin inštalacija
Kratko sporočilo, zapisano v naslovu, najbrž tisti, ki gradijo novi dom ali ga samo obnavljajo, dobro poznajo. Vsaj dve leti je že od takrat, ko je ta zasebna firma, s sedežem na Špeglovi 2 v Pesju, odprla specializirano trgovino z inštalacijskim materialom v Šoštanju. Ponudba potrebnega materiala na enem mestu za napeljavo vodovoda, kanalizacije, elek-troinštalacij, ureditev sanitarij, centralnega ogrevanja je bila dobrodošla novost na našem trgu.
Od danes (četrtka) dalje je specializirana trgovina z instalacijskim materialom na voljo tudi kupcem v Velenju in njegovi okolici, in sicer na Cankarjevi 1 (na tržnici) v Velenju.
Kot je povedal direktor firme Martin d.o.o. Roman Mlinar, se ponašajo tudi z močno razvejano trgovinsko mrežo po
Sloveniji, saj oskrbujejo ter na veliko prodajajo material tudi drugim firmam in trgovinam. Lastni prevozi, s katerimi poskušajo ugoditi strankam po najhitrejši dostavi materiala na dom, samo dopolnjujejo pestro ponudbo firme.
Ne pravijo kar tako, da jim kupci zaupajo in se v njihovo prodajalno radi vračajo. Kajti, znajo jim prisluhniti in po najboljših močeh tudi ugoditi. O tem priča dejstvo, da so letos začeli prav na željo in potrebo kupcev še s storitveno dejavnostjo ter montažo vsega inštalacijskega materiala. "Z našo ekipo stranki pripravimo predračun in instalacijsko delo pri ogrevanju, vodovodu in
elektroinštalacijah tudi opravimo. Posebna specialnost pa so naše plinske naprave."
Vsa dosedanja prizadevanja za zadovoljstvo kupcev so že obrodila sadove. Vendar jih uspehi niso uspavali. Nasprotno. Zaposleni v firmi Martin d.o.o. si želijo, da bi kupce v dolini ne samo oskrbeli z materialom po najugodnejši ceni oziroma najceneje, ampak da bi se ti nanje pogosteje obračali tudi z vprašanji o kakovosti, ali pa samo želeli slišati dober nasvet. Roman Mlinar nam je ob koncu pogovora še povedal: "Naša želja je prav tako privabiti v dolino tudi kupce iz sosednjih dolin. Kajti, še preveč dobro se zavedamo, da je ob ekonomiji pomembna tudi ekologija."
■ m
Ste sposobni,
dinamični,
učinkoviti?
Ste pripravljeni postati eden tistih, ki bodo s svojim znanjem in prodornostjo sooblikovali naše podjetje?
Če iščete izzivalne priložnosti
-	ker ste sposobni rojevati nove, ustvaijalne zamisli, ki jih potrebujemo, da še povečamo prisotnost in delež na trgu,
-	ker imate v žepu diplomo in v glavi znanje ustreznih fakultet
-	ker vam vaša nemščina omogoča poglobljen pogovor za sklepanje poslov, pri pripravi ponudb in pogodb
-	ker ne zardite pri pogovoru z angleško govorečim partnetjem...
oprema d.o.o.
Preloška c. 1, 63320 Velenje
se vam predstavljamo
Znani smo kot eden izmed večjih proizvajalcev samohodnega hidravličnega podpoija in zahtevnejše rudarske opreme, vključno z lastno hidravliko, ter kot izvajalec konstrukcij sistemov in drobilnosejalne tehnike.
Letno predelamo več kot tisoč ton materiala. Pri tem uporabljamo sodobni strojni park, nove metode projektiranja in vodenja proizvodnje.
Prodaja naših proizvodov in storitev je bila usmerjena predvsem na domači trg. Prihodki, pridobljeni s prodajo na tujih trgih, se iz leta v leto povečujejo, zato imamo tudi že pri zunanjih poslovnih partnerjih svojo identiteto.
S povečanim izvozom si prizadevamo nadomestiti zmanjšano prodajo naših proizvodov in storitev na domačem trgu.
Ponujamo vam delovna mesta:
-	PRODAJNI INŽENIR (2 izvajalca) Pogoji:
-	VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe
-	ing. strojništva
-	znanje nemškega oz. angleškega jezika
-	tri leta delovnih izkušenj
-	PROJEKTANT (2 izvajalca) Pogoji:
-	VII. stopnja strokovne izobrazbe
-	ing. strojništva
-	znanje nemškega oz. angleškega jezika
-	strokovni izpit
-	pet let delovnih izkušenj
-	ORGANIZATOR APLIKACIJ
Pogoji:
-	VI. oziroma VII. stopnja strokovne izobrazbe
-	ing. računalništva
-	tri leta delovnih izkušenj
-	SAMOSTOJNI PRAVNIK
Pogoji:
-	VII. stopnja strokovne izobrazbe
-	dipl. pravnik
-	pravosodni izpit
-	tri leta delovnih izkušenj
za katera boste sklenili delovno razmerje za nedoločen in polni delovni čas s 6-mesečnim poskusnim delom.
Če se boste odločili sprejeti naš izziv, nam skupaj s prijavo pošljite ustrezno spričevalo na naslov: ESO Oprema, d.o.o., Preloška c.l, 63320 Velenje (Kadrovska služba). Na razgovor vas pričakujemo osebno ali po telefonu (063) 853-312, interna 1790. Za odločitev, da se zaposlite v našem podjetju, imate na voljo 15 dni.
Turistično društvo Šmartno ob Paki
E A
Vino ŠMARTNO
Četrtek, 11. novembra ob 18. uri Vinski krst
Petek, 12. novembra ob 16. uri Srečanje vinogradnikov
Sobota, 13.novembra	Sejem domače obrti
ob 10. uri Nastop pihalne godbe Zarja ob 14. uri Zabava s Sanjo Mlinar ob 15 uri Razstava del slikarske kolonije ob 20. uri Martinovanje
- igra ansambel Vesna Nedelja, 14. novembra	Sejem domače obrti
ob 14. uri Prikaz starih ljudskih opravil ob 17. uri Koncert New Swing Quarteta
O I B
d. o. o.
Stari trg 36, (2. nadstropje nad Kompasom rent - a - car) Velenje, tel: 851 - 486, 851 - 678
NOVO - NOVO - NOVO
Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo specializirano trgovino z Italijansko keramiko in sanitarno opremo višjega kakovostnega razreda ter lončeno posodo, ki so jo uporabljale že naše babice.
Pri nas kupljeno keramiko vam tudi položimo, na izvršeno delo pa vam zagotavljamo dvo letno garancijo.
Izvajamo tudi vsa ostala zaključna dela ( kamen, teraco, parketi, plastike, demit fasade, slikopleskarska dela, instalacije...)
MOŽNOST PLAČILA NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI!
Del. čas: vsakdan od 7. do 19. ure.

Center za socialno delo Velenje
»88KWWW»888»888888W88888888W8888888»88«88»
Ne samo zima, tudi lakota trka na vrata?
V zadnjem času namenjajo sredstva javnega obveščanja so-ciali karprecej pozornosti. "Slika" je na tem področju v slovenskem prostoru dokaj kritična, poudarjajo. Je morda občina Velenje izjema?
Jelka Fužir, direktorica Centra za socialno delo Velenje pravi: "Ne. Letos je na področju socialnega varstva začel veljati nov zakon, katerega nastajanje ni potekalo v najbolj kritičnem obdobju prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Posledice so tu, kažejo se v številu iskalcev prve zaposlitve. Prav ti namreč postajajo najpogostejši upravičenci do denarnega dodatka."
Število teh se je izjemno povečalo. V povprečju so lani na omenjenem centru dodelili 110 stalnih denarnih pomoči in šest kot edini vir preživljanja. V tem letu paje trenutno 349 upravičencev do denarnega dodatka, na mesec se število poveča za 7 -odstotkov. V primeijavi z lanskim letom seje torej število upravičencev do denarnega dodatka povečalo kar za 200 - odstotkov.
Sama po sebi je zgovorna tudi struktura upravičencev glede na število družinskih članov. Več kot 53 - odstotkov upravičencev je samskih, enoroditeljskih družin z enim otrokom je 10,6 - odstotka, popolnih družin z dvema otrokoma tudi toliko. Sledijo pa enorodi-teljske družine z dvema
otrokoma, partnerja brez otrok (upokojenci z eno pokojnino). Pri najštevilčnejši skupini (samski)je večina nezaposlenih, z edinim dohodkom pa pokrivajo funkcionalne stroške. Med družinami, prejemniki denarnega dodatka, je največ (24,7 - odstotka) takih, kjer je zaposlen eden od zakoncev, upokojenskih družin je 15 - odstotkov, 17- odstotkov pa jih ima le preživnino za otroke ali partnerja. Ob tem je treba povedati, da denarni dodatek lahko upravičenci dobijo za največ šest mesecev, v ponovnem postopku ga lahko ponovno pridobijo, če se stanje ni spremenilo.
Po besedah sogovornice, je materialni položaj družin z otroki nekoliko boljši zaradi dejstva, da obstoječa zakonodaja med dohodke družine ne uvršča štipendij in družbeno denarnih pomoči otrokom. Upravičencev do slednjih je letos v občini Velenje manj za 18 -odstotkov (od 1750 na 1482). Glavni razlog zmanjšanja je izguba te pravice vsem tistim upokojencem, ki niso državljani republike Slovenije. Povprečna družbeno denarna pomoč otrokom trenutno znaša 4547 tolarjev, na družino pa 8910 SIT. Na drugih področji pomoči države posameznikom in družinam ostajajo gibanja v okvirih prejšnjih let (vključitev v rejniške družine, v organizacijo za usposabljanje v socialnih zavodih). Bolje nekaj kot nič pa so prehrambeni paketi, ki jih upravičenci do denarnega dodatka na osnovi potrdila centra dobijo pri Rdečem križu ali Karitasu.
Enkratnih pomoči, ki so jih na Centru za socialno delo v Velenju lani dodeljevali za nakup šolskih potrebščin, ozimnice, ...letos ni. Denar zanje je namreč zagotavljala občina, letos pa ga za te namene v proračunu ni. Za trenutne stiske je na voljo enkratni denarni dodatek, vendar pa ga družina, posameznik dobi le v izjemno, izjemnem trenutku.
"Osnovna težava pri ocenjevanju materialnega položaja je ta, da ni mehanizmov, ki delujejo v pravni državi. In dokler ne bo teh, ne bomo mogli opraviti izbora med resnično in navidezno ogroženostjo občanov. Nimamo finančne policije, ne obvladujemo dela na črno. Vsem dejstvom navkljub lahko tako v praksi obstaja še kdo, ki bi kritično "sliko" ogroženosti še močneje poudaril" je sklenila pogovor Jelka Fužir.
■ (tp)
Nadgradnja velenjske Gimnazije
■ m.........i...............................
Zaenkrat po načrtih
Nadzidava velenjske Gimnazije kljub neugodnim vremenskim razmeram za zdaj poteka po načrtih. Tako nam je v pogovoru zagotovil direktor Centra srednjih šol Velenje Peter Robida. Gre za naložbo, vredno (po cenah iz letošnjega oktobra) 79 milijonov tolarjev brez opreme. Stroške izgradnje bodo "krili" predvsem s prodajo prostih domskih zmogljivosti. "To nas do neke mere dodatno obremenjuje. Za dokončanje prve faze izgradnje smo morali najeti premostitveni kredit S tem denarjem naj bi objekt na novo pokrili, zgradili obodne zidove in požarno - varnostne stopnice ter v celoti obnovili tudi pročelje. O
dokončni izvedbi druge faze se bomo pogovarjali spomladi prihodnje leto. Najbolj groba in hrupna dela, ki motijo pouk, naj bi končali do konca tega leta."
Sicer pa predvidevajo, da bodo tretje nadstropje uspeli v celoti urediti do junija prihodnje leto, obnovo dveh spodnjih nadstropij bodo opravili med glavnimi počitnicami. V začetku prihodnjega šolskega leta naj bi naložbo v celoti končali.
Peter Robida se boji, da bo težav do takrat še kar nekaj. Že sedaj sprotno reševanje vprašanj terja precej naprezanj. Denarja republiško Ministrstvo za šolstvo, ki upravlja z naložbo, nima. Kaj slabo pa kaže tudi za prihodnje leto.
Vse bolj pereče postaja tudi
pomanjkanje prostora za izvajanje pouka telesne vzgoje. Med 92 oddelki je kar nekaj takih, ki imaj po tri ure pouka telesne vzgoje na teden. Dve telovadnici sta premalo in tako morajo učenci k uram v dopoldanskem času v velenjsko Rdečo dvorano. "S tem nastajajo dodatni stroški. Po normativih nam namreč republiško Ministrstvo za šolstvo krije le četrtino stroškov za najemnino dvorane po najugodnejši ceni. Po končani nadgradnji bomo morali pristopili k izgradnji še ene telovadnice."
Če bo služila le potrebam Centra srednjih šol Velenje, jo bodo zgradili med šolami centra. Če bo interes nekoliko širši, pa med igrišči.
■ (tp)
TIP telefon zvoni že 3 leta
V nedelo je telefon, ki je namenjen za pomoč vsem, ki se znajdejo v duševnih stiskah, praznoval tretjo obletnico. Sicer deluje le vsako sredo od 18. do 20 ure, vendar 19 strokovnih sodelavcev in svetovalcev, ki s pomočjo telefona poskuša pomagati anonimnim iskalcem pomoči, ugotavlja, daje klicev vedno več. To lahko pomeni dvoje; da seje telefon dobro prijel in da bi zato kazalo razmisliti tudi o tem, da bi bil v pomoč večkrat tedensko, ali pa, daje stisk tudi v naši občini vse več. Zaenkrat bo z nami ostal le enkrat tedensko.
KATASTROFALNA POLITIKA V VELENJU NA PODROČJU PROMETA
V velenjski občini se nameujajo vsako leto precejšna sredstva v občinskem proračunu za področje urejanjaprometa. kadrovsko pa je to področje pokrito, saj občina Velenje zaposluje celo posebnega svetovalca IS za promet, g. Kosija. Ob dokaj velikem vlaganju v prometno infrastrukturo pa se dejansko stanje na področju prometa in s tem prometne varnosti kaj bistveno ne izboljšuje.
Zato je poraba sredstev in upravičenost takšnega dela svetovalca
IS za promet vprašljiva. Stanje je nevzdržno, kljub stalnim kritikam v občinski skupščini, kot tudi s strani občanov. Kakšnih učinkov s strani odgovornih pa ni.
Mesto Velenje premore (vsaj) dva projekta, ki se tičejo ureditve prometa v mestu :
1.	Prometno-ureditveni načrt mesta Velei\je
2.	Ureditveni načrt centralnih predelov mesta Velenje
Oba sta bila sprejeta v letu 1992, prvi na seji Izvršnega sveta, drugi na seji Skupščine občine Velenje.
Prav na seji IS je bilo po razpravi sprejeto, da je izdelan prometno-ureditveni načrt koristna strokovna podlaga pri nadaljnem planiranju in projektiranju rešitev v mestu Velenju. Sta projekta (kar se tiče prometa) le mrtva črka na pa-piiju?
Na 18. razšiijeni seji občinske prometne komisije je predstavnik podjetja STRADUS d.o.o Ljubljana (!?!), v juniju 1993 izbran izdelovalec rešitev Jenkove ceste ob prisotnosti tudi 4 članov Izvršnega sveta Velei\je. na zastavljeno vprašaje vabljenih in prisotnih av-toijev \ IN in PUN. če so izdelovalci dobili vs^j na vpogled oba projekta, odgovoril odklonilno. Zastavna se vprašaje, kdo in s čigavim pooblastilom oba projekta i gnorira. ob dejstvu. daje eden od teh (UN Centralnih mestnih predelov) potijen na skupščini, drugi (PUN) pa na 11
In so načrti eno, izdelava pa druga. Kakor so želje po ureditvi prometa v mestu eno, drugo pa realnost. Glavni vzroki za takšno stapje so predvsem:
■	nedoročena vloga prometa v generalnem programu razvoja občine z ozirom na kompleksni slovenski prostor (npr. razprava o priključku na avtocesto, oz. vključitev v slovenski cestni križ),
■	počasno reagiranje in večkrat zapoznele odločitve pri reševanju ključnih rešitev,
■	nepravilen in nepravičen način financiranja cestnega gospodarstva,
■	način dela svetovalca za promet pri sekretariatu za JGD SO Velenje g. Kosija.
Ta zadnja alineja zasluži poseben komentar:
Način dela je zelo vprašljiv, saj le ta sprejema odločitve, katere presegajo njegove pristojnosti, so pa zelo pomembne tako za razvoj občine kot celote kot tudi za posamezne dele oz. za prebivalce teh območij.
V skladu z veljavno prostorsko zakonodajo brez veljavne prostorske dokumentacije namreč nihče nima pravice sprejemati kakršnokoli sprememb na cestah, pa naj si gre samo za spremembe talnih obeležb. O tem na osnovi pripravljenih predlogov in stališč IS lahko odloča le skupščina - delegati. Le - ti pa o posameznih primerih niso niti seznanjeni. Zastavlja se tudi vprašanje javnosti dela, saj so za posamezne odločitve - rešitve seznanjeni samo iz časopisa Naš čas - kdor ga pač bere - in to v obliki končnega dejstva.
Vsi navedeni vzroki se med seboj seštevajo in popolnoma onemogočajo razumno prometno planiranje kjub dejstvu, da ravno prometna infrastruktura zahteva določene dolgoročne planske aktivnosti in rešitve. Posledice so znane, saj moramo na žalost ugotoviti, da se zadnje čase reagira samo še na revolte posameznih interesnih skupin (grožnje zapor cest), pa še te ne vedno.
Lep primer je "skrpucalo", kije nastalo na Partizanski cesti in je dejansko - tako kot preu-
reditev vpadnice iz celjske smeri v Velenje -črna gradnja. Pri tem pa se rešitve na obeh cestah neustrezno enačijo. Obe danes državni cesti sta že po statusu - kot magistralna oz. regionalna cesta - različni, še bolj pa po promet-no-tehničnih ukrepih. Najhuje paje. če kateri zmanjšamo pomembnost, kar vpliva na odmero cestnega tolarja za njo, kakor tudi na vkyučevar\je občine Velenje v državno cestno omrežje, s tem pa tudi na odločitve glede prioritet vlaganj v ceste in objekte na njej v smeri osi Koroška - Celje - Dolenjska.
Da se da marsikaj narediti kaže lep primer mesta CELJE, ki je ob pravilnem strokovnem pristopu, v kratkem času, z ustreznimi rešitvami dosegelo zavidljive rezultate.
Tako, kot si je država Slovenija zastavila realizacijo zgoraj navedenih ciljev s "Strategijo graditve in financiranjem avtocestnega omrežja Republike Slovenije", si mora v izo-gib nadaljnemu nazadovar\ju tudi občina Velenje. s strategijo prometne povezanosti občine Velenje, usklajeno z globalnim razvojnim programom RS. zagotoviti dobre povezave s sosedi ter preko i^jih v širši državni in meddržavni prostor. Te strategije občina nima, oziroma seje ne loteva - kljub ponudbam.
Tiste projekte, ki jih pa že ima, pa ne uporablja. Tako pa se na račun davkoplačevalcev in brez vednosti skupščine občine ter zainteresirane stroke in javnosti delajo projekti, katerih rešitve niso niti v skladu s komaj sprejetimi odloki s področja urejanja prometa niti v interesu občanov. Da o postopku, ki ga vodi komisija g. Kosija glede oddaje posameznih projektov, niti ne govorimo. To poglavje pa tako zasluži posebno obravnavo.
■ LDS-Uberalno-demokratska stranka
Velenja
Medobčinska organizacija slušno prizadetih Velenje
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»•»•<
Ni vseeno, kakšen slušni aparat imaš
V prostorih medobčinske organizacije slušno prizadetih Velenje je bila preteklo sredo, 3. novembra, predstavitev Philip-sovih slušnih aparatov, ki jih je predstavila avstrijsko-sloven-ska družba za slušno prizadete ASIS.
Za vse aparate je garancija eno leto.
Polk naštetega Asis nudi gluhim še: telefonski svetlobni zvonec, oddajnik zvonjenja, svetlobni signalizator otroškega joka, prenosni svetlobni signalizator ter svetlobno budilko.
Firma Asis - slušni aparati in V sredo je bilo v Velenju zani-
tehnični pripomočki za gluhe je mešano slovensko - avstrijsko podjetje, ki že eno leto uspešno deluje v Sloveniji, sedež pa ima v Ljubljani na Drenikovi ulici 24, torej v prostorih Zveze gluhih in
manje za omenjene sodobne slušne aparate med gluhimi in naglušnimi tolikšno, da bodo akcijo predstavitve, merjenje slušnosti in servisiranje slušnih aparatov ponovili 1. decembra.
Francu Knezu serviser s posebno napravo preiskuša slušnost aparata.
naglušnih Slovenije. V povezavi z njo je Asis prisoten že v trinajstih mestih širom po Sloveniji. Cilji podjetja Asis so predvsem, da oskrbuje gluhe in naglušne s sodobnimi slušnimi aparati in tehničnimi pripomočki za gluhe. Nadalje servisirajo aparate in poskrbijo za oskrbo pacientov po dodelitvi slušnega aparata. Poleg tega pa ASIS nudi še: kontrolo in usmerjanje slušnih aparatov, čiščenje slušnih aparatov in ušesnih oliv, servisiranje aparatov in brezplačni preizkus sluha. Nadalje nudi še brezplačni preizkus novega aparata v roku štirinajst dni. Slušne aparate standardnega programa, plača zdravstveno zavarovanje, za aparate nad standardom pa je potrebno doplačilo.
Med obiskovalci, ki so prišli preteklo sredo na predstavitev Philipsovih slušnih aparatov, je bil tudi Franc knez iz Velenja. Povedal je, daje sluh zgubil pred sedmimi leti, pred upokojitvijo pa je več kot 31 let delal v rudniku, v jami.
"Preizkusil sem že slušne aparate. Pa mi niso odgovarjali, slišal sem, le glasu nisem razpoznal. Zdaj nosim tega sodobnega in ga imam že mesec dni na poizkušnji. Je zelo vredu in še odporen proti prevelikemu hrupu. Kaj bi le brez aparata, saj se še pogovarjati ne bi mogel," je sklenil pogovor Franc Knez.
■ B. Mugerle
Logarska dolina
Dvomljivcem v poduk
Se bodo ljubitelji belih poljan konec novembra v Logarski dolini že smučali? To vsekakor ni usodno vprašanje, odgovor paje dvakrat prepuščen "milosti" narave. Najprej v obliki njenega daru v "obliki" pravega snega, v nasprotnem primeru pa v "obliki" dovolj nizkih temperatur za umetno zasneževanje. V vsakem primeru so v Logarski dolini za letošnjo zimo dobro pripravljeni in se še pripravljajo, ničesar niso prepustili naključju, novosti pa je veliko; malo v posmeh dvomljivcem, predvsem pa v korist doline in njenega razvoja.
Dolina živi, čeprav neprijazni jesenski dnevi ponujajo drugačno podobo. Zelo živahno je gradbišče novega hotela, sicer pa prevladuje varljivo zatišje. V pripravah na novo, bogatejšo zimsko sezono so opravili veliko. Predvsem to velja za tekaške proge, ki so jih z veliko naporov v celoti uredili. Od začetka Logarske doline do doma Elek-trokovineje na eno stran urejenih 7 kilometrov prog, skupno torej 14, da o "vmesnih" možnostih ne govorimo. Za "zimsko službo" na njih bodo poskrbeli s teptalcem, ki ga je za te namene lani prispevala celjska Kovinotehna (držijo torej njena zagotovila, da na Logarsko dolino ne bo nikoli pozabila), teptalec pa bo seveda nepogrešljiv tudi pri urejanju smučišča ob kampu. To
smučišče so letos še razširili, uredili so namreč poseben "poligon" za najmlajše, z vsem kar bo otrokom popestrilo uživanje v Logarski dolini. Še to - v kampu
resnično zaživele, pa tudi za ostale organizirane oblike užitkov v naravi.
Domačini v podjetju Logarska d.o.o. torej dvomljivcem dokazuje-
Najbolj veseli oživljena Plesnlkova turistična kmetija v samem
srcu alpske lepotice
bodo za obiskovalce pozimi res lepo poskrbeli. Dodatno bodo letos uredili manjše drsališče, računajo na manjšo vlečnico za otroke, pri večji pa so za pomoč pri usposabljanju in vzdrževanju hvaležni tudi RTC Golte. Ob redni, tudi nočni smuki ob sobotah in nedeljah, se bo torej ponudilo veliko možnosti za šole v naravi, ki so v preteklih letih
jo, da so lahko uspešni. Letos bodo obiskovalcem ponudili še naravno smučišče ob Kovinotehninem Palenku, možno bo sankanje na posebni progi, na voljo bo konjska vprega in še kaj. In prenočitvene zmogljivosti, še pred nedavnim tako sporne? Na bolje gre. Ob že znani ponudbi Palenka bo na voljo kmečki turizem pri Žohaiju z do-
Edl Ikovlc skrbi za ponudbo kampa In za vse kar zraven sodi; veliko Je že postoril In še več bo
bro kmečko hrano, sobe bodo na voljo pri Lenarjevih, najbolj razveseljivo paje, da so že avgusta odprli povsem prenovljeno Plesnikovo turistično kmetijo s šestimi dvoposteljnimi sobami visoke kategorije. Domačini, Kovinotehna in še kdo - z roko v roki, Logarska dolina se JE prebudila.
■J P
KRAJANI ZADOVOLJNI, OKOLJE LEPŠE
Vse kaže, daje Javno podjetje Komunala v boju za lepše okolje in proti črnim odlagališčem zadetek v polno. Gre za brezplačno akcijo odvažanja večjih odpadkov, ki jo bodo v rednem mesečnem zaporedju izvajali vsak mesec po obeh dolinah. V soboto je bila druga akcija, tokrat od Nazarij do Šmartnega ob Dreti. Odziv krajanov je bil kljub slabemu vremenu zelo dober, celo boljši kot na prvi akciji v zgornjem delu Zadrečke doline. Naslednjo akcijo bodo namenili krajem od Mozirja proti Ljubrtemu.	■ foto: Jp
Zgornjesavinjski gasilci za zgled
Prva enota alpinistov v državi
Lažje je alpinista usposobiti za gasilca, kot gasilca za alpinista! Nekoliko za šalo in predvsem zares so na ta način razmišljali udeleženci in gostje po sobotni zaključni taktični vaji v mesecu požarne varnosti v občini Mozirje. Vaja je bila posebnost svoje vrste, "gasili" so gozdni požar na težko dostopnem, strmem terenu skalnate soteske više Solčave. Posebnost vaje je v tem, da so v njej sodelovali alpinisti in da so ob tem ustanovili posebno enoto gasilcev alpinistov, prvo v Sloveniji.
"S tem smo sklenili številne aktivnosti v mesecu požarne varnosti na področju naše zveze. Predvsem moram poudariti dvoje. Najprej smo veliko pridobili s sodobno opremo za reševanje ob prometnih nesrečah in z ustanovitvijo posebne operativne gasilske enote za te namene pri nazarskem društvu, prav toliko pa z današnjim uradnim imenovanjem posebne enote gasilcev alpinistov v sektorju Luče. To je prva takšna enota v Sloveniji, in je za naše okolje in naše požarno-varnostne razmere izredno pomembna.
Vinko Mollčnlk
Že takrat so se torej vsi skupaj odločili za imenovanje takšne enote. Imenovali sojo, vendar s tem naloga še ni opravljena. Alpinisti so ob požaru in na vaji uporabljali svo-jo lastno opremo, ki jo je (med drugim) daleč premalo za morebitno pravo posredovanje. So torej v gasilskem smislu "bosi". " Jaz sam in ostali alpinisti smo resnično veseli, da so se naša skupna razmišljanja o takšni enoti uresničila. Problem pa je resnično oprema. Pravi alpinisti jo sicer imamo, vendar nas je malo, tečajniki in pripravniki pa je nimajo. Za resnično akcijo in posredovanje je to seveda premalo. Vesel pa sem tudi današnjega odobravanja in predvsem zagotovil pristojnih, da bomo osnovno opremo dobili. Naloga alpinistov seveda bo, da z osnovami ravnanja z alpinistično
Robi Supln
Božič, pomembne podpore pri tem pa bodo gasilci deležni tudi pri poveljniku Savinjsko-šaleške regije Darku Koželju, ki je bil s prvo takšno vajo zelo zadovoljen. "Predvsem sem vesel, daje takšna enota nastala znotraj gasilske organizacije, na podlagi pobud in potreb gasilcev samih, ne na morebitno pobudo "od zgoraj". Z vsem tem bom v najkrajšem času seznanil organe Gasilske zveze Slovenije in po svojih močeh pomagal, da bo enota dobila osnovno opremo. Želim seveda še, da bi bilo podobnih posebnih enot v Sloveniji še več," je med drugim poudaril Darko Koželj.
'jP
Resnično sem vesel, da so se vrhunski alpinisti z veseljem vključili v naša prizadevanja," je med drugim po sobotni vaji dejal poveljnik OGZ Moziije Jože Zlatinšek.
Na sobotni taktični vaji se je torej ta enota uradno "rodila", ta rojstni dan paje pogojen s pravim
Jože Zlatinšek
gozdnim požarom letošnjega maja v strminah nad Logarsko dolino. "Res je, ideja in takojšnja odločitev sta padli maja. Gasilci smo požar v hudih strminah lahko le opazovali, nadzorovali, neposredno gasiti v izjemno zahtevnih pogojih preprosto nismo mogli, dejansko paje obstajala izjemno velika nevarnost širjenja ognja na velikem območju. Takrat sem se "spomnil" naših al-
Gostje, gasilci In domačini
pinistov, dal pobudo in naši fantje so nesebično priskočili na pomoč," je dodal poveljnik sektorja Luče, Vinko Moličnik.
so z zanimanjem spremljali prvo takšno vajo v Sloveniji
opremo usposobimo tudi ostale gasilce, vsaj del," je razmišljal vrhunski alpinist Robi Supin.
Ta zagotovila so prišla z (vsaj) dveh ustreznih ravni. V imenu Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje, pri katerem so gasilci še vedno našli razumevanje, je to zatrdil njegov predsednik Alfred
r——————————————————i
■	Rečica ob Savinji
! Zdaj zbori krajanov
V	krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so pospešili priprave na | referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka, o katerem se bodo I krajani izrekali v začetku decembra. V ponedeljek seje ponovno
■	sestal odbor za pripravo programa in ga na podlagi želja in potreb J vseh vasi in zaselkov ter krajevne skupnosti same tudi sprejel. Že
■	v torek seje sestal še svet krajevne skupnosti in opredelil program I nadaljnjih aktivnosti. Najprej bodo na vrsti zbori krajanov po vseh | vaseh in zaselkih.
■	Izvršni svet SO Mozirje
«•••■»»«*«»•»»»•«•
i Bogat dnevni red
Danes, v četrtek, bodo ob 10.uri pričeli redno sejo člani mozir-
I	skega izvršnega sveta. Med pomembnejšimi točkami velja omen-
|	iti sprejemanje pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje
■	drobnega gospodarstva v občini Mozirje, usodo prostorov ambu-
■	lante v Solčavi, poročilo o vzgojno-varstveni dejavnosti v občini, !	plani zimske službe, informacijo o plačah direktorjev z indivi-I	dualno pogodbo in končno tudi problematiko Javnega podjetja |	Komunala Mozirje.
I Zbori SO Mozirje
i Mlado vino, stare ! razvade?
Danes, v četrtek, naj bi se ob 13.uri v nazarskem delavskem 1 domu pričelo že četrto dejanje prve jesenske skupne seje zborov | Mozirske občinske skupščine. Doslej je bila zaradi nesklepčnosti | dvakrat prekinjena, zaradi tega razloga se tretjič sploh ni pričela,
■	kako bo tokrat, bo znano kmalu po 13.uri. Martinovo je in vprašanje
■	je, kako bo mlado vino vplivalo na stare razvade poslancev.
Vsekakor poslance že (pre)dolgo čakajo dokaj pomembne točke.
I	O poročilu sklada stavbnih zemljišč in določitvi vrednosti točke za
|	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letošnjem letu so že
I	razpravljali, sklepali pa niso, ker je za to zmanjkal točno en po-
■	slanec. Po krajevnih skupnostih zelo težko čakajo na obravnavo .	odlokaq o prostorskih ureditvenih pogojih za dele vseh petih večjih '	naselij, v Gornjem Gradu pa še težje na razpravo o garanciji I	skupščine za najem kredita za izgradnjo infrastrukture v tem kra-|	ju. Nekaj pozornosti naj bi poslanci spet namenili poročilu SDK o I	poslovanju zdravstvenih zavodov v občini Mozirje.
j Nazarje
■»«»»««
! Zaplet s telefoni?
V	krajevni skupnosti Nazarje so se lotili letos že druge akcije |	širjenja telefonskega omrežja, tokrat od Nazarij preko Kokarij do I	Lačje vasi, vendar seje tokrat malo zapletlo. V ponedeljek zvečer
■	so obravnavali ponudbe izvajalcev in izbrali zelo ugodno ponud-!	bo že uveljavljenega zasebnika. Žal je predračun celjskega pod-
■	jetja za PTT promet za posamezni priključek občutno previsok za I	prazno blagajno krajevne skupnosti in za bodoče naročnike, zato |	se bodo prihodnji teden napotili v Celje na pogovore. Če se o nižji
■	ceni in morebitnem sofinanciranju primarnega voda ne bodo us-
■	peli dogovoriti, se lahko zgodi, da akcije pač ne bodo pričeli.
j Ljubno
I $ M
| Od torka promet
Veliko gradbišče v spodnjem delu Ljubnega ob Savinji se umir-I ja, seveda pa so pričeli hrumeti stroji pri gradnji 1.700 metrov ceste
■	proti Lučam. Kakorkoli že, obvoznica z mostom je "pripravljena" ! za slovesnost, otvoritveni trak pa bodo prerezali v torek ob 13.uri.
■ jp
h------------------!
ELEKTROSERVIS "KONTAKT"
TOPOLŠICA 85d, TEL. 893-701 Odp. čas: del. 8. -12., 15. -19. h; sob. 8. -12. h
NUDIMO POPRAVILA:
*	električnega orodja (Iskra, Black&Deckerin ostalih proizvajalcev)
*	malih gospodinskih aparatov
*	transformatorjev in stopniški h avtomatov
*	manjših elektromotorjev...
Obnavljamo motorje za pralne stroje -za samo
3.850,00 sit!!! VSAKA STRANKA BO SODELOVALA V NAGRADNEM ŽREBANJU, KI BO konec JANUARJA '94! Se priporočamo!
RDEČI PAJEK
Novice, ki odkrivajo tančice
Žalec
Govorice skoraj spodjedle obnovo
Kljub različnim govoricam se
Ena izmed spomeniško zaščitenih hiš v Žalcu je Savinova hiša. Njen lastnik je občina, upravlja pa jo Zavod za kulturo. V njej se nahajajo muzej, galerija Doreta Kle-menčiča in likovni salon v pritličju. Slednji je namenjen zlasti razstavam akademskih umetnikov, čeprav vsaj enkrat na leto v njem razstavljajo tudi amaterski likovniki. Toda več priznanih slikarjev je že zavrnilo, da bi svoja dela zaupali Savinovi hiši, ki joje neusmiljeno razjedala vlaga.
Občina za obnovo pritličja ni
je obnova Savinove hiše začela
imela dovolj sredstev, zato je v javnem razpisu za oddajo dela pritličja v najem postavila nekatere pogoje. Te pogoje je edina izpolnila Turistična agencija "Potepuh" oziroma Dolmi, d.o.o., ki opravlja turistično in kulturno-umetniško^ dejavnost (prodajno-razstavna galerija Oskarja Kogoja), poleg tega pa bo koordinirala tudi delovanje Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. Predvsem pa je bil direktor Borut Dolinar pripravljen obnoviti celotno pritličje z lastnimi sredstvi. Po prvih ocenah je
Dela spremlja tudi nadzorni organ pri Izvršnem svetu
Javne razprave o avtocesti
Konec novembra bodo v okviru javne razgrnitve osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec ter osnutka lokacijskega načrta za odsek avtoceste Arja vas - Ločica pri Vranskem izvedene javne obravnave. V skupščinski dvorani v Žalcu jih bo
Višje najemnine za neprofitna stanovanja
Izvršni svet je na torkovi seji sprejel predlog Sipra za povišanje najemnin stanovanj, ki so last občine Žalec. Te se oblikujejo na podlagi Uredbe o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin za neprofitna stanovanja ter smejo znašati največ 2,9 % od vrednosti stanovanja. Ker je tečaj nemške marke narasel in seje povečala tudi vrednost točke za odkup stanovanja, so najemnine v Žalcu zaostajale za
Kača in jaguar
Sž SS	SS 3S 5S5 žž $
Predstavitev četrtega potopisa dr. Boruta Korana
Konec septembra je v samozaložbi izšla že četrta knjiga znanega potopisca dr. Boruta Koruna iz Vinske gore z naslovom Kača in Jaguar. V njej opisuje svojo pot po sledovih azteških in majevskih božanstev in bralce seznanja z že izginulimi narodi ter kulturami Srednje in Južne Amerike.
Prejšnji teden je avtor knjigo predstavil tudi v Občinski matični knjižnici v Žalcu. V pogovoru, ki gaje vodil prav tako potopisec in domačin Mare Cestnik, je dr. Ko-run pojasnil svojo veliko ljubezen do Latinske Amerike. Sicer stomatolog po poklicu, je na prvo potovanje v Grčijo odšel že kot gimna-
zijec. V Srednjo Ameriko je "zašel" bolj po naključju, a gaje očarala s svojo raznovrstnostjo in posebnostmi indijanske kulture. Tako potopis Kača in jaguar ni zgolj opis njegovega drugega potovanja v ta del sveta, ampak želi biti tudi potopis skozi pokrajine duha, ki tone v pozabo. V knjigi objavljene barvne fotografije je posnel avtor sam, prav tako je sam oblikoval naslovnico.
Četrtkov večer v Žalcu pa ni bil namenjen samo predstavitvi knjige. Svojo pot je Borut Korun obiskovalcem opisal tudi s pomočjo diapozitivov.
■ K. Rozman
Rekli so:
assssssisssisi®«
Stanko Novak, predsednik skupščine KS Polzela:
"Težnje za ustanovitev občine Polzela je prisotna med Polzelani že več let. Že leta 1991 smo pripravili elaborat in povabili na Polzelo komisijo za lokalno samoupravo iz Ljubljane, ki ji je takrat predsedovala Darja Lavtežar-Bebler. Ugotovili so, da imamo vse pogoje za občino. Potem pa je nekako vse zaspalo. Upam, da bodo tokrat poslanci državnega zbora le zbrali toliko moči, da bodo do konca leta sprejeli zakon o lokalni samoupravi. Čudi me, da ni bilo do sedaj večjih aktivnosti glede oblikovanja pokrajine in upravnega okraja, ki bi po mojem mnenju moral biti v Žalcu, vendar v povezanosti z Mozirjem. Kajti Savinjska dolina sega od Solčave do Levca in prav gotovo imata zgornja in spodnja veliko skupnih interesov, samo dogovoriti seje treba."
■ -er
vrednost obnovitvenih del 153.000 DEM. Pogodba je bila sklenjena letos junija za dobo 15 let, pri čemer je Dolmi ne sme enostransko prekiniti in tudi ne spreminjati svoje dejavnosti v Savinovi hiši. S tem je postal najemnik približno 100 kvadratnih metrov poslovnih prostorov.
Začetek obnovitvenih del pa se je zavlekel zaradi Pekove trgovine, ki je bila dosedaj v pritličju. Šele konec oktobra se je namreč preselila v kletne prostore SKB banke. Obnova seje zdaj začela, po pred-
videvanjih pa bodo prostori likovnega salona končani že konec tega meseca, medtem ko bodo poslovni prostori v celoti opremljeni kasneje.
Otvoritev obnovljenega dela Savinove hiše bo zato verjetno konec decembra ali pa ob kulturnem prazniku. Vsekakor pa bo v likovnem salonu prva razstavljala slikarka in domačinka JelicaŽuža, ob tej priložnosti pa bo izšla tudi prva monografija njenih del.
■ K. Rozman
NA KRATKO
organiziral občinski Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora in sicer: 23. novembra za krajevne skupnosti Petrovče, Žalec, Gotovlje, 24. novembra za Šempeter in Polzelo, 25. novembra za Prebold, Trnavo in Galicijo ter 26. novembra za Tabor in Vransko. Vse razprave se bodo začele ob 18. uri.
■ rox
Hmezad Export Import pred lastninjenjem
Hmezad Export Import je zanana slovenska firma. Preko nje gre večina slovenskega hmelja že vrsto let v svet, je pred lastninjenjem. Po zakonu o denacionalizaciji seje za vračilo premoženja te delniške družbe prijavilo 31 upravičencev. Poleg teh uveljavljajo svoj delež po zakonu o zadrugah kmetijske zadruge iz Savinjske doline, skupaj jih je kar 17. Prejšnji teden so se sestali predstavniki vseh treh strani - po trije predstavniki denaciona-lizirancev, zadrug in sedanjega kolektiva na tako imenovanem koordinacijskem odboru za lastninjenje.
Dogovorili so se, da bo vsaka stran imela svojega odvetnika, ki bo spremljal potek lastninjenja, pritegnili pa bodo tudi zunanjo pomoč, če bo to potrebno, najprej paje treba ugotoviti vrednosti deleža zahtevka dena-cionalizirancev in celotne vrednosti Hmezad Export Import.
-er
dovoljenim povečanjem za 3,5 %.
Za toliko se bodo zato s prvim novembrom povišale neprofitne najemnine, nato pa se bodo oblikovale na podlagi prej omenjene uredbe, ne da bi o povišanju vsak mesec posebej sklepal izvršni svet. Novemberska najemnina za novejše enosobno stanovanje tako znaša 3.464,00 tolarjev, za novejše trosobno pa 7.865,00 tolarjev.
■ rox
Javna razprava
Od ponedeljka naprej je v žalski občini enomesečna javna razprava o osnutku lokacijskega načrta za odsek avtoceste med Arja vasjo in Vranskem. Vsi potrebni papirji bodo razgrjeni v prostorih občinskega sekretariata za varstvo okolja na žalski občini in v prostorih krajevnih skupnostih Petrovče, Žalec, Gotovlje, Šempeter, Polzela, Prebold, Trnava, Gomilsko, Tabor, in Vransko. Javne obravnave, ki bodo v skupščinski dvorani žalske občine, bodo v predzadnjem tednu v novembru. V torej 23. novembra bo javna obravnava za KS Petrovče, Žalec in Gotovlje, 24. novembra za KS Šempeter in Polzela, 25. novembra za Prebold, Trnovo in Gomilsko ter 26. novembra za Tabor in Vransko.
■ -er
Arnovski gozd ni več utvara
Na občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora pospešeno pripravljajo lokacijsko dokumentacijo za obrtniško-trgovins-ko cono v Arnovskem gozdu. Do konca meseca bo s pogodbami izvršenih odkupov za cca 23 hektatjev zemljišč. Vodja omenjenega sekretariata Vinko Debelak je obljubil, da bo dokumentacija nared še v letošnjem letu. Po drugi strani pa se sekretar boji, da se bo znova zapletlo pri investitorjih. Žal pri privatnih podjetjih zaenkrat nmi velikega interesa za investiranje v cono, se pa zanima nekaj podjetij kot so recimo Vegrad, Gradiš, Smelt iz Ljubljane in tudi SKB banka. Problem ostaja prva faza projekta, kajti investicija v komunalno ureditev zemljišč bi stala približno 1,5 mio nemških mark, v tej fazi pa interesa za investicijo zaenkrat še ni. Določena sredstva bi naj pritekla tudi iz sklada stavbnih zemljišč, kamor so mnoga družbena podjetja pred lastninjenjem brezplačno oddala odvečna zemljišča.
■	V. G.
Cesta na Dobrovljah
Na Dobrovljah se končujejo dela v skupni vrednosti 18 mio tolarjev. Končuje se odsek asfaltiranja ceste na nekaj več kot štirih kilometrih ceste. Ostane praktično le še odsek do Letuša, ki paje letos nastal problematičen tudi zaradi plazu, ki seje nedavno vsul na tem odseku. Zato se občina pogaja z Republiško upravo za ceste, da bi tudi ti razvezah mošnjiček.
Da so dela stekla so omogočila sredstva, ki so prišla iz Ministrstva za kmetijstvo (okrog 5 mio tolaijev), drugi del se bo financiral iz Sklada za demografsko ogrožena zemljišča pri vladi Republike Slovenije, en del bo prispevala občina in zadnji del bodo prispevali krajani sami.
■	V. G.
Mlado vino in pantomima
Letošnje martinovanje v Žalcu je poleg mladega vina začinjeno tudi z dobro mero kulturnih prireditev. Tako je včeraj v Občinski matični knjižnici o običjah in šegah na martinovo pripovedoval Jure Krašovec, Mervan Pašič iz Zagreba paje na klavirski harmoniki igral skladbe iz vseh časov in dežel. Jutri (v petek) bo ob 19. uri v Krpanovi pivnici v Žalcu koncert pivskih pesmi, ki jih bo zapel Savinjski oktet pod vodstvom Milana Lesjaka. V ponedeljek, 15. novembra, pa bosta v dvorani Doma II. slovenskega tabora s pantomimo nastopila Andres Valdes in Jana Kovač. Onadva bosta gotovo poskrbela za smeh, mlado vino za družabno srečanje po predstavi pa so podarili zasebni vinogradniki iz Dramelj. Gotovelj, Celja, Ponikve in Galicije.
■	rox
104 krvodajalci v Šempetru
Krajevna organizacija rdečega križa v Šempetru je minuli petek za Zavod za transfuzijo krvi iz Celja pripravila krvodajalsko akcijo. O njej nam je na kratko, predsednica KO RK Šempeter Gizela Khan povedala takole: "Zadovoljni smo, da število krvodajalcev narašča. Tako seje zadnje, minuli petek udeležilo nekaj več kot sto krvodajalcev, prve v maju pa trideset manj. Razveseljivo je tudi, daje med njimi vedno več mlajših. Največ jih je na to zadnjo akcijo prišlo iz delovne organizacije SIP Šempeter, za kar se vodstvo kolektiva in vsem krvodajalev v imenu naše krajevne organizacije za podarjeno kri zahvaljujem." Naslednja krvodajalska akcija v žalski občini bo 2. decembra na Vranskem.
■	-er
Občina Žalec je prelep prostor, poln nenavadnih ljudi, pridnih kmetovalcev, šaljivih politikov in treh socialistov, ki vladajo nad ljudmi in prostorom.
V	Trna vi živi in dela mož, ki se je vsled zadnjih dogodokov v njegovem življenju odločil, da se nikoli, nikoli več ne vsede v avto kot sopotnik.
*****
Mestna skupnost Žalec bo prepovedala storitve razdeljevanja letakov po parkirnih prostorih. Razlog: Nečistoča. Razlog zlobnih jezikov: Konkurenca.
****
V	občini je izbruhnila nova epidemija: Š LE K A PA CA N J E kdo se s katero in kje se katera z dovtipnim. Tožbe so naslovljene direktno zakonskim partnerjem.
Interceptor na kaseti
Mlada in obetavna žalsko velenjska skupina Interceptor je pred kratkim izdala kaseto s simboličnim naslovom "The beggining" (Začetek). Na kaseti je posnetih deset pesmi z besedili v angleščini in ena ("Zadnja žrtev") v slovenščini. Fantje (Gregor Čulk - vokal, Pader Marjan - kitara, Uranjek Toni - kitara, KauZar Mirko - bas in Štorman Primož - bobni) igrajo zvrst glasbe, za katero vzornike imajo v Sepulturi, Panteri ali Drčam Theateru. Interceptor je znan po svojem eksplozivnem koncertiranju, želijo pa si nastopiti kot predskupina kakšnemu znanemu svetovnemu bandu.
Kasete lahko njihovi fani kupite v žalski Žani in gostilni Max v Velenju. Fantom zaželimo obilo uspeha na njihovi glasbeni poti ter še kakšno glasbeno "nadaljevanje".
■ Tekst: G. V., Foto: Tonica
Hough, govorila sem
Ne morem več držati jezika za zobmi, ne morem, kajti v trebuhu me stiska, v križu mi preklaplja, ženska sem, priznam in moram povedati, kar mi na duši leži!
Sprašujem se, ali je prav, da nekateri dokaj neznani posamezniki v prostoru, obračajo 80 % kapitala v občini? Kako naj na to gledamo navadni smrtniki, ki nam pomanjkanje 1000,00 tolarjev v denarnici dela obilne preglavice! Ali je prav, da so nekateri pozabili, kako so bili izvoljeni in kako so govorili, kako se ne sme več delati tako kot
nekoč? Kako nas ni nič sram, ko so nam polna usta slovenstva, pa to ne znamo več v pravilni slovenščini zapisati? Zakaj smo se nekoč učili, kje so meje pregrade za slovenske brigade, danes pa gledamo, da ni več pregrad in ne mej za nekatere politike? Kaki) to, da morajo menadžerji, delavci in ostali v družbenih podjetjih plačati tovarne, ki so jih sami ustvarili, državi, ki se je
-------------- ----- _ trudila, da jih je
Vodnjak želja je poln pridno obdavčiIa?
Kje so združenja arhitektov, da nas zaščitijo pred umetniškimi posegi v prostor, ki smo jim v občini priča? Zakaj imajo ena podjetja, kar naprej kriminaliste za vratom, čeprav se mi ta podjetja ne zdijo hudičevo narobe in zakaj druga, ki se mi zdijo grozno pametna in premetena obračajo denarje in vodijo zaposlene za nos? In končno ali je res, da se naj nihče ne zmeni, če imajo nekateri v družbenih firmah že več kot 50% delež? Žalost, ljube Savinjčanke in Savinjčani, je napolnila mojo dušo in mi ukradla mirne urice spanca. Georg Noel Lord Byron pravi takole:
"..Prijateljstvo ti je le goljufija, ljubezen - strast, smehljaj - hipokrizija! Če na dve nogi vstala bi žival, bi se lahko v dno duše sramoval!—"
Tekst & Foto: Tea Rlnček
Dejanja ljudi, ki spreminjajo tok civilizacije, izvirajo iz ustvarjalnosti, želje po spremembah, trme in vztrajnosti. Zmeraj so v nasprotju s tistimi, ki se opirajo na občeveljavno resnico.
Ustvarjalnost, torej tudi poslovna, je prav takšna, kot jo je tenkočutno opisal slovenski psiholog A. Trstenjak: "Vsaka ustvarjalnost je torej že v jedru izzivalna, nekonformistična, uporna in nekako prevratna v odnosu do sveta in družbe." Ali z eno besedo: drzna. V vsej zgodovini so bili znanilci novih idej deležni dvomov in nezaupanja, vendar so vztrajali in orali prve brazde. Samo tako so nastajale njive, ki so bile ob žetvi polne sadov trdega dela in umnega gospodarjenja.
Leta, ki so pred nami, bodo obdobje prodora novih idej, novih poslovnih prijemov, odstranjevanja zavor napredka.
Spoprijeti se s spremembami pomeni v sodobnem poslovnem jeziku predvsem spremeniti samega sebe, svoj pogled na prihodnost, pripraviti se na izpolnitev novih zahtev. Zmagujejo tisti, ki v izzivih okolja ne vidijo zgolj nevarnosti, pač pa predvsem podjetniško priložnost, in so pripravljeni tvegati.
Sprejeli smo izziv. Vendar nismo med tistimi, ki se spremembam zgolj prilagajajo - mi jih povzročamo. Želimo, da bi nas bilo na tej poti čimveč.
Podobo podjetja smo prenovili skladno z notranjo preobrazbo in poslovno filozofijo ter s tem utrdili kažipot svojim nadaljnjim razvojnim hotenjem.
Drzni Znanilci Sprememb
/
ZALOŽNIŠTVO LITERATURE IZOBRAŽEVALNO ZALOŽNIŠTVO ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN	KATALOŠKA PRODAJA	TRGOVINA	INFORMACIJSKI INŽENIRING
h
j
;
Da vam bo keramika v veselje!
več, kot če bi samo kupili ploščice in opremo. Tudi svetovali vam bomo dobro, izbrano blago pa boste lahko poravnali v 6 mesečnih obrokih brez obresti, vendar že ob naročilu."
Poleg tega lahko v sodobno opremljenem salonu izbirate tudi lončeno posodo in razne glinene dekorativne predmete po zelo ugodnih cenah. Kopalnico vam bodo opremili tudi z elektoinstalacijskim materialom, če boste želeli. In če se boste odločili tudi za njihovo delo, vam bodo na vsako priznali dve letno garancijo, prevoze pa bodo opravili brezplačno.
"Keramika je tisti del našega vsakdanjika, ki ga niti ne opazimo. Prava, kvalitetna in lepo položena ploščica pa nam lahko polepša ne samo en dan, ampak leta življenja." pravijo v O.b.i.-ju. Že vedo zakaj. Da boste izvedeli tudi vi, jih pokličite na tel. št. 851-486 ali 851-678 in izvedeli boste še več! Ce želite tudi videti, jih obiščite vsak dan od 7. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure.
Kaj se skriva pod okrajšavo o.b.i.? Ideja, ki se je pričela uresničevati pred skoraj štirimi leti v poslovnih prostorih zasebnega podjetja v Domu učencev, katerega lastnica in direktorica je danes mlada, uspešna podjetnica Natalija
ima redno zaposlenih 10 delavcev. V režiji so to pretežno predstavnice nežnega spola, pri gradbenih delih pa seveda močnejšega. S tolikšnim dobro usposobljenim kadrom, ki seje specializiral za zaključna ke-ramičarska dela, lahko podjet-
Gorici, kije njihovo delo. V Velenju so naredili tudi stopnišče na Zavodu za zaposlovanje in prostore Ljubljanske banke na Gorici. Ce pa se boste vozili po Sloveniji, si lahko njihove izdelke ogledate v SKB banki na Bledu in še v nekaj večjih
Natalija Nedeljko pred razstavljeno kopalniško keramiko.
Nedeljko. V imenu je skrita tudi nosilna ideja, ki je danes tako razvejana, daje pomen že popolnoma prerasla. V začetku obrtni inženiring na področju zaključnih del v gradbeništvu se je izkazal za dobro idejo, ki paje z leti uspehov na slovenskem in tujem tržišču prerasel v podjetje, ki
je O.b.i. sprejme in v najkrajšem možnem času izvede manjša naročila, kadar pa gre za večje objekte, še vedno sodelujejo s številnimi obrtniki. Skratka, opravljajo zaključna dela v gradbeništvu prav za vse naročnike, pa naj gre za 3 kvadratne metre hodnika v stanovanju ali za znano Perlo v Novi
trgovinah, v Zdravilišču Laško, poročni dvorani na Ljubljanskem gradu, podzemnih garažah v Mariboru...Uspehov in zadovoljnih strank je že veliko, želijo pa si jih seveda še več. Zato ves čas skrbijo za dotoke in usposabljanja novih delavcev in tudi za novosti v njihovi ponudbi.
Zanimivo je, da je podjetje O.b.i. že od vsega začetka bolj prisotno v drugih pokrajinah Slovenije, v velensjki in celjski regiji so delali najmanj. Poglejmo si njihove usluge bolj podrobno. Opravijo vam vsa slikopleskarska dela, fasaderska in finalno tlakarska dela (kamor sodi polaganje različnih vrst par-ketov), keramičarska dela, tera-cerska in manjša kamnoseška dela. Po želji vam izdelajo tudi manjše bazene, kjer pride v poštev enostavna bazenska keramika. Njihova popolna novost paje stara le tri dni!
Nov razstavno prodajni salon keramike
Podjetje O.b.i. seje pred kratkim preselilo v nove prostore. Na podstrešju hiše v Starem trgu 36 (kjer je tudi Veko), so si uredili pisarne in nov razstavno prodajni salon, ki so ga otvorili v ponedeljek. Gre za novost v ponudbi, ki nam jo je predstavila Natalija Nedeljko:" Našim kupcem bomo ponudili najboljšo keramiko in vso kopalniško opremo številnih znanih
italjanskih proizvajalcev, ki se jim bodo kmalu pridružili tudi španski. In to res vse, od A do Ž. Prodaja bo kataloška, naročeno blago bo dostavljeno najpozneje v 14 dneh. Ob tem kupcem ponujamo tudi izvedbo dela. Zakaj? Zato smo dobro usposobljeni. Prvi v Sloveniji uporabljamo čisto novo tehniko, pri kateri ni ne hrupa ne odpadkov, saj polagamo nove ploščice preko starih. Poleg tega se s tem, ko pri nas kupite ploščice in vam mi delo tudi opravimo, izognete plačilu prometnega davka in ob koncu boste ugotovili, da vas je oboje stalo le nekaj odstotkov
lir
r
J
Keramika, kot so jo poznale naše babice.
Šmartno ob Paki
Bil je lep večer
Ne zgodi se prav velikokrat, da bi bila dvorana kulturnega doma v Šmartnem ob Paki tako polna kot je bila minulo soboto. Smarški kulturniki so namreč pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev, s katerim so se vključili v letošnji program praznovanja Martinovega.
Nastopilo je 12 skupin iz bližnje okolice Šmartnega ob Paki, zapeli in zagodli pa so pesmi, kijih slišimo le še tu in tam. Prav nič redki niso bili taki obiskovalci v dvorani, ki so zapeli kar skupaj z nastopajočimi. Se zaplesali bi s
šmarškimi folkloristi, če bi lahko. Za konec je po kulturnem domu prav lepo odmevalo: "Prav lepa je ta šmarška fara".
Skratka, bil je res lep večer. Zadovoljstvo obiskovalcev in aplavz ob koncu vsake točke so organizatorjem, avtorju zamisli Dragu Primožiču in nastopajočim povedali marsikaj. Med drugim to, da prireditev ne sme biti prva in hkrati zadnja, ampak da se morajo ljudski pevci in godci srečati še kdaj.
■ tp
Do konca tedna še tri predstave
Od ponedeljka do danes seje na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju zvrstilo kar nekaj predstav. Tako je tamkajšnji gledališki ansam-be\ is. dvakrat zaigral delo Bogomirja Verasa Zelena kapica, s katero so celjski umetniki začel ^letošnjo sezono. Na gostovanju v Novem Mestu pasov torek zaigrali uspešnico iz minule sezone Kri in košute.
Danes dopoldan bodo Zeleno kapico v režiji Katje Pegan zaigrali za osnovni šoli Lava in IV. šolo Celje, jutri (v petek) ob 16.30 uri za Srednjo šolo za trgovinsko dejavnost Celje Pirandellovo delo Kot me ti hočeš (režiral gaje Janez Pipan), za soboto pa načrtujejo kar dve prireditvi: gostovanje v Slovenskem mladinskem gledališču Ljubljana z Zlatar- Freye-vo dramo Kri in košute (ob 19.30 uri). Doma pa bodo pripravili večer s celjsko folklorno skupino ob njeni 20 - letnici. Začetek ob 19.30 uri.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in kanalu 08, opciji 87 in 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nedeljo, 7. novembra, je Piskrovez, čeprav bolj na tesno, premagal druge udeležence. Lestvica:
I VAGABUNDI: "Piskrovez"	6 glasov
2.PODKRAJSKI:	"Zaljubljena v citre"	5 glasov
3.KOVAČI:	"Iščem pravo punco"	4 glasovi
4.ATELŠEK:	"Očetov praznik"	0 glasov
5.TRIM:	"Lovec na kikle"	0 glasov Predlogi za nedeljo, 14. novembra:
1.FANTJE	IZPOD ROGLE: "Furmanska"
2.HENČEK:	"Na konjske dirke"
3.KMETEC:	"Ljubezen pod marelo"
4.MARELA:	"Ohcet v Ljubljani"
5.ZAJC:	"Na zdravje sosed"
■ Vili Grabner
VEDNO Z VAMI...
AVTO CELJE

j
NOV DELOVNI ČAS: PON.-PET. OD 7. D017. URE SOB. OD 7. D013. URE
PRODAJA CELOTNEGA PROGRAMA VOZIL FORD, FIAT, PEUGEOT, LADA. MOŽNOST NAKUPA VOZIL NA KREDIT ALI LEASING.
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI:
-	CIMOS BX15 re	88
-	FIAT CROMA 1.6	88
-	GOLF JXD	89 -ZASTAVA 126 PGL 89
INFORMACIJE: AVTO CELJE■ VELENJE, PARTIZANSKA 3, TEL. 851 - 060 xx
OBIŠČITE NAS!
\ o
. I t*, o
n U
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje
PISMA ANI
V	četrtek, 11. novembra ob 19.30 bo v domu kulture Velenje gostovala Drama Ljubljana z monodramo Cankarjevih PISEM ANI. Predstavo je režiral Zvone Šedlbauer, igra pa Zvone Hribar. Anin glas posoja Saša Pavček.
Gre za pisma, ki jih je Ivan Cankar med leti 1898 in 1904 pisal svoji lepi ljubici Ani Lušinovi. Ana je takrat obiskovala učiteljišče v Ljubljani, po maturi pa jo je pot zanesla v S v. Benedikt in na Plešivec pri Velenju, kjer je umrla v starosti 29 let. Tam je tudi pokopana. Ana je ves čas verjela v Cankarjevo ljubezen in je hrepenela po njem tudi ko se je Cankar zaljubil v njeno sestro Minko, kije bila menda še lepša. Uvidevni Anin mož Hinko Bregant je po Anini smrti vseh 44 Cankarjevih pisem predal Janku Glaz-erju in tako so prišle v javnost. Cankar pa je ohranil samo 3 Anina pisma, čeprav se ve, daje bilo njuno dopisovanje močno sin-hronizirano. Toda Cankarje imel samo v svoji mladosti še druge ljubice, kot Francko, Heleno, Pavlo, Julijo in Anino sestro Minko. Toda o pravi ljubezni lahko govorimo le o Cankarjevem razmerju do Ane.
Pisma Ani sodijo med najlepše ljubezenske izpovedi v slovenski literaturi. Gre za prava ljubezenska pisma, ljubezenske izjave, ki danes vse bolj izginjajo iz besedišča erotične komunikacije. V gledališki predstavi pa se gledalci ne bodo srečali z Anino nepotešeno ljubeznijo, temveč le s Cankarjevim razglabljanjem, zato priporočamo, da si celotno zgodbo preberejo v reviji Naša žena, št. 9 (september 1993).
Predstava traja 50 minut. Cena vstopnic 400 SIT, za abonente gledališkega abonmaja, mladino in upokojence 300 SIT. Ob 17.00 bo posebna predstava za Mladinski abonma.
TOBIJA ZA NAJMLAJŠE
V	soboto, 13. novembra se začenjajo tudi Pikin lutkovni abonma za najmlajše. Prva predstava bo prikupna lutkovna igrica, ki sojo pripravili lutkarji Lutkovnega gledališča Kobanci iz Kamnice pri Mariboru z naslovom: TOBIJA. Tobija je jazbečar, droben kužek, ki ni zadovoljen s svojim izgledom. Telo kot trakec, krive noge, ušesa kot rjuhe in gobček, ki ni vreden pasje besede. Vse to mu seveda povzroča velike preglavice...
Predstave bodo ob 10.00 in 16.00, namenjene pa so za lutkovni abonma in izven. Cena vstopnic za izven je 200 SIT.
PA ŠE TO:
Do petka, 12. novembra, še lahko vpišete Pikin lutkovni abonma. Abonma obsega 5 predstav za najmlajše. Cena paje samo 600 SIT.
Zgodilo se je...
11. listopada
LETA 1886
Pred časom smo v naši rubriki že objavili novico, kije govorila o diskriminiranju Slovencev pri zaposlovanju v Gradcu in njegovi okolici. Poglejmo, kako so na to vest reagirali prebivalci Šaleške doline. Novico so objavili v Slovenskem gospodarju:
"Splošen sestanek o tem, da so Nemci sklenili v Gradcu, da na njihovem področju ne dobi službe noben Slovenec, zato apelirajo naj jih posnemajo tudi Slovenci. Vsi trgovci, obrtniki naj kupujejo namesto v Gradcu v Ljubljani ali Zagrebu."
LETA 1898
Današnjo rubriko nadaljujemo tako kot se za ta dan spodobi, torej z novico povezano z vinom oziroma s pitjem alkoholnih pijač. Novico je objavil časopis Slovenski narod:
"SLIKE PROTI - PIJANČEVANJU. Belgijski minister notranjih del hoče ljudstvo odvračati od pijančevanja, in sicer z lepa. V ta namen je razpisal nagrado za štiri slike, katere bi odvračale svet od alkohola. Prva slika naj bi predstavljala obitelj samih pijancev, druga zopet nasprotno: rodbino, katera se varuje pitja. Tretja slika naj bi kazala notranjost človeka v najhujšem štadiju pijanstva, četrta pa notranjost treznega človeka. Za vsako najboljšo sliko dobi slikar tisoč funtov. Te slike bodo potem dali pomnožiti s kro-molitnimi fotografijami in država jih bode razstavila na vseh javnih prostorih."
Kljub dolgoletni tradiciji v pridelavi dobrega vina, je kultura pitja pri nas še na zelo nizki ravni. Za večino je žal mnogokrat veliko pomembnejša kvantiteta kot kvaliteta.
Tudi naslednja šala, ki je bila objavljena v Slovenskem gospodarju, je povezana z današnjim praznikom:
"Prav, sinko, pohvali gost fantiča, ko mu prinese steklenico vina, prav je tako, pa prinesi mi še tudi malo vode. Vode? zategne fante na to, vode? Ni je vam treba, saj soje vlili že atej v sode, v vsaki po dve vedrici."
Upam, da se kaj takega danes ne dogaja več!?
LETA 1968
V mariborskem Večeru so objavili novico z naslovom "Avtobusno postajo v Velenju v trikot":
"Turistični delavci v Velenju so se izrekli proti temu, da bi v perspektivi uredili osrednjo avtobusno postajo pri železniški postaji. Na zadnji seji so menili, da bi bilo bolje, če bi postajališče uredili v cestnem trikotu, torej vzhodno od novega mestnega središča. Ta prostor je prometno mnogo bolj dostopen in tudi bliže večini prebivalcev mesta."
Včasih je v Velenju torej tudi beseda turističnih delavcev kaj zalegla.
■ Damijan Kljajič
rGLASBENEliOViCE"" GlASB~ENE NOVICE * GLASBENE"N"0ViČE"
Ko je pred zdaj že davnimi leti, ki v resnici niti niso tako zelo daleč, kot se to morda zaradi množice dogodkov, ki so se v razmeroma kratkem času odvrte-li na naših tleh, na prvi pogled dozdeva, (takrat še jugoslovanska) nacionalna televizija ob nedeljskih popoldnevih pripravljaja na svoji drugi TV mreži oddaje, ki so predstavljale nekakšno mešanico športnih dogodkov in glasbenih vložkov, seje le malokomu zdela povezava med športom in glasbo tako tesna, kot v resnici je. Koncept, kakršnega danes na televiziji spričo množice specializiranih kanalov ne zasledimo več, je bil verjetno zasnovan na prepričanju, da gledalec, ki ure in ure poseda pred TV ekranom v stalni napetosti zaradi pritiska dramatičnih dogodkov na športnih terenih in nenehne bojazni za usodo športne ekipe, ki ji je namenil dobršen del svojega prostega časa, potrebuje nekakšno obliko sprostitve. Nekaj minut trajajoči glasbeni vložki so se zdeli kot nalašč za umirjanje
srčenga utripa prenapetežev, ki so ga nerazumljive poteze oboževanega moštva pognale v neverjetne, na prag vzdržljivosti meječe številke. Marsikoga so ravno ti glasbeni vložki obvarovali pred najhujšim. Danes, kot že rečeno, tako koncipi-ranih oddaj ni več. Večino šprtnih dogodkov lahko zasledujemo preko specializiranih satelitskih kanalov, ki tudi po dvajset in več ur dnevno predvajajao le športne dogodke. Vlogo pomirjevalnih faktorjev na teh programih tako odigrajo reklamni spoti, ki zaradi svoje vsebine in atraktivnih nastopov akterjev v njih, uspejo vsaj za kratek čas pritegniti pozornost še tako fanatičnih privržencev športa. Taka oblika povezanosti športa z glasbo paje le ena od mnogih. Če odmislimo tiste športne panoge, obstoj katerih dejansko temelji na glasbenih ritmih, kot je npr. umetnostno drsanje, športni ples, dresurno jahanje ipd. in če privzamemo za splošno priznane ugotovitve, da glasba med treningom in v trenutkih oddiha ali pa priprav na nastop na tekmovalca
deluje stimulativno, še vedno ostane vsaj ena oblika povezovanja teh dveh atraktivnih, zabavnih pa tudi strogo profesionalnih sfer družbenega življenja. Športniki - glasbeni izvajalci. Da, tudi takih primerov je kar precej. Na teh straneh smo že pisali o precejšnjem uspehu skladbe Wrestlemania, v izvedbi skupine WWF - superstars, ki jo sestavljajo zvezdniki nekoliko "sumljive" vrste športa - vvrestlinga. Tudi to ste najbrž že slišali, daje Ruud Gullit, znani nizozemski nogometaš, po rodu s Surinama, pred leti izdal ploščo z nekaj skladbami v reggae ritmu, v katerih je sam nastopil kot pevec. Najnovejši primer te vrste pa prihja iz Velike Britanije. Član njihove atletske državne reprezentance, svetovni in olimpijski prvak v teku na 100 metrov, 34-letni Linford Christie je namreč v Parizu posnel svojo inačico starega hita Spencerja Davisa "Keep on running".
In kako je s tem pri nas? Največ so v tem pogledu naredili predvsem tisti naši športniki, ki so svoje življenje posvetili slovenskemu nacio-
nalnemu športu - smučanju. Spomnimo se samo nastopov našega nekdanjega smučarskega asa Jureta Franka pa tudi vseh ostalih v nekoliko deplasiranih reklamnih pesmicah v podporo mega akciji Podarim - dobim. Še najboljši primer povezave športa in glasbe pri nas je poleg Petra Lovšina, pevca Pankrtov in nekdanjega mladinskega smučarskega reprezentanta ter športnega novinarja dela, verjetno Franci Petek, ki je poleg smučarskih skokov našel čas tudi za svojo drugo veliko strast - bobne. Koliko je še tak-ih in podobnih primerov pri nas ne vem, dejstvo paje, daje šport z glasbo povezan bolj kot si mislimo glede na dogodke iz preteklosti, ko so se z glasbo v nekaterih primerih (60-a in 70-a leta) ukvarjali res nekateri prav antišportni tipi. Danes veljajo drugačne vrednote in tudi glasbeniki postajajo (in morajo biti) vse večji športniki, njihovi nastopi pa spričo vse bolj akrobatskih točk na odru vse bolj športni.
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo
GUNS'N'ROSES
Medtem, ko se pevec in front-man skupine Guns'n'Roses, Axl W. Rose, zadnje čase bolj ali manj zadržuje na sodiščih (tožba z bivšim bobnarjem Stephenom Adler-jem za odškodnino 2'3 milijona DEM in obravnava v zvezi s povzročitvijo masovnega pretepa na koncertu v St. Luisu leta 1991), pa delo po glasbeni plati kljub vsemu napreduje. 22. novembra bo namreč izšel najnovejši album te trenutno vodilne heavy metal skupine na svetu "The spaghetti incident".
MADONNA
Potem ko so prireditelji koncertov v Avstraliji, ki so hoteli na najmlajši kontinent pripeljati Ma-donno, videli seznam zahtev, katerim bi morali ugoditi, če bi ho-
teli to pevko tja res pripeljati, so se prijeli za glavo in se svoji nameri odrekli. In kaj je bilo takega na tem seznamu? Poleg ostalega zahteva ta nekoliko ekstravagantna pevka vsak dan 200 svežih žepnih robčkov, bolniško posteljo v vsakem hotelu kjer prebiva, 12 luksuznih limuzin in privatno reaktivno letalo, ki pa mora biti prebarvano v njeno najljubšo (škrlatno) barvo, v njem pa mora bit vedno na voljo dovolj primerno ohlajenega šampanjca in kuhar, ki mu ni tuja kitajskka kuhinja.
ACE OF BASE
Medtem ko je njihov prvi hit "Ali that she vvants" končno prilezel tudi v vrhove ameriških lestvic; je v Evropi izšel novi single tega priljubljenega švedskega kvarteta. 29. oktobra seje namreč pojavil v javnosti že
njihov četrti hit, katerega naslov je "The Sign". Po končani evropski turneji odhajajo Jenny, Mallin, Ulf in Jonas ponovno v studio v Gete-borgu, kjer bodo posneli material za nov CD, ki bi moral iziti v začetku leta 1994.
DEF LEPPARD
8. januarja leta 1991 je zaradi prevelike doze alkohola umrl Steve Clark, kitarist skupine Def Leppard. ker izgube svojega prijatelja ostali člani skupine nikdar niso mogli preboleti, so se ga spomnili z najnovejšim albumom "Retro Active", na katerem bo od trinajstih pesmi iz arhiva skupine kar pet takšnih, na katerih je moč slišati značilen zvok Steveove kitare. Album z novimi skladbami skupine bo izšel v začetku prihodnjega leta.
MEAT LOAF
Skoraj šest let je minilo odkar je kar 136 kilogramov težak Meat Loaf (mesna štruca) zadnjič objavil kakega svojih posnetkov. Zdaj se je na presenečenje vseh ponovno zavihtel na vrh lestvic popularne glasbe s skladbo "l'd do anything for love". Skupaj s singlom je izšel tudi nov album tega 46-letnega pevca, katerega pravo ime je Marvin Lee Aday. Naslov albuma je "Bat out of hell 2", kakršen je bil tudi naslov njegovega debitantskega albuma iz leta 1977. Le-tega so do danes prodali v nakladi 25 milionov primerkov. Sodeč po uspehu sin-gla "I'd do anything for love", se nekaj podobnega obeta tudi njegovemu zadnjemu albumu.
■ Mitja Čretnik
Krajevna skupnost Plešivec
Da Pusta Gora ne bo več pusta
"Kdor tega sam ne vidi, ne more verjeti." S temi besedami nas je pred tednom dni povabil na obisk Alojz Klančnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Plešivec.
Pri tem je imel v mislih pridne, dela volje krajane sedmih domačij ob cesti Velunja - Jovan. Več kot mesec dni ne vedo, kaj je "petek in kaj svctek". V njihovih rokah pojejo krampi in lopate, samo da bi krajevna cesta, ki povezuje zaselek Pusta Gora, bila čimprej nared. Kljub neugodnim vremenskim raz-
asfaltne obleke pa si bo "nadela".
Naložba je po predračunu vredna 12 milijonov tolarjev. Polovico denarja bo primaknil občinski sklad stavbnih zemljišč, preostalo polovico bodo "krili" uporabniki ceste sami. "Velik finančni zalogaj je to. Delež krajanov znaša od 1000 do 5000 nemških mark, brez prostovoljnega dela. To samo po sebi dokazuje vrednost, pomen ceste zanje. Zal, takega mnenja niso v sosednji sloven-jegraški občini. Do sedaj zanjo Vreme Jim pri posodobitvi ceste pošteno nagaja. Kljub temu naj niso prispevali niti lopate peska.	W dela končali d°15■ novembra letos
Rekli so:
Janko Kotnik, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo ceste Velunja-Jovan:
"Cesta je velika stvar. Pomeni nam stik s svetom, lažje življenje. Več kot 3000 prostovoljnih ur smo krajani opravili v mesecu dni, zvozili 1000 kubičnih metrov materiala. Že 5 let je bila izgradnja ena od prednostnih nalog, vendar do sedaj zanjo ni bilo možnosti. Nikoli ni prepozno."
meram naj bi dela končali do 15. novembra letos. Zaradi terenskih, predvsem pa denarnih ovir, ne bo v celoti modernizirana. 1600 m
Odgovor o pomoči za modernizacijo je bil prav tako negativen, čeprav je od sedmih kmetij pet vezanih na omenjeno občino
" ni mogel skriti razočaranja sogovornik.
Izgradnja ceste Velunja - Juvan ni edina naložba, ki so se je lotili krajani Plešivca v tem letu. Tu je še izgradnja vodovoda z 900 tisoč nemških mark predračunske vrednosti. Do sedaj so krajani zgradili zbiralnik, del cevovoda, če bo dopuščalo vreme, bi radi še letos položili 800 m cevi. "Če kje živi prostovoljno delo, potem v Ple-šivcu zagotovo. Res pa je, da niso vsi enako zagreti zanj. Tako boste "našli" pri izgradnji vodovoda take, ki so že opravili 200,250 udarniških ur. Pa tudi take, ki niso naredili še niti ure. Ne vem, kaj čakajo." Alojz Klančnik ni
prav optimističen glede zaključka izgradnje vodovoda. Naložba je velika in zelo malo upanja je, da bi bilo to prihodnje leto.
Kaj bodo počeli leta 1994, krajani Plešivca vedo. Dokončali bi radi modernizacijo prej omenjene ceste, nadaljevali dela pri izgradnji vodovodnega omrežja, zelo pereča je cesta na Graško Goro. Trudijo se, da bi jo posodobili, ampak predračunski zneski daleč presegajo njihove zmožnosti." Pri tamkajšnjih krajanih tudi ni "ta pravega posluha". Cesta povezuje dve občini in bi služila kot obvoznica takrat, kadar bi bila Huda luknja neprevozna.
■ tp
Krajevna skupnost Ravne
Povsod so " prekratki"
Krajani krajevne skupnosti Ravne niso edini, ki ugotavljajo, da so prekratki tako pri modernizaciji cest kot pri drugih naložbah s področja komunalne nadgradnje. Toda, skromni so bili pri snovanju svojih potreb, pa še teh niso uspeli uresničiti v celoti.
"Denar, denar in spet denar. Tako malo smo ga dobili, da se skorajda nikjer nič ne pozna" poudarja predsednik sveta KS Ravne Viktor Potočnik.
Največji "križ" je s cestami. 18 km jih imajo, od tega 14 v prvi in drugi kategoriji, 4 km paje krajevnih. Za prve so "iztržili" nekaj denarja, seveda premalo, za druge niti tolarja, čeprav so najbolj potrebne temeljitih vzdrževalnih del. 15 km imajo še takih, ki bi morale biti krajevne, pa tako še niso oz-
načene. Vlogo za ogled posebne komisije so sicer napisali, a za zdaj še ni bilo ne ogleda, ne prevzema. Tako je ostala le na papirju posodobitev ceste Strnak -transformator - šola v dolžini 1550 m (po predračunu bi naložba veljala 10 tisoč tolarjev). Po besedah sogovornika gre za pomembno cesto, ki bi povezovala levi in desni krak. Lahko bi namreč avtobus vozil na delo krajane, šolski avtobus v šolo otroke, pa še bolje bi organizirali odvoz smeti. Z velikimi "mukami" so krajani uredili le več kot 580 m dolgo cesto v Pristavi. Z udarniškim delom. lastnimi denarnimi prispevki ter pomočjo Teša so zmanjšali račun za skoraj polovico (2 milijona 700 tisoč SIT). Za nepokriti milijon tolarjev so poslali vlogo
na velenjsko vlado.
Vprašanje, ki je ob cestah letos še močneje "privrelo" na plan je oskrba s pitno vodo. Za pripeljanih več kot 1000 kubičnih metrov vode v sušnih dneh so porabniki plačali 300 tisoč tolarjev. "To ni malo denarja. Odločitev za priključitev na mestni vodovod ima svoje tehtne razloge, a kaj, ko smo spet "prekratki". 2 milijona SIT bi nas veljala naložba. Nekaj cevi smo že kupili in jih z udarniškim delom tudi položili. Sedaj delamo prečrpališče, morali pa bi še en jašek, za katerega nimamo denarja. Nimamo ga niti za elektroinstalacije, potrebujemo še dve črpalki, velenjski Komunali dolgujemo približno 140 tisoč tolarjev za priključitev od glavnega voda
do jaška.
Vlogo za pomoč smo poslali velenjskemu Izvršnemu svetu, upanja za ugodno rešitev ni. Če pomoči ne bomo deležni, bo suha zima vodovodne pipe v 43 gospodinjstvih "osušila".
O načrtovani javni cestni razsvetljavi, izgradnji dveh avtobusnih postajališč raje ne govorim. Kot tudi ne o moškem pevskem zboru, folklorni skupini, aktivni organizaciji RK in drugih dejavnostih v kraju, katerim naj bi s kakšnim tolarjem "stala ob strani" KS."
V leto 1994 krajani Raven ne zrejo preveč optimistično. Bojijo se, da jim bo pošla volja, ki jo za najnujnejše potrebe za zdaj še imajo.
■ tp
Anton Skornšek
Srečanje z Antonom Skornškom
"Razgledanost ljudi je zrcalo kraja"
Po velikosti majhen, po dejanjih precej večji mož. Preudaren, s čutom odgovornosti in razumevanja za ljudi.
Najbrž bi krajani krajevne skupnosti Skorno - Florjan soglašali z našo ugotovitvijo, ko beseda "nanese" na njihovega krajana Antona Skomška. Kajti, kar nekaj takih dobrin imajo, za katere je Anton "teka!" od vrat do vrat. Bodisi kot predsednik sveta KS, v zadnjih šestih letih pa kot predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda. "Voziti" milijon nemških mark vredno naložbo niso mačje solze. "Kar nekaj hudih ur je že bilo. Na srečo so okoli mene tudi taki ljudje, ki mi stojijo ob strani in pomagajo, kadar tisti redki odpovedo sodelovanje v nepravem trenutku. Nekaterih se namreč ne da razumeti. Ljudje, njihova razgledanost, je zrcalo kraja. Včasih se prav sprašujem, če smo zaplotniški. Takšen kot si ti, je takšna do tebe tudi družba. Če ne bi imel rad ljudi, bi...." Tone se večkrat sprašuje, s čim si je zaslužil mesto predsednika gradbenega odbora. Najbrž bolj za šalo kot zares pravi, da so ga hoteli kaznovati zaradi slabega vtisa takrat, ko je bil predsednik sveta KS. Določili so ga, sam pa je imel tudi motiv, da je nehvaležno dolžnost sprejel. Bil je namreč med tistimi, ki vode ob sušnih dneh niso imeli. In ob tem kar težko verjame, da se njegov kraj tako mačehovsko obnaša do tega vprašanja. Prej so namreč krajani na referendumu izglasovali samoprispevek, sedaj ne.
O času zase, za družino, konjičke Tone kar zamahne z roko. Češ, odveč je vsaka beseda. Četrtino ga "vzame" prepričevanje ljudi, drugo pota, kijih mora opraviti zdaj pri tem, drugič pri drugem uradu. Tu je še služba (je referent za izobraževanje v Tešu), za otroke in konjičke ga tako ostane presneto malo. "Moram priznati, da me žena kar dobrohotno prenaša. Pridem iz službe domov, pa me že ni. Vzgoja treh otrok, delo okrog voglov hiše -vse to je na njenih plečih. Od vsega, kar smo počeli pred leti, so ostali le sprehodi v naravo." Da je doma večkrat dolgočasen s tem "svojim "vodovodom, Anton ve. Nemalokrat najbrž tudi v službi, čeprav imajo predpostavljeni razumevanje za njegove dodatne skrbi, povezane z aktivnostmi v KS. Optimizma mu vsemu navkljub ne manjka, ker upa, da bo kmalu vsega konec. Takrat bo "izpregel" in se bolj posvetil svojim najbližjim. "Mlade ljudi je treba navdušiti in jih vpeljati v družbeno koristno delo. Ne rečem, da ne bom pomagal po svojih močeh. Ampak, kdaj pa kdaj bi vendarle rad delal tisto, kar se meni ljubi in takrat, ko bom hotel" je sklenil pogovor Anton Skornšek.
■ tp
Krajevna skupnost Šentilj
Prvi iibvi telefoni že zvonijo
V primestnih krajevnih skupnostih, kar Šentilj je, telefonske povezave ljudem prav gotovo pomenijo več kot tistim, ki živijo v mestu in se jim zdi telefonski priključek nekaj samoumevnega. Tudi v Šentilju se je potreba po večjem številu teh pojavljala dolgo, vendar je zaradi različnih vzrokov prišlo do podpisa pogodbe z PPT-jem in novimi naročniki šele letos marca.
Zanimivo, da krajani niso najbolj smelo pristopali k novi naložbi. Strah jih je bilo, da iz tega ne bo nič, cena telefonskega priključka paje bila zelo visoka. Protivrednost kar4100
nemških mark, kar je skoraj dvojna cena, ki velja v mestu Velenje. Gradbeni odbor je v toku izgradnje več kot upravičil njihovo zaupanje, skupaj s predsednikom sveta KS Ivanom Jelenom so se še v toku izgradnje trudili za pocenitev priključka in za ugodne plačilne pogoje. Slednje so uspeli s PTT Celje dogovoriti, saj bodo novi naročniki znesek poravnali v 13 mesečnih obrokih. In ker so dela potekala zelo hitro -glavna so bila opravljena že konec oktobra - so uspeli celo dogovoriti aneks k pogodbi, ki bo v 46 šen-tiljskih domov pripeljal telefone nekaj mesecev prej, kot bo poravnan zadnji obrok tega znes-
ka. Pridružili pa se jim bodo še v 34 hišah na Ponikvi in 7 v Andražu.
O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Ivanom Jelenom in članom gradbenega odbora Srečkom Rajhom :"Takoj po podpisu pogodbe so dela stekla, na začetku nekoliko bolj počasi, vendar smo se vsi skupaj lepo ujeli. Gradbeni obdor je štel 7 članov, vsak od njih je aktivno deloval v svojem zaselku, pri vsem skupaj pa je pomagal predsednik KS Šentilj Ivan Jelen, je zadovoljen z opravljenim delom. Tako smo kljub temu, da je bila pogodba tempirana tako, da bi bila dela
končana marca '94, glavnino končali že oktobra letos.
Naročniki, ki bi dobili telefonske priključke najpozneje do aprila drugo leto, so že sedaj vključujejo. 20 jih je že vključenih v omrežje, 50 jih je podpisalo aneks k pogodbi z PTT Celje in bodo vključeni v naslednjih nekaj dneh in samo nekaj naročnikov, 4 ali 5, ki v tem času še ne potrebujejo telefonov, bodo priklučili pozneje, oziroma, ko bodo poravnali finančne obveznosti."
Kot že rečeno, pa ne gre samo za pokrivanje KS Šentilj. Zaradi izredno ugodne lokacije telefonske centrale v Arnačah so se jim
pridružili na Ponikvi in v Andražu, tu pa je tudi 20 sopolagalcev.
V teh dneh morajo dokončno porušiti spomenike staremu omrežju, torej porušiti zračne telefonske vode. Nova napeljava poteka v zemlji, kar prispeva k večji varnosti, vsak nov naročnik paje opravil več kot 50 udarniških ur.
Krajani Šentilja pri tej, za njihov kraj veliki in dragi investiciji, niso ostali sami. Na pomoč jim je priskočila Skupščina občine Velenje, ki je prispevala 900 tisoč tolarjev, nekaj denarja pa krajani še pričakujejo. Ivan Jelen, ki si je po mnenju gradbenega odbora pri
tej akciji zaslužil posebno priznanje, je povedal tudi to, da v kratkem pričakujejo novo telefonsko centralo, ki bo zadostovala potrebam vseh interesentov. Če bodo uspeli še z akcijo, da se jim prizna dodatni 18 odstotni popust pri ceni telefonskega priključka, bodo vsi še bolj zadovoljni.
Vendar je to sedaj v rokah republiškega inšpektorja za promet in zveze, kamor je odromala njihova pritožba po avgustovski pocenitvi telefonskih priključkov, ki jim je niso priznali.
■ Bojana Špege!
Ceste, sedaj še oskrba s pitno vodo
Klepet pred predstavo
Vsega je kriva Marjana Deržaj
Letošnji gledališki abonmaje bil v Velenju raprodan tako hitro, kot že dolgo ne. In že kar prva predstava v letošnji sezoni, komedija z gornjim naslovom, je Kulturni dom napolnila do zadnjega kotička. Naslov, ki obeta, dobro tržaško gledališče ali želja, da v živo vidimo legendo slovenske glasbene scene, vedno vedro, vedno predano Marjano Deržaj? Verjetno splet vseh teh stvari, mi pa smo priložnost izkoristili za klepet z naslovno junakinjo igre "Vsega je kriva Marjana Deržaj", ki ob koncu predstave simboliko, ki jo nosi v igri njeno ime, zakoliči s svojim živim nastopom.
Naš čas: Kako ste izvedeli za igro in knjigo Milana Kleča, ki že kar v naslovu nosi vaše ime?
Marjana Deržaj: "Za igro sem izvedela iz časopisa in to iz Dela. Eno jutro sem prebrala, daje Slovensko stalno gledališče v Trstu razpisalo natečaj za nova slovenska izvirna dela. Prispelo je 30 stvaritev, 3 so izbrali, prvo nagrado pa je dobila igra Milana Kleča. Potem je gledališče že v začetku maja to uprizorilo, režiser pa meje povabil, da sodelujem in pojem v živo. Knjiga paje izšla nekoliko kasneje."
Naš čas: Vam je sodelovanje z gledališčem všeč? Kako se počutite med igralci v igri, kjer se vaše ime pojavlja ves čas in je nekakšen vzvod za prikaz življenja neke družine?
Marjana Deržaj:" Zelo lepo se počutim. Čeprav sem že zelo dolgo prisotna v naši zabavni glasbi, se čisto umaknila nisem nikoli. Mogoče kakšno leto ali dve, ko sem malo manj nastopala, ampak,
Lep pozdrav!
Kot vidite, smo ponovno uvedli nekakšno študentsko rubriko, ki se po novem imenuje "Študent naj bo". V njej vas bomo obveščali o tekočem delovanju Šaleškega študentskega kluba, vas vabili na naše akcije, poleg tega pa se bomo poskušali tudi kritično odzivati na aktualno dogajanje okrog nas.
Z novim šolskim letom je vodstvo kluba prevzela popolnoma nova ekipa in prav bi bilo, da najprej predstavim našo zamisel o delovanju v naslednjem letu. Privoščili smo si nekaj bolj ali manj radikalnih sprememb in tako seje spremenil tudi koncept predsedstva, katerega togi del sestavljava predsednik in blagajnik, drugi del pa sestavljajo nosilci enajstih projektnih skupin. Tako se bodo ob posameznih akcijah sestajale samo določene projektne skupine, celotno predsedstvo pa se bo sestalo samo ob problemih, ki zadevajo celotno delovanje kluba. Ohranili smo nekaj skupin, ki sodelovale že v prejšnjih letih (radijska oddaja "V imenu sove", športna sekcija, informiranje in pa sekcija, ki skrbi za študentski prostor PLAČ), uvedli pa smo tudi nekaj novih (gledališka skupina, lutkovna skupina, likovna skupina, glasbena sekcija, foto sekcija, časopisna sekcija, aktiv veteranov). Kot vidite, smo največ pozornosti namenili kulturi, saj mislimo, daje tega v zadnjih letih manjkalo. V svoje vrste smo uspeli pritegniti del zelo ustvarjalne generacije bivših gimnazijcev, ki so že v okviru Centra srednjih šol izvedli nekaj zavidanja vrednih akcij (Gimnazijada, glasilo Špric, Slovenovizija, gledališke
v**
ik t*
—
Marjana Deržaj
ko seje pojavil rock'n' roll, Beat-lesi, smo bili mi že znani pevci solisti. Pri nas so se takrat pojavile Bele vrane in še nekateri, mi, pevci, pa smo dobro sodelovali z njimi. Veliko so nas spremljali, prav krasno je bilo. Jaz sem s temi "beat" ansambli ves čas sodelovala. Tudi z mladimi, veliko sem z njimi hodila okrog, tudi na Celjskem sem dosti nastopala. Tokovi in spremembe te ne smejo preveč
in lutkovne predstave).
Nikakor pa nočemo postati nekakšen eliten klub, nemnjen nekemu ozkemu krogu ljudi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s kulturo, zato bomo organizirali nekaj že tradicionalnih akcij, namenjenih predvsem zabavi in sprostitvi. Sem sodijo Akademski ples, prvomajski izlet na morje, piknik na Rožniku, poletno taborjenje itd. Naša osrednja akcija pa bo Dan mladih in kulture, ki se bo odvijala nekje okrog 25. maja na gradu. Poleg tega bomo poskušali izdajati še časopis, ki ne bo namenjen izključno študentom, ampak tudi širšemu krogu razmišljujočih ljudi, v teh dneh pa že poteka poskusna avdicija za akademski pevski zbor.
Dovolj bo naštevanja stvari, ki smo si jih zamislili. Zavedamo se vseh omejitev, predvsem finančnih; tako bomo naš zelo široko zastavljen program pač izvedli v okviru možnosti. Tu računamo na pomoč naših dosedanjih sponzorjev, iščemo pa tudi nove.
Omeniti velja še nadzorni odbor kluba, ki seje ustanovil na redni letni skupščini v soboto, 6. 11. 1993. Sestavlja ga pet članov, njegova funkcija pa je nadzorovati delo predsedstva kluba. Odbor prisostvuje na sestankih predsedstva, nima pa pravice glasovanja.
Upamo, da ste v naši zamisli tudi vi našli kaj zase, zato vas vabimo, še posebej bruce in mlajše študente, da se oglasite v Placu (v kleti kulturnega doma, poleg kluba Stiskama), kjer se dobivamo ob petkih in sobotah od 21. ure dalje. Vključite se v delo projektnih skupin, povejte nam, kaj vas moti, predstavite nam svoje ideje; skupaj
vreči iz tira, ker je glasba stalna, ena lepa stvar, mogoče se samo stili malo menjajo, karje pa "fajn". Fino je, da so spremembe, da gre naprej, ker, hvala bogu, zabavna glasba silno spremlja naše življenje, ni zabetonirana. Približa se ljudem po tej poti in tako sem jaz ves čas ostala zraven, saj sem se ves čas prilagajala.
No in sedaj sem prispela celo v gledališče. Počutim se res zelo lepo. Nikoli si nisem mislila, da bom nastopila v gledališču, čeprav sem o odru in musical-u v svoji dolgi karieri velikokrat razmišljala. Veliko smo že delali na tem. Na ljubljanski televiziji so bile včasih zelo dobre glasbene oddaje in takrat je vse že šlo v to smer. Skratka, če si dolgo "zraven", prideš še na oder tržaškega gledališča.
V začetku sem imela tremo. Ne, na nastopu ne več, ampak, ko so me povabili. Najprej sem vprašala, ali bom morala kaj govoriti. Ko so mi povedali, da bom le pela, sem pristala. Vsi so odlični igralci, tako vživeti, kot da jim je vloga napisana točno na kožo."
Naš čas: Še veliko nastopate s svojim programom? Pred kratkim ste imeli zelo uspešen koncert tudi na Metelkovi v Ljubljani, kajne?
Marjana Deržaj: "Povabila pridejo. Moram reči, da vedno malo preštudiram ali je moj program za tisto publiko ali ni. Zelo sem vesela, da imam odličnega pianista Boruta Lesjaka, včasih me spremlja njegov trio, včasih kvartet. Je pa tako, človek mora biti kar moder pri takšnih odločitvah, ker v disco klub, recimo, ne bi ravno "pasala". Zarečem pa se ne, morda bom kdaj nastopila tudi v discu.
lahko naredimo več.
Danes vas lahko povabim k naslednjim akcijam, ki že potekajo:
•	ob sobotah zvečer na velenjskem bazenu kopanje in savna; nakup kart v Placu po polovični ceni.
•	v soboto, 13. novembra, ob 15.00 v Gimnazijo na avdicijo za akademski pevski zbor pod vodstvom Jožija Šaleja. Prijave v petek v Placu.
Metelkova je pa nekaj posebnega. Gre za simboliko, za podporo mladim. Moram reči, da sem tam uživala, znali so vse moje pesmi, prepevali so z mano. Bilo je krasno."
Naš čas: Pred leti je skupina Videosex in njena pevka Anja Rupel naredila priredbe mnogih vaših pesmi. Na ta način so se približale tudi veliko mlajšim generacijam. Kakšne so se vam zdele te priredbe, kako ste jih sprejeli?
Marjana Deržaj: "Meni je bilo absolutno všeč, ko so naredili vse te priredbe. Seveda so se odločili za moderen pristop, za zvok mladih generacij. Saj tudi ne bi imelo smisla, če bi jih naredili drugače. Vse skupaj je grajeno bolj na ritmu."
Naš čas: Kaj počnete, kadar ste čisto prosti, tako v vsakdanjiku?
Marjana Deržaj: (smeh) "Lepo se imam. Saj je že čas, ne? V Ljubljani je lepo, sploh zame, ker sem rojena Ljubljančanka. Veste, smo ena čudna družina, hčerkaje profesorica angleščine in sploh ni šla po mojih stopinjah, moj mož Ante Mahkota, novinar in alpiniist ima svoje poti...
Vsak gre na svojo stran, ko pa pridemo skupaj, se imamo krasno. Imam veliko prijateljev in prijateljic, ki imajo sedaj vsi več časa kot včasih. Najraje pa hodim na trg. Z branjevkami zelo rada poklepetam, smo že stare znanke.
Zdi se mi, daje življenje tako lepa stvar, da se mi zdi škoda tako hiteti. Samo, moram priznati, da sem šele zadnja leta prišla do tega spoznanja."
■ Bojana Špegel
• prijavite se k plesni rekreaciji, ki bo potekala ob sobotah od ll.-13.h v mali dvorani Kulturnega doma pod vodstvom Nine Mavec. Za člane kluba simbolična prijavnina. Prijavite se lahko v Placu ali na tel. 858-860.
Toliko za danes. Študentski pozdrav!
■ Aleš Črnič, predsednik ŠŠK-Ja
HA-HA-HA
Shujševalna
-Kako lahko trdiš, da me imaš še vedno rad, ko pa mi nočeš dati denarja za shujševalni kuro, ki mi jo je predpisal zdravnik!"-očita žena možu.
-Ampak draga - odgovori mož - to je vendar čisti dokaz, kako močno te ljubim. Tako močno, da ne želim, da te izgubim en sam gram.
Velika napaka
Mož prinese domov plačo in dela spisek mesečnih izdatkov.
-"Ti in jaz imava po eno veliko napako, kadar gre za denar", pravi ženi.
-"Ne vem, o čem govoriš."
-"Tako je to, takoj, ko dobi m kakšen tolar, ga zapravim, ti pa zapravljaš tudi takrat, ko denarja sploh nimaš.
Škotska
Pred železniško postajo mimoidoči pravi Škotu:
-Ali ste videli, da so vam ukradli kovček?
-Seveda sem videl. Plačal bom lopova. Bolje, da ga on nese do mesta, kot da jaz plačam nosača.
Ugodno...
Dve slivi se pogovarjata. -"Meni je tako dolčas."pravi prva.
-"Oh...hmmm! Meni paje tako prijetno. Črv je v meni." se pohvali druga.
Idiot
Vi torej tožite tega človeka zaradi tega, ker vam je rekel, da ste idiot?
-Da, to je čista resnica! -Ja, zakaj ga pa potem tožite, če je čista resnica.
Ni jih še ducat
-Ali fotografirate tudi otroke?
-Seveda, seveda. -Koliko pa to stane? -300 tolarjev ducat. -Aja, potem bom moral pa še malo počakati, imam šele štiri.
Rešite pohištvo!
Mož pridrvi v spalnico in vpije ženi:"Francka, obleci se hitro, hiša gori."
Tedaj se začuje glas iz omare:"Rešite pohištvo, rešite pohištvo!"
Študent noj bo
Stanetova - Stantetova
Na zadnji razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Šmartno Velenje so med drugim obravnavali imena ulic in njihovo podobnost imen, recimo: Stanetova - Stantetova. Zato prihaja do zamenjav pri dostavi pošte, pa tudi občinski organi se na dokumentih kdaj zmotijo. Ko je bil podan odgovor, da krajani Stantetove ulice ne dovolijo spremembe njihove ulice, je krajan vstal in predlagal: "Stanetetovo ukiniti, če pa ne najdejo ustreznega imena, se naj imenuje po tistem, ki jo je predlagal - bomo vsaj vedeli, kdo je to bil."
Če ne gre drugače,...
Ni bila kriminalka iz obrobja mesta, čeprav ji je bil začetek zelo podoben.
Ena izmed krajank v Plešivcu se je namreč odločila, da bo zemljo pred "vsiljivimi" kopalci jarkov za izgradnjo vodovoda, primerno zavarovala. Tako je najela zasebno družbo za varovanje premoženja. In ko so delavci prišli na "njen" del trase, sta jih pričakala dva varovanca z orožjem v rokah.
In kako se je zgodba končala? Srečno. Najeta "stražarja" sta namreč pobrala šila in kopita takoj, ko so jima krajevni veljaki povedali, da imajo dovoljenje za prekop. Podpisala jim ga je namreč lastnica ozemlja.
Sej'm bil je živ
Velenjski avtomobilski sejem pred Rdečo dvorano postaja vsestranski. Če malce pretiravamo, je nevarnost, da bo postal "boljši trg". Očitno kupčije z avtomobili ne cvetejo najbolje, kljub temu, da je vsako nedeljo kar polno - firbcev. Zato so ponudbo razširili. Na njem lahko kupite tudi razne pripomočke in okraske za avtomobile, dobra je tudi ponudba nogavic...
Prejšnji teden pa smo lahko na TV ekranu prebrali, da bo zasebnik ponujal tudi lepa jabolka. Dobra reklama in jabolka so šla za med. Pa se je znašel "zadružni sektor" in si verjetno dejal: "dovolj je ena reklama in pripeljal kar dva tovornjaka jabolk". Pozabil na lojalno konkurenco in prodajal za 50 tolarjev ceneje. Seveda je bil tudi njegov izkupiček zelo dober. Zasebnik se je siceri< malce jezil, pa se menda kmalu potolažil ob razmišljanju: "prihodnji teden mi bo vrnil reklamo na ekranu ", na koncu se je vmešal še dež in sejem je bil v pravem pomenu besede ži^kot kaže drugi posnetek.
Čim manj potreb imamo, tem manj pomanjkanja nam grozi.
Tolstoj
Ni pomembna dolžina, temveč globina življenja.
Emerson
V človeku ni nič bolj krhko kot njegova skromnost in dobronamernost.
Schiller
Skrb
politikov za
razvoj
doline???
Ob prebiranju rubrike "Mnenja in odmevi v Našem času" že kar precej časa skoraj ne zasledimo drugega, kakor hvalisanje posameznih politikov (Bartolc, Gošnik...), koliko so za svojo dolino naredili.
Ne rečem, da niso naredili nič, ampak stari pregovor pravi, da se delo samo hvali, če pa se mora hvaliti človek sam, je to bolj malo vredno. Pri teh gospodih to v veliki meri drži. Drži vsaj za obrobne kraje, za katerejim je bilo injim je še zelo malo mar. Morda se bodo zanje zanimali ob nabiranju glasov za naslednje volitve.
Pa gremo kar po vrsti: 4.12.1991 smo se dobili na pobudo krajanov Pleši vca in Graške gore na sestanku na Graški gori predstavniki krajevnih skupnosti Plešivec, Podgoije ter izvršniki občine Velenje in Slovenj Gradec. Dobili smo se z namenom, da se dogovori mo, kako rešiti problem ceste preko Graške gore do Podgoija.
Podane so zanimive ideje, uspeh pa nikakršen. Velenjska stran ni uresničila obljube, da bo kraj pripeljala ljudi iz državnega ministrstva za ceste, da bi cesto prekategorizirali v regionalno, kamor tudi sodi. Nobeden noče ne videti ne slišati, koliko ta cesta pomeni ob nezgodah in zamaških v Hudi luknji.
Cesta na Graško goro pa ni vredna več imena, da je cesta. Praktično je nihče več ne vzdržuje, jarkov že nekaj let ni nobeden očistil, voda povzroča škodo na kmetijskih zemljiščih, ljudje so obupani, ne zaupajo več nobenemu in to upravičeno.
Pred sabo imam reklami podoben papir, ki je pred kratkim izšel v časopisu Kmečki glas z naslovom Podeželje prihaja v tvoj čas. Na videz nedolžen papir, pa vendar, če ga bolj temeljito pogledaš, najdeš seznam, katere občine so se prijavile na razpis, ki gaje izdalo Republiško ministrstvo za kmetijstvo leta 1991 za urejanje podeželja.
Ker pa sem bolj radoveden, sem poklical na ministrstvo in zvedel, da se velenjski oblasti ni zdelo na tem področju pomembno delati
kljub njihovi telefonski intervenciji. Iz tega je razvidno, kako se naši politiki za naše območje zanimajo. Končno jim pa ne moreš zameriti, če ves delovni čas porabijo za gledanje drug drugemu pod prste.
Prostega časa pa za občane že ne bodo zapravljali. Končno pa gospoda Bartolc in Gošnik ter še marsikateri niti ne vedo, da sega območje občine Velenje v obrobje.
Ob nabiranju glasov ob bodočih volitvah priporočam, da celotno območje, ki naj bi ga izvoljeni pokrivali, prej spoznajo in presodijo, če bodo temu sploh kos.
Pa lep pozdrav!
■ Alojz Klančnik Plešivec 15, Velenje
G. Oblišarju
1.	Za laž o predsedniku stranke iz vrst ustavnega sodišča bodo morali poskrbeti organi po uradni dolžnosti. Na ustanovnem zboru je bila pokazana ena od zahval, ki smo jih dobili od ljudi, ki smo jih hoteli imeti kot častne člane. Zahvalili se jim bodo iz ustavnega sodišča.
2.	Da podpisi so, ve že mnogo ljudi, ki so jih videli (tudi novinarji), vsekakor pa g. Oblišar ni oseba, ki bi jih morala videti. Za njegov podpis pa se zahvaljujemo, kakor tudi za vso proti propagando.
3.	Če je nacionalno-desno ali so-cialno-levo - tako pač je v politiki -je povsem stvar stranke, kam in kako se bo obrnila in kakšna gesla bo uporabila.
4.	Če bi g. Oblišar prebiral več časopisov in gledal več oddaj po TV, bi vedel še kaj več, kot "je htjfel vedeti".
5.	Tega zadnjega mnenja ustavnega sodišča, da referendum ni možen, dokler ni novega zakona (ki je v pripravi in se bo o njem odločalo decembra na seji državnega zbora) še nisem videl, naj pa bi ga ob sestanku med NSZS in vodstvom državnega zbora, ki bo v novembru.
6.	Pišem se Gerlanc in ne Gerla-
nec...
Upam, da sva z g. Oblišarjem zaključila polemiko, pa tudi vsakršno komuniciranje, saj je brezpredmetno, ker me g. Oblišar enkrat podpira, pa pljuva, pa podpira, pa pljune...
■ Matjaž Gerlanc Generalni tajnik NSZS
Slavki
Pocajt-Tanji v spomin!
Pred meseci Pungartnik Rado, pred koncem oktobra Slavka in za njima smo na vrsti drugi.
Preprosto izhodišče iz kronološkega življenjskega ciklusa in tekočih dogajanj v našem življenju, kateri naj bo v opomin vsem, ki se zaman trudijo leteti visoko in skriti pred resnico, a vendar bodo morali pristati na zemlji, čeprav v dokaj neresnih časih, oziroma v obdobju, ko so mnogi že ponoreli, mnogi bodo temu še sledili, žalostni čas, nehvaležnost mnogim je postala hujša kot tatvina, skratka in odkrito lahko rečemo, daje naš svet že utrujen od sovraštva.
že kotje to bila SLAVKA seje temu že oddaljila za vedno, vemo pa, daje hodila večji del svojega življenja po poti, po kateri je bilo raztresenega mnogo trnja, pot paje bila zavarovana z mnogimi neprijetnostmi življenja vseh režimov v katerih je preživljala pomladi, poletja in ZADNJO JESEN.
Vsi, ki smo jo poznali kot nevstrašljivo, vztrajno, aktivno in delovno občanko seji vključno z vsemi člani združenja ZZB NOV Velenje-levi breg, za ves vložen trud, tudi kot sekretarki naše organizacije in tudi za izkazano pozornost do nas vseh članov, skupaj z vodstvom organizacije za vse še enkrat prav lepo zahvaljujemo in TI SLAVKA želimo mirni počitek v zemlji slovenski za katero si živela in izžarevala.
■ Člani 00 ZZB NOV
Velenje-levi breg
Za gibko
slovensko
besedo
Uživam, ko poslušam zbrane besede gledališkega igralca. Zdi se, da jezik poje, daje tak, kot so ga ustvarjali naši veliki reformatorji.
Potem obstanem na cesti, v klubu, v trgovini....
Pa ne morem verjeti, daje res.
Polomljene besede, povezane s slabo izgovorjenimi angleškimi besedami.
Še huje je, da se v novem, slengov-skem jeziku, skrivajo najogabnejše kletvice, ki sijih lahko zamisliš...
Pa, vendar - ljudje berejo - mladi več kot stari. Pa se zdi, daje brani jezik premalo učinkovit, da bi lahko dovolj vplival na doraščajočega člana naše družbe - na Slovence.
In verjemite mi, prav vesel sem bil, ko sem nekje prebral vest, da so se krščanski demokratje ogreli za prenovo tudi v jeziku.
Dve leti že živimo v demokratični državi, pa nam še ni uspelo, obnoviti nekdanje telo pri republiški skupščini. Njegova skrb je bila predvsem skrbeti za negovano govorico, tako, da seje ne bo sramoval naš človek. V časopisih so izhajali jezikovni kotički, in, vrje-mite mi ljudje bero časopise, pa so se kresala mnenja in so zadevala na neprimerno svetovljanstvo tujih napisov, ki se bohotijo nad našimi in novo nastajajočimi podjetji in trgovinami.
Slovenci smo vzdržali v tisočletnem boju za naš jezik. Preveč dragocen je, da bi ga sedaj zapravljali, in bi se tako uresničile napovedi poznanega konservativnega profesorja Dežmana. Ta je bil prepričan ob polovici 19. stoletja, da čez dvesto let slovenščine ne bo več...
Germanizmi nas niso pogoltnili.
Tani
Od 26. julija dalje se ne imenujemo več JUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni znak pa je ostal enak.
Še vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICI, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608 - 41349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro.
68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608141 224 fax: [0608) 41 626 telex: 35815 TANSEV SI
VOSNJAK

TRGOVINA IN MONTAŽA
Šempeter pri železniški postaji tel.: 063/ 701-685
Od 5. novembra do 5. decembra ■ akcijska prodaja izdelkov nove generacije TVT- TERMEX MARIBOR:
•	KOTEL za centralno ogrevanje na olje z možnostjo kurjenja na trdo gorivo, z vročo gorilno komoro, univerzalnimi vrati in stiskalno ploščo STANDARD S 25 CENA 96.600 SIT
•	ETAŽNA PEČ, dimni priključek s strani ali zadaj CENTRAL 17 TERMIX 66.900 SIT
•	ETAŽNA PEČ, dvostopenjski brezšumni uparjalni gorilnik, regulacija, delovna plošča iz umetne mase: 0CD143 109.600 SIT
•	Pretočni grelnik vode, 2x3,5 KW: PGV T0BIAVT0MATIK17.600 SIT
•	TOPLOTNA ČRPALKA zrak voda, vakumsko emajiirani bojler (3001), regulacija, elektrogrelec: TČZV311 162.000SIT
Obiščite nas, razkazalI vam bomo našo ponudbo in poskušali svetovati. .,
lOS^lITStVO d.o.o,
železnina Hudovernik
Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982
uisom
MM
MOŽNOST PLAČILA HA 2 ALI 3 ČEKE
■JUP0L	30 KG 2280 SIT
-BAVALIT	40 KG 1940 SIT
■BELT0N	0,9 L	569 SIT
-BELTOP	0,9 L	788 SIT
-	STAVBNO OKOVJE:
-	KLJUKA (MEDENINA, UVOZ) ŽE ZA 1500 SIT
-	KOVANA KLJUKA KROPA - OD 2300 SIT DALJE... -V0BITEKTV3 10 m' 2400 SIT
-	IBIT0L	10 L 1290 SIT
-	LEPILO ZA PLOŠČICE 25 KG 825 SIT
Del. čas:
vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
VLJUDNO VABLJENI!
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE
Kidričeva 23
V skladu z določili akta o sistemizaciji delovnih mest razpisujemo prosta dela in naloge
RAČUNOVODJAZAVODA
Za računovodjo je lahko imenovana oseba, ki poleg z Zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
■ da ima višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri
-	da ima najmanj tri oziroma pet let delovnih izkušenj
-	da ima znanja na področju računalništva
-	da je komunikativen in ima primeren odnos v stikih z ljudmi.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Dom za varstvo odraslih Velenje, Kidričeva 23, z oznako za komisijo za delovna razmerja.
Sklep o izbiri bo posredovan kandidatom v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Sedaj grozi druga nevarnost. Prinašajo jo sodobni informacijski sistemi, prinašajo jezik, ki si v svetu želi obdržati tudi v jeziku primat.
Pa ne gre samo zato. Slovenci smo srečen narod, z jezikom, ki je dovolj gibek in dovolj lep. V svetu ponuja zanimivo različico. Naš zborni jezik nas ohranja pred svetom, navznoter nas spaja.
Ali se vam ne zdi, da bi morali predvsem za mladino, to, ki se uči, storiti veliko več.
Nepismene bi morali opismeniti. Vse medije bi morali podrediti zahtevi po dobrem lektorstvu!
Kazalo bi, tudi z jezikovnimi krožki v šolah in izven nje, opozoriti na nevarnosti, kijih doživlja naš utapljajoči se jezik.
Preskromno bi bilo, če bi želeli, da je jezik le pravno določeno sredstvo.
Lepota jezika, ki je že od Trubarja dalje roža slovenskega gaja, je prav tako pomembna.
Z barbarizmi in vulgarizmi pačimo duhovnost človeka.
Kletvica se odziva na kletvico. Povezuje se z nasiljem.
Ne čakajmo predolgo!
Skrajni čas je že, da naš jezik zopet dobi več veljave.
Če ne bomo skrbeli za njegovo čistejše okolje, se nam bo kmalu podrl. Tega pa si pravgotovo ne želimo!!!
■ Vis
Bilanca krme in zimski obrok
Načrtovanje proizvodnje krme je za vsako kmetijo velikega pomena.
Sevada paje včasih težko izpolniti zastavljeni načrt, še posebej v letih, ko vremenske razmere ne dopuščajo normalne pridelave krme. Zato je treba pred začetkom zimskega obdobja krmljenja narediti bilanco krme, da vemo s kolikšno količino doma pridelane voluminozne krme razpolagamo. Smisel delanja bilance krme je v tem, da lahko ugotovimo koliko glav živine bomo lahko preživeli čez zimo ob vsaj minimalni prireji mleka ali mesa. Ugotovimo lahko tudi koliko kilogramov posamezne vrste krme na dan bomo po-kladali živalim, da nam ne bo zmanjkalo krme pred koncem zimskega obdobja krmljenja.
Kako pa to ugotovimo ? Najprej popišemo vso zalogo volumio-nozne krme kamor štejemo seno vseh ko.šenj, koruzno silažo, travno silažo in slamo, da lahko ugotovimo koliko kilogramov posamezne vrste krme imamo. Pri tem si lahko pomagamo z naslednjo tabelo.
vrsta krme % suhe snovi kg krme /m3 kg suhe snovi / m3
travna silaža
30 40
koruzna silaža 25 30
seno
- sušeno na tleh 86 -dosuševano 86
slama
86
650 550
700 650
70 80-100
45
195
220
175 195
60
69-86 39
S pomočjo te tabele nato naše zaloge izrazimo v obliki suhe snovi, kar nam kasneje služi za nadalnje izračunavanje.
Naslednji korak je popis živine v hlevu in sicer tako, da živino ocenimo po njeni teži in nato skupno težo vseh živali delimo s 500. Tako pridemo do podatka koliko glav velike živine imamo v hlevu. Po izračunih paje znano, da l glava velike živine ali GVŽ potrebuje 12 kg suhe snovi iz krme na dan za vzdrževanje in mini malno proizvodnjo. Zato lahko naprej izračunamo koliko krme v obliki suhe snovi bo vsa živina za čez zimo potrebovala. V ta namen pomnožimo skupno število glav velike živine z 12 in nato še vseskupaj s številom dni zimskega krmljenja, ki je po navadi 180 dni. Dobljeno številko primerjamo z prej ugotovljenimi zalogami krme in če je nižja, pomeni, da bomo imeli krme za čez zimo dovolj. Če paje številka višja od ugotovljenih zalog, pa bomo morali živini pokla-dati manj osnovne krme in primanjkljaj nadomestiti z kupljeno krmo ali pa celo zmanjšati stalež živine v hlevu.
Izračunamo si lahko tudi koliko posamezne vrste voluminozne krme bomo pokladali po glavi na dan. To pa izračunamo tako, da težo posamezne krme delimo z 12 in nato še s številom dni zimskega krmljenja. Tako dobimo dnevni obrok voluminozne krme.
Omeniti je treba, da letos na mnogih kmetijah koruzna silaža predstavlja večinski delež osnovne krme. Zato bo v obroku primanjkovalo beljakovin, energija pa bo v presežku. Še posebej bo ta problem prisoten pri mlečnih proizvajalcih, manj pa pri pitalcih. Zato vam svetujem, da v takšnem primeru kupite beljakovinsko bogato krmilo npr.: sojine tropine ali sončnične tropine. Če paje obrok sestavljen le iz sena in travne silaže, pa vam priporočam nakup energetsko bogate krme kot je koruza ali pesni rezanci ali ječmen.
Povdaril bi še, da osnovne voluminozne krme ne moremo nadomestiti z močno krmo. Vsaj minimalno količino osnovne krme na dan govedo mora dobiti (to je vsaj 8 kg suhe snovi za l glavo velike živine ), ostale potrebe pač zadostimo z močno krmo, seveda ob upoštevanju ekonomike.
Na koncu bi pozval vse, ki boste imeli težave pri izračunu bilance krme, da se za pomoč obrnete na svetovalno službo v občini. Prav tako se lahko na nas obrnete za izračun krmnih obrokov ali pa za nasvet katero krmo dokupiti k osnovnemu obroku
za vašo živino.
Da pa bo za naslednje leto lažje izpolniti načrtovani obseg proizvodnje krme, pozivam vse kmete, da se pri svetovalni službi prijavijo za analizo zemlje, ki jo bomo opravljali v teh dneh. S pravilnim gnojenjem površin boste pridelali več krme.
■ Robert Jeušnik dipl. ing. kmetijstva
nasilniško obnašal, ga bodo policisti ovadili tudi za kaznivo dejanje na-silniškega obnašanja.
V Velenju so spet kradli avtomobile
V	noči iz 3. na 4. november je neznanec odpeljal neznano kam osebni avto znamke CITROEN AX, temno modre barve, registerskih številk CE B6-149, kije bil parkiran na Kidričevi cesti v Velenju.
V	noči iz 7. na 8. november paje neznanec odpeljal Yugo Koral, sivo zelene barve, registerskih številk CE C9 - 587, ki je bil parkiran pred blokom na Stantetovi 16 v Velenju.
Vlomilci imajo nov hit: cigarete in alkohol
Vlomilci imajo nov hit: to so cigarete in alkoholne pijače. V zadnjem času so jim tarča predvsem gostinski objekti, iz katerih odnašajo predvsem to dvoje. Ukradeno blago potem pogosto ponujajo v prodajo drugim gostinskim lokalom, seveda po znižani ceni. Policisti pozivajo gostince, ki jim je bilo takšno blago morda ponujeno, da o tem obvestijo UNZ Celje po telefonu številka 92.
Neznani storilec je 2. novembra vlomil v okrepčevalnico Ribiška koča Pri Zlatki v Šoštanju. Iz notranjosti je odnesel večjo količino cigaret, alkoholnih pijač in prehrambenih izdelkov v skupni vrednosti okoli 110 tisoč tolaijev.
V	času od 29. oktobra do 2. novembra pa so neznanci vlomili v skladišče last Milana G. v Šaleku. Tudi v tem primeru so odtujili večjo količino alkoholnih pijač, s čemer so lastnika oškodovali za okoli 40 tisočakov.
Grozil policistoma
Sprla sta se
Trčil v drevo
V	četrtek, 4. novembra, ob 9.45 je Anton Karo, 67 let, iz Spodnjih Kraš, vozil osebni avto po lokalni cesti iz smeri Meliš proti regionalni cesti Černivec - Radmiije.
Zunaj naseljaMeliše je zapeljal v nepregledni desni ovinek in izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je levo z vozišča v gozd, kjerje trčil v drevo in se pri tem lažje telesno poškodoval.
Grozil in razbijal
V	soboto, 6. novembra, okoli 20. ure je doma v Kokaiju, v vinjenem stanju razbijal, grozil in pretepal hčer, 30-letni A.K.. Posredovati so morali policisti, za A.K. pa so napisali tudi predlog sodniku za prekrške.
Kdo se je oborožil?
V	dneh od 24. oktobra do 7. novembra je neznanec vlomil v objekt na strelišču v Šmartnem ob Dreti. Iz blagajnje je odtujil 2 malokaliberski puški in dve malokaliberski pištoli ter zračno puško. Strelsko družino je oškodoval za vsaj 400 tisoč tolaijev.
2. novembra, v večernih urah, sta policista, ki sta opravljala opazovalno službo po mestu Velenje, pri vozilih na Stantetovi opazila moškega, ki seje sumljivo vedel, ko paje zagledal policista,je pričel bežati. Stekla sta za njim, koje zavil v stanovanjski blok. V roki je držal revolver in kričal, da bo streljal. Policista sta se umaknila za steno, moški paje nato odšel po stopnicah in grozil, da ju bo ubil. Policistoma seje uspelo moškemu približati in ga s strokovnim prijemom tudi obvladati in vkleniti v lisice.
Na policijski postaji so ugotovili, da gre za 35-letnega Rešada M. iz Velenja. Ker je grozil in razgrajal tudi na policijski postaji, med drugim je razbil steklo na vratih in se pri tem porezal po roki, in ker je bil pod vplivom alkohola, so ga policisti pridržali do iztreznitve, potem pa ga z ovadbo predali preiskovalnemu sodniku.
Vzela jima je prostost
4.	novembra okoli 13. ure sta delavca Petrola,45-letni Franc K. iz Celja in 33-letni Alojz Z. iz Mislinjske Dobrave za približno pol ure ostala brez prostosti. Prišla sta v trafiko Tanje B. (v hotelu Paka) iz Velenja, z namenom, da odneseta za okoli 80 tisoč tolaijev cigaret. Te je Tanji B. dobavil Petrol, ta pa naj jim jih že nekaj mesecev ni plačala. Vendar je bila takrat, ko sta prišla, v trafiki samo prodajalka Alenka L„ 19 let, iz Šoštanja, ki pa se z obiskovalcema ni mogla ničesar dogovoriti. Ko sta Franc in Alojz štela cigarete, je Alenka odšla iz trafike in za seboj zaklenila vrata, tako da Franc in Alojz nista mogla ven. S tem je storila kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti, zaradi česar jo bodo ovadili Temeljnemu javnemu tožilstvu. Oba zaprta je spustla na prostost šele na posredovanje policije.
Skozi okno odtujil jakno
5.	novembra okoli 15. ure je na Policijski postaji v Velenju občan prijavil, daje neznanec njegovemu prijatelju Safetu N., 32 let, iz Velenja ukradel usnjeno jakno. Policisti niso potrebovali veliko časa, da so zadevo razvozljali. Ugotovili so, daje to storil 26-letni Stanislav P. iz. Pod-goija. Šel mimo stanovanjske hiše, kjer stanuje Safet, in koje videl, da je v pritljičju odprto okno, je segel skozenj in s kavča potegnil jakno. Nato je pobegnil, jakno pa skril v živo mejo, kjer sojo policisti našli in jo vrnili oškodovanemu. Stanislava zdaj čaka ovadba zaradi kaznivega dejanja tatvine.
Neznanec vnovčil ukradene
čeke
Na Policijski postaji je Vitodrag P., 28 let, iz Velenja prijavil, daje nezannec vnovčil šest njegovih čekov, ki so mu bili ukradeni iz vozila v septembru. Oškodoval gaje za 13.500 tolaijev.
Zadel pešca in odpeljal naprej
5. novembra, okoli 17.30 je Marjan Žolnir, 59 let, iz Velenja v križišču Goriške in Šaleške ceste prečkal Šaleško cesto. V tem času je z Goriške zavijal levo proti centru mesta voznik osebnega avtomobila rdeče barve, ki je pešca zadel, pri čemer je pešec utrpel lažje telesne poškodbe, voznik paje odpeljal dalje.
Policisti poizvedujejo za voznikom in ga pozivajo, da se zaradi razjasnitve okoliščin zglasi na Policijski postaji v Velenju.
7. novembra okoli 18.30 sta se na Jenkovi ulici v Velenju sprla Ivan P., 23 let in njegov oče Leopold. Sin je poskušal fizično obračunati z očetom in mu grozil, da ga bo ubil. Posredovati so morali policisti, ki so vinjenega Ivana pridržali do iztreznitve.
Naslednjega dne so ga predali v postopek sodniku za prekrške. Ker pa ie v zadnjih dveh letih več kot desetkrat kršil javni red in mir in se tudi
	DUD	MOTO PEČNIK Kavče 15, Velenje
Cenjene stranke obveščamo, da nas lahko po novem pokličete na mobitel 0609/ 616 751		
ESO
oprema d.o.o.
i Preloška c. 1, 63320 Velenje
ESO OPREMA, d.o.o. Velenje, Preloška c. 1, nudi v najem pisarniško - poslovne prostore na lokaciji upravne stavbe ESO OPREMA - celotno zgornjo etažo.
Velikost in cena najema se bosta dogovorila ob ogledu prostorov.
Zainteresirane pravne osebe vabimo, da nas obiščejo ali pokličejo na telefon št. 853-312 int. 1788,1623 ali 1622 (tajništvo).
Objava velja do oddaje prostorov.
martln CENTER
vodovod centralno ogrevanje i elektro material
63320 Velenje, Špeglova 2, telefoiVtelefax: 063/854 312
MARTIN CENTER VELENJE
Cankarjeva 1 b - Tržnica Velenje
in"'
ŽELEZNINA MARTIN
Šoštanj, tel. 881 307
MESEC OGREVANJA
litoželezni kotel 25 kw AR 3 gorilec oljni Ml NOR 1 črpalka GRUNDFOS sobni termostat digital imitron raztezna posoda 25 I cisterna za olje 2000 I koleno poc. 1/2 titan oljna garnitura
39.000,00 SIT 35.900,00 SIT 9.000,00 SIT 7.800,00 SIT 3.200,00 SIT 30.300,00 SIT 52,00 SIT 5.800,00 SIT
*	vse cene so brez prometnega davka
*	izvajamo montaže pri katerih zaračunamo na celotni znesek 3 % prometni davek
Policija svetuje:
8«»88SM888SaS88l8»»888*»®t
Pripravite svoje vozilo na zimo!
Pred zimo morate poskrbeti, da bo vaše vozilo brezhibno. Vedeti morate, daje vožnja pozimi neprimerno težja in zahtevnejša kot v drugih letnih časih. Pogoj, da se boste varno vozili, paje, daje vaše vozilo brezhibno.
Da se boste sploh lahko vozili, morate preveriti stanje hladilne tekočine v hladilniku vozila in jo po potrebi doliti. Preverite tudi akumulator, posebno, če vozila nimate v garaži. Tako ne boste imeli težav pri spravljanju motoija v pogon. Stanje pnevmatik ima velik pomen za stabilnosti vozila. Ceste so jeseni in pozimi običajni spolzke, zato morate hitrost in način vožnje prilagoditi razmeram in stanju na cesti. Pnevmatike so primerne za vožnjo v zimskem času, če niso obrabljenje in poškodovane, tako da omogočajo večjo stabilnost vozila. To se posebno pozna pri vožnji na cesti, kjerje poledica in kjer je zapadel sneg. Pri ustavljanju vozila bo pot ustavljanja z brezhibnimi pnevmatikami neprimerno krajša kot s slabimi ali obrabljenimi.
Vožnja v megli in v času sneženja predstavlja oviro, saj je takrat vidljivost neprimerno krajša. Za vožnjo v takšnih razmerah priporočamo, Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa pa to od voznikov zahteva, da imate vklopljene zasenčene luči za osvetljevanje ceste ali luči za meglo. Če boste imeli vklopljene luči, vas bodo drugi udeleženci tudi prej opazili.
Pred začetkom vožnje vklopite in preverite tudi luči. Upoštevajte pa pravilo, da vozite s takšno hitrostjo, da lahko vozilo varno ustavite v okviru vidnega polja. Vožnja z veliko oziroma neprimerno hitrostjo v megleno zaveso, za katero ne vidite, kaj je pred vami, je enaka prehitevanju vozila v nepreglednem ovinku, kjer ne morete videti, ali se bo kdo pripeljal nasproti. Opozoriti vas moramo tudi, da vozila ne ustavljate na vozišču oziroma na kakšnem nepreglednem mestu, če pa že nimate druge možnosti, pa poskrbite, da boste na primerni razdalji postavili varnostni trikotnik, pred tem pa na vozilu vklopite opozorilne luči.
■ Adil Huselja
Neizprosna statistika
i>aa>i<a><fai>a>aiiii>iiiiii>ia
Smrtne nezgode predvsem zunaj naselij
V	devetih mesecih letošnjega leta se je na celjskem območju pripetilo 709 prometnih nezgod s telesnimi poškodbami in smrtnim izidom, kar je za 49 nezgod več, kot lani v enakem obdobju. Promet je v devetih mesecih terjal 40 žrtev, do začetka novembra pa seje število umrlih na cestah celjskega območja povzpelo že na 52. Med žrtvami je bilo tudi 18 pešcev.
Skoraj polovica vseh nezgod s telesnimi poškodbami seje pripetila v naseljih, večina nezgod s smrtnim izidom pa zunaj naselij. Največ prometnih nezgod seje pripetilo v občinah Celje, Žalec in Velenje, sledijo pa Šmaije, Slovenske Konjice, Šentjur, Laško in Moziije.
Med vzroki je na prvem mestu neprimerna in prekoračena hitrost, kije bila vzrok prometnih nezgod v 272 primerih, sledi izsiljevanje prednosti s 126 primeri, vožnja po levi s 96 primeri, alkohol paje botroval 62 prometnim nezgodam.
Otroci so bili udeleženi v 206 prometnih nezgodah s telesnimi poškodbami in materialno škodo, pri čemer sta žal dva otroka izgubila življenje, 215 pa jih je bilo poškodovanih.
Največ prometnih nezgod so letos povzročili vdzniki osebnih avtomobilov in sicer kar 491, sledijo vozniki koles in koles z mo-toijem, vozniki motornih koles, tovornih avtomobilov, pešci, traktoristi in vozniki avtobusov, ki so povzročili tri prometne nezgode.
Da bi zmanjšali število prometnih nezgod in izboljšali prometno varnost, so policisti aktivnosti usmerili predvsem v ugotavljanje tistih kršitev, ki se najpogosteje pojavljajo med vzroki prometnih nezgod. Posebno pozornost so namenjali radarski kontroli prometa in skupinskemu delu s civilnimi opazovalci, ki so ugotavljali najhujše kršitve.
V	prvih devetih mesecih so policisti podali 14.025 predlogov sodnikom za prekrške (tisoč več kot lani), 37.934 udeležencev v prometu pa so na kraju prekrška denarno kaznovali (skoraj deset tisoč več kot lani).
Kljub povečani aktivnosti policistov paje prometna varnost še vedno slaba in samo aktivnost policije je tudi ne more bistveno izboljšati. Varnost v prometu lahko izboljšajo predvsem vozniki in drugi udeleženci v prometu s kulturno vožnjo in spoštovanjem predpisov.
■ Milena Krstič-Planine
inlam.
T Oven od 21. marca do 20. aprila
Ihtavo se boste zagnali v večjo investicijo, ki bo temeljila na precej majavih nogah. Vendar sploh ne bo tako hudo, kot kaže. Vse se bo zadovoljivo uredilo, v doglednem času, le pas bo treba v naslednjih mesecih večkrat zategniti. Spet se bosta imela rada kot v"starih" časih.
Bik od 21.aprila do 20.maja Doživeli boste nekaj takega, kar se ponavadi zgodi le tu inlam. Poredko, skratka. Zgodilo pa se bo tam, daleč od doma in zato vam bo nekoliko težko spet zaživeti utečene tirnice vašega vsakdanjika. Nad oblaki boste le še nekaj dni, potem bo na vrsti streznitev.
n Dvojčka od 21.maja do 21 Junija
Sodelavci bodo prekmalu izvedeli za vašo srečo in kot ponavadi bodo tisti, ki so bolj ljubosumne sorte, to takoj pokazali. Najbolje bo, da se jim le smejite, načrt pa izpeljete brez "prijateljskih" nasvetov. Srečanje z nekom, ki vam je bil včasih blizu, bo precej mučno.
Rak od 22Junija do 22.julija
.__P Teden se bo precej slabo pričel in dokaj dobro končal.
Manjše zdravstvene težave so hitro minljive narave, večje finančne pa kaj lahko postanejo kronične. Zato se najprej pobrigajte za redne prihodke in prisluhnite partnerju, ki ima pripravljeno sprejemljivo rešitev. Q Lev od 23.julija do 23.avgusta O / Vse, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh bona neki meji. Enkrat bo že skoraj prijetno, drugič že skoraj grozno. Zato čuvajte živce in energijo, saj je boste potrebovali več kot sicer. Izogibajte se vseu, kar diši po težavah in se posvečajte družini, predvsem pa partnerju.
Devica od 24.avgusta do 23.septembra Dober znanec vas bo popolnoma zmedel z novico, ki bo obetala, šef pa vas bo neznansko razjezil. Potegnili se boste vase in tuhtali. Časa nimate ravno na pretek, saj so vam v zad njem času dnevi vse prekratki, nakopičilo pa se vam je kar nekaj dela. Za nežnost in lepe večere v dvoje ga bo dovolj, če boste le vi hoteli!
^ Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra
_ Pripravljate se na pomemben dogodek, zato napetost in
tudi nestrpnost ves čas raste. Posledica tega je, da vam spet primanjkuje časa zase in svoje najbližje, čeprav vam ti radi priznajo, da imate ogromno energije. Manjši družinski prepir boste zgladili v nekaj dneh.
yy. Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra
Praznovanje bo letos bučno, veselo in zabavno kot že dolgo ne. Navsezadnje pa ste (boste) spet leto dni starejši. Tisti, ki ste v zadnjem času zadovoljni s svojim življenjem, boste dobili še več volje, tisti, ki niste, ste v nevarnosti, da zapadete v hudo depresijo.
Strelec od 23.novembra do 21.decembra
Spočiti boste in vsak dan več idej vam bo krožilo po mislih. Brez problemovjih boste kar nekaj tudi uresničili, saj stez dosedanjim delom že dokazali, da vam lahko zaupajo. Uspelo pa vam bo celo več, kot ste si kdajkoli predstavljali. Čeprav boste še vedno radi zašli z očmi, bo partner deležen največje pozornosti.
Kozorog od 22.decembra do 20Januarja
JO Veliko časa boste posvečali svoji zunanjosti. Ne brez razloga, nekdo vas bo namreč močno spomnil na minljivost vsega, kar se ne neguje. Volja bo tokrat neverjetna, želja še večja, rezultati pa povprečni. Močno vas bo mikalo, da bi prodali nekaj reči in se tako finančno opomogli. Krepko premislite! ^ Vodnar od 21 Januarja do 20.marca ,'vva Vaše življenje sploh ni tako hudo, kot sami radi potarna-te. Dogaja pa se, da se vas znanci zaradi tega že izogibajo, zato se vzemite v roke. Ugotovili boste, da ste z neko odločitvijo zgrešili. Časa za popravni izpit ni več veliko, sicer pa boste škodo naredili le sebi.
v f Ribi od 21.februarja do 20.marca
TX Ko ste ranjeni, vam razum popolnoma odpove. In to se zna zgoditi v prihodnjih dneh. Če se boste sami sebi zasmilili, ne bo najbolje, zato se vzemite v roke. Marsikatero navado bi bilo treba opustiti ali spremeniti, pa bi morda le spet našli sebe. Uradno pismo bo mnogo bolj prijetno, kot ste pričakovali.
HVALEŽNA POKROVKA
Veselo presenečenje za vse, ki radi kuhamo - hvaležna pokrovka. Kako? boste rekli. Tako, da loči paro in tekočino. Skozi odprtine na dnu pokrova izhaja para, ki se utekočinja pod zgornjim pokrovom ter se skozi odprtine vrača nazaj v posodo. S tem omogoča, da se toplota s paro ne izgublja v ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajša čas kuhanja ali pečenja. Pečica - friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhali, in to pri vseh tipih posode, do premera 21 oziroma 29 cm.
Mala pokrovka 4.900 SIT, velika pokrovka 5.900 SIT. Vse informacije: Marko SuJSnik, C. Dolomitskega odreda 31, Ljubljana, telefon (061) 263-795.
MALA + VELIKA + ČISTILO = 9.900 SIT
MODA
Prihaja mraz
Kar nekajkrat je že zadišalo po snegu in zimi, čeprav prvih snežink še nismo videli. Mraz je pa vseeno že takšen, da na svetlo iz omar že vlečemo naša najtoplejša oblačila. Torej plašče in tople jakne. Nič kaj revolucionarnega ni v novostih za to zimo, zato bo marsikatera ugotovila, da bo letos še kar zadovoljna z lanskim plaščem ali jakno. Če boste znale pri tem uporabiti še malo svoje domišljije in dodati kakšen dodatek, kot je velik pleten šal ali ruta, morda le krznena obroba na rokavih in ovratniku (lahko je tudi umetno krzno in to v različnih barvah), bo to že kar dovolj.
Tudi pri najtoplejših delih naše garderobe velja, da jih moramo prilagoditi svojemu stilu. Nič kaj lepo namreč ne izgleda, če nam maksi krilo bode izpod malo prekratkega plašča, če pa bomo pod takega oblekle bermuda hlače ali kratko krilo, bo izgled povsem drugačen. Na letošnjih modelih je manj zelo velikih ovratnikov. Prevladujejo klasične fazone, ki so nekoliko večje, pretiravanj pa ni. Zelo veliko je ovratnikov, ki potekajo kot obroba po celotni dolžini

plašča in to v isti širini. Pri takih modelih pa pride to prav do izraza le, če je ovratnik v drugi barvi ali iz umetnega kosmatinca. Manj je tudi bogatih zvončastih modelov, nekako prevladujejo ravne linije, pogosto paje tudi dvoredno zapiranje in veliki gumbi. Tudi "manšete" so se vrnile, bogate in ne tako majhne.
Letos so se v velikem zamahu vrnili pončoti. Pleteni, iz blaga, vzorčasti ali enobravni in zelo različnih dolžin. Odločitev, kakšen, je torej vaša, ne bo pa slabo, če ga boste imele.

<
t
NOVO NA VASEM JEDILNIKU * NOVO NA VASEM JEDILNIKU
Hitre torte
Kar velikokrat se nam zgodi, da v vsej naglici nimamo časa, da bi se posvetili še kakšni sladici. Če želimo družino razveseliti s kakšno, ponavadi skuhamo puding ali kompot... Lahko pa si pomagamo tudi s škatlo keksov in še kakšno hitro pripravljeno kremo. Prav gotovo bo zadovoljstvo vsestransko.
Torta iz keksov
Potrebujemo: 20 dkg okroglih keksov, 5 dkg svetlih rozin, malo ruma, 5 dkg masla, vanilijev puding in zanj tudi mleko, žlico gladke ali škrobove moke, neškropljeno limono, malo mleka za navlažitev keksov.
Vanilijev puding skuhajte po navodilih na ovitku, vendar mu dodajte še žličko moke. Medtem rozine namočite v rum. Naribajte limonino skorjo in jo dodajte pudingu. Ko je še mlačen mu dodajte tudi stopljeno maslo. Namastite
kalup. Z mlekom navlažene kekse položite na dno. Pudingu dodajte rozine in s polovico mase prekrijte kekse. Nanje položite preostale kekse in puding, potem pa torto za nekaj ur postavite v hladilnik.
Karamelna šarlota z jabolki
Potrebujemo: 1,5 kg jabolk, 20 dkg kristalnega sladkorja, 8 dkg rozin, 30 keksov, 2,5 del mleka, 30 kock sladkorja, 1 jabolko za okras, 8 dkg masla ali margarine.
Oprane rozine namočite v mlačno vodo. Jabolke očistite, naribajte in dušite na maslu petnajst minut. Po potrebi dodajte malo vode. Primešajte sladkor in rozine in segrevajte še toliko časa, da se sladkor stopi. Medtem v posebni posodi segrevajte 20 kock slad-koija z malo vode, da nastane sve-tlorumen karamel. Zalijte z 1 del vode in mešajte, da se popolnoma stopi, potem dolijte malo mleka. V to potopite kekse. Z njimi obložite kalup in izmenično polagajte kekse in jabolka. V hladilni-
ku pustite vsaj 12 ur. Preden po-strežete očistite še ostale jabolke, narežite jih na koščke. Naredite še malo karamela, tokrat z vodo. Torto okrasite z rezinami jabolk in prelijte s karamelom.
prerokovanja v obliki pregovorov
LISTOPAD
Dež svetega Martina (11.), potem pa zmrzlina; pozebe ozimina, pride draginja.
Sveti Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kot jesen.
Za solncem svetaga Martina koj pride sneg, zmrzlina; če tudi ta dan prav dobro greje, tri dni se babje leto šteje.
flvto" Marko Celi
63000 Celje, Grevenbroich 13 Tel/fax: 063/32-320 (nakupovalni center NOVA VAS)
Trgovina z rezervnimi deli
*	ZASTAVA Velika izbira:
*	IHDA	-rezervnih delov
' Potrošniškega materiala
*	GOL F	- ^ vtokozmetike
Možnost nakupa materiala tudi za ostale DOMAČE in UVOŽENE avtomobile. Posebno ugodno:pločevina, gume, prevleke, akumolatorji itd. Izjemna ponudba nemškega motornega olja SAE15W-40 - cena le 270,00 SIT!!!
kole^r
11.11. Martin, Davorin, Tina, Martina
12.11. Dušica, Zmago, Justin, Dušanka
13.11. Stane. Didak, Bric, Staša
14.11. Nikola, Joca, Boro (Bor)
15.11. Leopold, Albert, Levko(Lev)
16.11. Jerica (Jedrt), Oto, Marjeta
17.11. Grega, Elizabeta, Hugon, Viktorija
Lunine mene
13.11. mlaj ob 22.34h
DOBRO JE VEDETI
Prva pomoč v kuhinji
Tudi najbolj izkušenim se zgodi. In to ponavadi takrat, ko je najmanj potrebno, ko se želimo izkazati in pokazati vse svoje kuharske veščine. Zažgemo pecivo, pečenka se noče zmehčati, smetana se noče strditi... Si lahko pomagamo s kakšnim trikom? Ponavadi še gre.
Zapečeno, prismojeno
»«K*S*S;g3lttt*48
■	Če je pecivo v pečnici postalo pretemno, ga še lahko rešite. Pustite, da se ohladi in potem odstranite temna mesta. Površino prelijte z glazuro. Če je pecivo presu-ho, ga navlažite s pomarančnim sokom, dovolj bo po vrhu.
■	Če se vam je prismodilo mleko, ga prelijte v čisto posodo in to postavite v hladno vodo. Pustite, da se ohladi in grenak okus bo izginil.
■	Če ste preveč zapekli zelenjavo ali krompir, posodo pokrijte in jo za okoli 10 minut postavite v hladno vodo. Okus po zažganem bo izginil. Potem jed prestavite v drugo posodo in dokončajte.
■	Česejemeso preveč zapeklo odstranite zapečene kose, potem pa meso pecite dalje na sveži maščobi.
Presoljeno
■	Če ste presolili čisto juho ali omako, umešajte beljak in kuhajte dalje. Če/, nekaj časa zgoščeni beljak odstranite iz jedi.
■	Zelenjavnajuha ali kakšna druga gosta juha je preslana. Še jo lahko rešite, če date v njo 2 do 3 surove olupljene krompirej in jih v njej pustite okoli 10 minut.
■	Presoljeno zelenjavo prelijte s svežo vodo. Čez nekaj minut jo odlijte in jed zgoto-vite na svežem maslu.
■	V presoljeno polivko za solato umešajte kislo smetano ali dobro stepen rumenjak.
■	Presoljeno omako "rešite" tako, da v njej 5 minut kuhate rezino črnega kruha. Ko ga odstranite, primešajte malo kisle smetane.
Če se smetana ne "naredi"
Če se smetana noče strditi, jo skupaj s posodo za mešanje postavite v jekleno posodo in za približno pol ure postavite v hladilnik. Potem nadaljujte s stepanjem. Pomaga tudi malo strjevalca za smetano ali počasno dodajanje sladkotja v prahu.
Grudasta majoneza
Če majonezo delate sami, vam bo prav gotovo uspela, če jo boste pripravljali iz olja in mmenjakov sobne temperature. Če kljub temu ne uspe, umešajte še en rumenjak in malo kisa ali limoninega soka ter ščepec soli.
Šfjts IS
wnf mpinm
ČETRTEK,		PETEK,		SOBOTA,		NEDELJA,		PONEDELJEK,	■ TOREK,	■ SREDA,
11. NOVEMBRA		12. NOVEMBRA		13. NOVEMBRA		14. NOVEMBRA		15. NOVEMBRA	| 16. NOVEMBRA	| 17. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1			SLOVENIJA	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1
09.30 Video strani 10.00 Zgodbe iz školjke 10.50Slovenski ljudski plesi:
Razkrižje 11.20 Analitična mehanika, 40/52
11.50 Ex libris: slovensko vinarstvo 13.00 Poročila 13.05 Po domače
15.55	Akcent 15.20 Opus 17.00 TV dnevnik 1 17.10Otroški program sledi ŽIV ŽAV
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Besede, besede, besede
19.10 Risanka
19.30TV Dnevnik 2,vreme
19.56	Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Žarišče
20.35 Četrtek v cirkusu, 3. oddaja 21.35 Tednik 22.25TV Dnevnik 3,vreme
sledi TV šport 23.05 SOVA:
sledi Hiša naprodaj, 5/21
23.30 Severna obzorja, 26/29 00.15 Video strani
SLOVENIJA 2
15.30 Video strani 15.40 Dober večer, gospod VVallenberg, švedski film
17.45 SOVA, ponovitev sledi Hal Roach predstavlja, 27 .del
17.55 Severna obzorja, 25/29 18.45 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport
20.05 Elitne bojne enote, dok.serija, 5/8
21.00 Portret Bojana Štiha 22.00 Pogovor o vlogi intelektualca v svetu 2J.30Video strani
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Mali svet 12.05 Zvezda vodilja 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.30 On ni vaš sin, amer. film
16.05 Čudežna leta, 8. zadnji del
18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara, 557. del
19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 20.40 Zabavnoglasbena oddaja
21.55 Ekran brez okvirja 22.55 Slika na sliko
09.30 Video strani 10.05 Ebba in Didrik, 3/9
10.35 Živel je slopar, amer. film
12.30 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Portret Bojana Štiha 14.15 Pogovor o vlogi intelektualca v svetu 16.15 Osmi dan 17.00TV dnevnik 1 17.10T0KT0K, oddaja za
mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Besede, besede, besede
19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Forum 20.30 Highlander II.: Pospešitev, amer. film 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.22 Šport 22.35 SOVA:
sledi Severna obzorja, 27/29
23.20 Ciklus filmov Boštjana Hladnika: Ko pride lev, slovenski film 00.45 Video strani
SLOVENIJA 2
16.00 Video strani 16.30 Četrtek v cirkusu
17.30 SOVA, ponovitev sledi Hiša naprodaj, 5/21
18.00 Severna obzorja, 26/29 18.45 Znanje za znanje, učite
se z nami 19.15 TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport
20.00 Koncert orkestra SF,
prenos 22.00 Večerni gost
21.45 Pinchas Zukerman v Ljubljani
23.00 Prostitucija, franc.
dok. oddaja, 3/3 23.45 Videostrani OPOMBA: 17.55 Pariz: odbojka kv. za SP Sloveni-ja:ZDA, posnetek zvečer
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Bettyna družba, 7/13 12.05 Zvezda vodilja 12.50 Risanka 13.30 Joshuino srce, amer. film
16.30 Hišni ljubljenci 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara, 558. del
19.30 TV dnevniki 20.15 Zabavnoglasbena oddaja 21.05 Talk show 22.05 Lepa naša: Gerovo 22.35 Slika na sliko
08.20 Radovedni Taček 08.35 Lonček, kuhaj: kisla
repa s koruznimi žganci 08.45 Otroci širnega sveta, 20/26 09.10 Klub klobuk 10.00 TOT TOK 10.50 Zgodbe iz školjke, ponovitev
11.40 Lippels traum, nemški film
13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.45 Večerni gost 14.45 Video strani 15.25 Highlander II.: Pospešitev, amer. film 17.00TV dnevnik 1 17.10 Po afriki z otrokom in
kamero, 3/4 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Utrip 20.30 KRIŽ KRAŽ 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA:
sledi Želite, milord?, 2/6
23.10The lonely lady, amer. film
02.00 Videostrani
SLOVENIJA 2
11.30 Videostrani 11.40Carska Rusija III. 12.35 SOVA, ponovitev: sledi Severna obzorja, 27/29 13.20 Nesrečniki, 2. del
franc. filma 14.55 Športna sobota sledi Pariz: odbojka kv. za SP
Slovenija:Francija 16.55 Ljubljana: košarka kv.
za EP Slovenija:Litva 18.45 Divji svet živali, 25/25 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05Trgovec s sencami, 3/3
20.55 Veliki zločini in procesi
20. stoletja, 7/13 21.25 Poglej in zadeni
22.25 Sobotna noč 00.30 Videostrani
HRVAŠKA 1
08.45 ŽIV ŽAV 09.35 HOV! 3/8 10.00 Sezamova ulica
ll.OOAve vtoursu 11.30 Obzorja duha
12.30 Divji svet živali, 25/25 13.00 Poročila 13.05 Video strani
13.34	Sur un arbre perche, franc. film
15.05 Elitne bojne enote, 4/8 16.05 Edvard VII., 7/13 17.00TV dnevnik 1 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 S Petrom Ustinovim
okoli sveta, 1/6 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.25 SOVA:
sledi Mojster in Margareta, poij.nad., 6/8
sledi Severna obzorja, 28/29
00.05 Video strani
SLOVENIJA 2
14.00 Video strani 14.30 Poglej in zadeni
15.35	Škorpijonov obroč, 1/4 16.25 KRIŽ KRAŽ
17.25 Športna nedelja sledi Marketinški dnevi, iz
Portoroža 17.55 Pariz: odbojka KF za SP
Slovenija:Češka 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport
20.05 Slovenski magazin 20.35 Psiho, amer. film
22.20 Športni pregled 23.05 Videostrani
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 10.35 Doktor Argus, 3/13 12.05 Živalski svet, znanstvena oddaja 13.35 Prizma
14.20 Skrivnostni vrt, brit.
film za otroke 17.30 TV izložba 18.30 Santa Barbara, 559. del
19.30 TV dnevniki 20.15 Film-video-film 21.00 Vznemirljivi medeni tedni, amer. film
22.45 Slika na sliko
HRVAŠKA 1
11.00 Malavizija 12.05 Sadovi zemlje 13.55 Duhovni klic 14.05 Velike avanture, risaja serija
15.50 Pozabljeno življenje, amer. film
18.50 Zajčje zgodbe
19.30 TV dnevniki
20.15 Sedma noč
21.50 Odletel bom, 3/16
23.05 Slika na sliko
11.45Znanje za znanje, učite
se z nami 12.15 Po Afriki z otrokom in
kamero, 3/4 13.00 Poročila 13.35 Športni pregled 16.25 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček 17.20Tisti mojčini, plesna oddaja
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59 TV nocoj
20.10 Svet na zaslonu
20.55 Televizijska konferenca
22.15 TV dnevnik 3, vreme
22.40 SOVA:
sledi Ljubezen na prvi pogled, 3/10
sledi Severna obzoija, 29/29 23.50
SLOVENIJA 2
09.30 Pamet je boljša kot
žamet 09.40 Sezamova ulica 10.40 Podjetniška mreža 11.10 Znanstvena oddaja 11.40 Michelangelo Bounarot-
ti, drama HTV 13.00 Poročila 14.05 Sobotna noč 16.05 Sedma steza 16.25 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Lonček kuhaj 17.20 Hov! 4/8 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Magija in moda 21.30 Osmi dan 22.15 TV dnevnik 3, vreme Vide(R2.50SOVA:
sledi Medvedja usluga, 6. del sledi Četrto nadstropje, 1/3 00.15 Video strani
13.55 Forum 14.10 TV mernik 14.25 Utrip 14.40 Zrcalo tedna 14.55 Nedeljskih 60 16.25 SOVA, ponovitev sledi Želite milord? 2/6 17.15 Mojster in Margareta, 6/8
18.05 Severna obzorja, 28/29
18.50 Podjetniška mreža
19.20TV nocoj
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59TV nocoj
20.05 Sedma steza
20.25 Michelangelo Buona-
rotti, drama HTV 21.50 Znanstvena oddaja 22.15 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra 00.50 Video strani
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Moon Jumper, 7/14 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Al Capone, amer. film 16.10 Ali ste vedeli 18.35 Santa Barbara, 560. del
19.30 TV dnevniki 20.25 Dramska serija 21.15 Hrvaška in svet 22.00 Hitreje, višje, močneje 22.55 Slika na sliko
SLOVENIJA 2
16.55 Ljudje in zemlja 17.25 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen na prvi pogled, 3/10
17.50 Severna obzorja, 29.
zadnji del 18.45 Iz življenja za življenje,
da ne bi bolelo 19.05 Poslovna borza 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Po vojni, 8/10 21.05 Intervju 22.05 Videošpon 23.00 Svet poroča 23.35 Video strani
HRVAŠKA 1
11.30 Povejte mi kaj naj delam 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Razbruljiva dvajseta
leta, amer. film 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara, 561. del 19.30 TV dnevniki 20.15 Večer z vami, glasbena
oddaja 21.05 TV parlament 22.30 PaxChristi, dok. serija, 4/6
23.10 Slika na sliko
10.15 Biskvitki, ameriška risa-.
na serija 10.40 Videošpon 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Veliki zločini in procesti
20. stoletja 12.30 S Petrom Ustinovim
okoli sveta, 1/6 13.00 Poročila	'<
13.05 Poslovna borza 14.25 Intervju 15.25 Po vojni, 8/10 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica
19.15 Risanka
19.30TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59 TV nocoj
20.10 Žarišče
20.35 Moj debeli očka, švedski film
22.20 TV dnevni k 2, vreme
23.05 SOVA:
sledi Hal Roach predstavlja, 28. del
sledi Četrto nadstropje, ang.
nadal., 2/3 00.00 Videostrani
SLOVENIJA 2
17.20 Medvedja usluga, 6/6 17.55Četrto nadstropje, 1/3 18.45 Analitična mehanika,
41/52 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi Maribor: košarka kv. za EP Slovenija:Estonska 21.30 Frankfurt: tenis ATP finale, posnetek 22.30 Oči kritike
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.05 Vodilna zvezda 13.30 Državni neprijatelj,
amer. film 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.30 Besede, besede, besede
18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara, 562. del
19.30 TV dnevnik 1 20.15 Vukovar, dok. oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Resna glasba 22.45 Slika na sliko
Četrtek, 11. novembra
TVSl 20.35_
ČETRTEK V CIRKUSU: Veliki cirkusi sveta
Nocoj vam bomo predstavili cirkus bratov Atayde v Mexicu Cityju. Videli boste velike cirkuške zvezde iz Afrike, Argentine, Brazilije, Španije in Mehike. Nastopili bodo t. i. kolesarji groze iz Las Vegasa, veliki črni medvedje iz Teksasa, poleg tega pa boste videli tudi srhljivo točko, imenovano črna luknja...
Petek, 12. novembra
TVSl 20.30_
POSPEŠITEV, amer. film, 1990
Igrajo: Chrlstopher Lam-bert, Virginia madsen, Mi-chael Ironside Režija: Russell Mulcahy
Izgnana moža sta bila obsojena na izgnanstvo na Zemljo, ampak tudi na nesmrtnost, le če bi jima kdo odsekal glavo, bi bila ob življenje. Njune poti so se sicer ločile, toda Kata-na, kije imel z Zemljo in Zem-
ljani svoje račune, hoče da izgnanca umreta. Na zemljo pošlje "likvidatorja", ki naj bi ubila Connarda MacLeoda, ki je 1999. leta s svojo skupino znanstvenikov skonstruiral in izstrelil v vesolje posebno zaščitno plast pred ultravio-ličnimi žarki, ki so bili zaradi vse tanjšega in vse manj učinkovitega ozonskega plašča vse bolj smrtonosni...
TVSl 23.20_
KO PRIDE LEV, slovenski film, 1971
Igr^o: Marko Simčič, Milena Dravlč, Marina Urbane
Režija: Boštjan Hladnlk
Film nam predstavlja mladeniča, rojenega v znamenju leva in tudi sam sije v "levji vlogi" zelo všeč. Kot arhitekt je sicer videti pri delu resen in odgovoren, toda njegov odnos do deklet je drugačen, saj pravzaprav ne ve kaj hoče. Mihaela mu nudi toplino zrelosti, Marjetica prvo ljubezen. Navsezadnje ostane sam, ker se ne more odločiti...
Sobota, 13. novembra TVSl 11.40_
LIPETOVE SANJE, nemški film, 1990 Igr^o: Constantln Tret-tler, Glla von VVeltershau-sen
Režija: Kart Heinz Kafer
Brez dvoma imajo otroci bujno fantazijo; o tem, kako se lahko fantazija poigra z njimi, pa pripoveduje film Lipetove sanje. Gre za zgodbo o dečku, čigar starši se odpravijo na potovanje, sinu, ki ga ljubkovalno kličejo Lipe, čeprav je v resnici Filip, pa še prej poklonijo knjigo, s katero si bo krajšal čas. Knjiga pa ni navadna knjiga, ampak slavna zbirka pravljic "1001 noč". Dečku se ob prebiranju knjige o Šeherezadi prične razkrivati fantastični svet, ki ga vse bolj prevzame...
TVSl 23.40_
SAMA, amer. film, 1983 Igrajo: Pia Zadora, Uoyd Bochner, Bibi Besch Režija: Peter Sasdy
Film, ki ga je posnel angleški režiser, naj bi zadovoljil ukus
povprečnega gledalca, za katerega so zanimiva privatna življenja filmskih junakov. In tako sestavljajo film travmatični doživljaji, čustvene napetosti, ljubezenske prevare in brutalni izpadi, spolne igrice in erotična izzivanja, vse to, kar naj bi zaznamovalo vsakdanjik prebivalcev Beverly Hilla...
Nedelja, 14. novembra
TVSl 13.35_
VISOKO NA DREVESU, franc. film, 1970 Igrajo: Louis de Funes, Gp-raldine Chaplin Režija: Serge Korper Film govori o francoskem poslovnežu, ki skupaj s prav tako pomembnim Italijanom skuša zakupiti mrežo evropskih avtocest. Poda se na pomembno srečanje s partnerjem in tudi po televiziji spremljajo ta pomemben dogodek. Na obalni cesti se mu najprej pridruži sitni štopar, nato mlada igralka, ki si želi ljubezenskih pustolovščin, a ima silno ljubosumnega moža...
Sreda, 17. novembra
TVSl 20.35_
MOJ DEBELI OČKA, švedski film, 1992 Igrajo: Nick Borjlind, Rolf Lassgard, Ann Petren
Režija: KjellAke Ander-sson
Osvald ima 11 let in ima mamo in velikega, močnega, čudovitega očeta. Očeta, ki ljubi opero in zborovsko petje, ki je navdušen nad nogometom -ima pa tudi probleme s pijačo.
Mati je tista, ki že utrujena skrbi, da mož ne bi pil. Osvald pa je prepričan, da so nameni njegovega očeta dobri, da si resnino želi, da bi spremenil način svojega življenja in s tem osrečil družino, ki jo ima tako rad...
J	POKLIČITE NAS!
	TelL (063) 853-448
ERA	
V Gradbeni material, Koroška 2 a	
V0TLAK6/1 (ristovec 29 x 19x19)	kom 44,73 SIT
Cena je s prometnim davkom in	velja za takojšnje plačilo.
Ob nakupu nad 1000 kom	vam brezplačno naročeno
	dostavimo na dom.
16 I^CM
ll.novembra
RVTO-MOTO TRGOVINO SCRVIS, STORITVE, d.o.o
Mariborska 112, Celje (pri LIK Savinja) Telefon: (063) 32481
Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
Prodaja avto gum SAVA (vseh vrst in dimenzij) na 3 iekel
So še kje bolj i ugodni pogoji nakupa kot pri nas?!
Prepriiajte se sami!
• Nekaj primerov ugodnega nakupa na 12 mesečnih obrokov:
- Tomos avtomatik h 6.726,00sit
htaffl:
■ ii I
ZASTOPNIK
d.o.o. Tfcan PRODAJALNA VELENJE KARDELJEV TRG 10 (bivši Cukrček)
ŠIROKA PONUDBA BLAGA IZ UVOZA IN CARINSKO ZASEŽENEGA BLAGA po izjemno ugodnih cenah!!!
>* AKUSTIKA: stolpi, kasetni ki s CD-jem (že za 17.900 sit), videorekorderji, TV(žeza 32.000sit), walkie-talkie... _ * KOZMETIKA: izredna izbira visoko kvalitetne ženske in moške kozmetike (kreme> deodoranti...)
*	PRASKI: za strojno pranje (Persil, tekoči Ariel in Ariel, Rondomat, Orno...) in pomivalne stroje (Calgonit in Finish)
*	ZA ŠPORT: trenerke (bombažne in mečkanke), športni copati (že za 1.300 sit)
*	IGRAČE: TROOLS-i (le 990 sit) in še kaj
*	JEANS: kavbojke in j akne
*	kava, sladkarije, Pampers, posoda in še vrsto drugih artiklov!!!
Ne potrebujete Špara v Avstriji in ne Interšpara v LJubljani- za vas je poskrbela trgovina ZASTOPNIK! Mi brez popusta smo NAJCENEJŠI!!!
1
AM Cosmos:Rudar 4:1 (2:1)
m^ft m»*m*n*.t***»***m**m
Se sedmi poraz
V 12.prvenstvenem krogu so nogometaši velenjskega Rudarja gostovali v Ljubljani pri sosedu na prvenstveni razpredelnici. Prav zato so nekateri celo upali na uspeh oziroma povrnitev izgubljene točke iz prejšnjega kola proti Istra-gasu doma. Pa s to računico ni bilo nič, saj so domačini pod taktirko novega trenerja zmagali kar s 4:1. Velenjčani so zelo hitro prejeli zadetek (že v 19.minuti), toda 12 minut pozneje so z zadetkom Komarja izenačili in si tako vrnili možnost na ugoden izid. Zaradi neodgovorne igre v velenjski obrambi, koje Grajfoner igral z roko v kazenskem prostoru, so minuto pred koncem prvega dela igre igralci Cosmosa z bele točke povedli z 2:1. Strelec je bil Vončina, ki je v 47.minuti znova premagal neodločnega vratarja Leitingerja in s tem je bilo sploh konec vseh upov Velenjčanov na ugoden razplet. Osem minut pred koncem so nogometaši Rudarja prejeli še četrti zadetek. Njihov poraz v Ljubljani je bil skupaj z rezultatom v Celju (Publikum :01impija3:0) najvišji izid 12. kroga. "Rudarjem" je lahko v uteho, da so dosegli vsaj častni zadetek, kar državnim prvakom ni uspelo.
Pred 13.krogom v 1 .ligi ni več neporažene ekipe, saj je ob Olim-
piji tudi Koper prvič v tem prvenstvu klonil, v Novi Gorici je izgubil z 1:2.
Trenutno so "rudarji" s 7 točkami na 13.mestu. Krepko na zadnjem je Krka Novoterm z eno točko, predzadnja Mvrica pa jih ima 4. Prav ta ekipa bo Rudarjev nedeljski nasprotnik v Velenju (začetek srečanja ob 13.30).
Lepo bi bilo, gotovo razmišljajo Rudarjevi privrženci, če bi "rudarji" zmagali. Potem bi Mavrici zbežali za 5 točk, s čimer bi se verjetno znebili strahu pred izpadom.
■ VOS
ERA Šmartno:Loka Medvode 2:2 (1:0)
Najslabša igra doslej
V srečanju z zadnjim na prvenstveni lestvici je kakšnih 500 gledalcev pričakovalo zanesljivo zmago domačega moštva, z neodločenem izidom pa so zaigrali v Piranu priborjeno točko. Igralci ERE so srečanje začeli zelo podjetno in si na samem začetku priigrali dve takoiimenovani stoodstotni priložnosti za zadetek, a jih niso izkoristili. Vse do zadnje minute prvega dela igre so se gostje spretno branili, tedaj pa so le klonili, saj je Mašič iz bližine zadel njihovo mrežo. Zavedajoč se, da minimalno vodstvo pogosto ne prinese zmage, so gostitelji nadvse zavze-
to začeli tudi drugi polčas. Toda igralci in gledalci so bili priča nepričakovanemu preobratu, saj so gostje v razdobju pičlih 6 minut najprej izenačili nato pa povedli (54.in 60.). Toda Medvodčani so se veselili le dve minuti, saj je v 62.Druškovič izenačil. Čeprav so bili do konca srečanja domači povsem premočni, niso mogli streti strnjene obrambe gostov in točka je za njih, kot smo že dejali, neuspeh.
V naslednjem kolu bodo gostovali pri desetouvrščenih Domžalah, sami pa so trenutno s 13 točkami na 7.mestu.
ŽRK Velenje:Branik 20:32 (5:15)
Zelo slab začetek
Mlade igralke Velenja so doživele nov visok poraz. V sobotnem 5.krogu so v Rdeči dvorani gostile ekipo mariborskega Branika na čelu z veliko bolj izkušenimi igralkami Černctovo in Alibegovičevo, za Mariborčanke pa sedaj igra tudi do tega prvenstva Velenjčanka Tanja Oder. Velenjčanke so kar preveč spoštljivo in bojazljivo pričele srečanje. Svoj prvi zadetek so dosegle šele po dobre četrt ure, ko so gostje vodile že s 7:0.
Sredi drugega polčasa pa so domače, lahko bi dejali mladinke, ob močnem spodbujanju blizu 100 gledalcev zaigrale presenetljivo dobro in se gostjam približale na 7
zadetkov; s tem se jim je nasmihal sprejemljiv poraz, žal pa jim je proti koncu srečanja zmanjkalo moči in s to željo ni bilo nič. Kljub porazu je navdušila Stevanovičeva, več pa so gledalci pričakovali od Kranjčeve, ki v soboto ni imela svojega dne in ni dosegla nobenega zadetka. Po 5.krogu so še vedno brez zmage, v naslednjem pa bodo, ob upoštevanju trenutne lestvice, gostile najtežjega nasprotnika, vodilno Kočevje.
VELENJE: Lakič, Brelih 3, Raukovič 2, Topič 5, Notesberg, Nojinovič, Rodič 2, Stevanovič 5, Krajnc, Ibralič 3, Grudnik, Matič.
■ vos
Rudarjevi upi zmagovalci
Mladinska enajsterica Rudarja niza uspehe. Kljub težavam z igriščem v prvenstvu zaradi vremenskih razmer so se odlično izkazali v pokalnem tekmovanju na področju medobčinske nogometne zveze Celje.
Osvojili so pokal in se tako uvrstili med osem najboljših mladinskih ekip v državi. Do finala so igrali takole: Rudar: Dravinja 4:1, PapirničanRudar 0:6, Rudar: Hrastnik 5:1. Po
novih pravilih se v finalu igrata dve tekmi. Rudarjevi mladinci so v prvi doma premagali vrstnike ERE Šmartno s 4:1, v drugi tekmi v Šmartnem pa so bili boljši še v drugo, tokrat s 4:0. Dvakrat je zadel Kovačič, po enkrat pa Mujanovič in Mešanovič.
Čestitke torej mladincem, trenerju Petru Buškoviču in tehničnemu vodji Karlu Zlodeju.
■ Drago Kolar
Medobčinska nogometna liga
Pokalni nogomet
Rokomet
sss m « <x a g* m
Pomembna zmaga Žalčank
Ljubno tretje, Usnjar četrti
MIK Prebold:Elektra 76:109 (42:52)
®883SBS8SSSSSSSSia!-SS3!3Si8S3Sf5®88	i-SJSSSSiSSŽSSSSSSSSiSSSS
Osma zmaga Soštanjčanov
V soboto so sklenili jesenski del tekmovanja v medobčinski nogometni ligi. Nogometaši Ljubnega so z 11 točkami osvojili 3.mesto, Usnjar je s točko manj četrti, igralci Elkroja pa so pri dnu lestvice. Elkro-jevi igralci so za slovo od jesenskega dela gostovali pri Uniorju v Zrečah in visoko izgubili. Po prvem polčasu so domačini vodili le z 1:0, v nadaljevanju pa so dosegli kar 7 zadetkov in zmagali z 8:0 in jesenski del za vodilnim Šentjurjem skle-
nili na drugem mestu. Sosedski derbi je bil v Šoštanju. Na zelo težkem igrišču sta se domači Usnjar in Ljubno razšla brez zadetkov - 0:0. Priložnosti so imeli igralci obeh ekip, za domače pa je najlepšo v zadnji minuti tekme zapravil Mišja, ko se je sam znašel pred gostujočim vratarjem in streljal mimo gola. Na novo sezono se bodo Usnjarjevi nogometaši pričeli pripravljati v začetku decembra.
■ Luka Kostreš, jp
Igralci šoštanjske Elektre so si priigrali novo, že osmo zmago v tem prvenstvu. V 11.krogu so v soboto gostovali v Preboldu in tamkajšnji MIK Prebold premagali kar za 33 točk. Trenutno so z 19 točkami na 3.mestu, toliko jih ima tudi Radgona na 4., z drugouvrščenim Agrohi-tom iz Slivnice pa so se srečali v
včerajšnjem (sreda) prvenstvenem krogu v domači dvorani, znova pa bodo gostitelji že v soboto, ko bo njihov nasprotnik Bistrica, tekmo pa bodo pričeli ob 18.uri.
ELEKTRA: Brešar 1, Delič 2, Mackovšek 4, Maličevič 11, Mlinšek 24, Mrzel 19, Plešej 6, Rizman 30, Tajnik 12.
Rokometašice Žalca so v nadaljevanju v beli skupini doma tesno, vendar zasluženo premagale ekipo Kranja z rezultatom 24:23 (13:13). V prvem delu so gostje sicer vodile, vendar večjega vodstva si ni priborila nobena ekipa. V 20, minuti so Kranjčanke sicer povedle 7:10, vendar so Žalčanke po tem vodstvu zaigrale bolj zbrano in ob polčasu je bil rezultat izenačen. Veliko bolj paje bil razburljiv drugi del srečanja. Ekipi sta se v vodstvu menjavali vse do 50. minute (rezultat 20:29.) Tedaj sta sodnika en za drugim izključila dve igralki iz gostujoče ekipe (Gradišer, Tkalec) in domače igralke so povedle za dva zadetka, kar je bilo za zmago dovolj. Zadnji napad so sicer imele Kranjčanke, ki bi lahko tudi izenačile, vendar je bilo za strel na vrata odlične domače vratarke Jelenove premalo časa.
Aleš Filipčič, trener Žalčank:
"Mislim, da smo bili boljši in si
zmago športno zaslužili. Sedaj nas čakajo še dve pomembni tekmi za vstop v modro skupino. Imamo dva težka gostovanja, prvi v Piranu, nato v Novem mestu in doma z ekipo Burje. Če bomo od teh treh srečanj osvojili vsaj štiri točke imamo možnost, da se uvrstimo v modro skupino."
■ Besedilo in slika: -er
Odpiralni čas:
delavnik od 9. do 18., sobota od 9.-15.
Spasoje Bulajlč
Pridite k nam ■ in odšli boste zadovoljni!
Odbojka
98 8 & « V itt
Gornji Grad na čelu
V 1 .ženski državni ligi so ekipe odigrale 3.krog. Igralke Gornjega Grada so v Ljubljani premagale ekipo Krima in so s celotnim izkupičkom skupaj sCimosom načelu lestvice. V 1 .moški ligi rednega kola ni bilo, odbojkarji Topolšice pa so odigrali zaostalo srečanje z Ljutomerom in ga po hudem boju izgubili z 2:3.
Z enakim rezultatom (2:3) so v drugi ligi na gostovanju pri Mehanizmih na Kropi izgubile igralke Topolšice, druga moška ekipa paje v tretji ligi še petič izgubila, tokrat v Domžalah z 0:3.
■ J.O.
Kegljanje
SI H » i I 1 t
Poraz v derbiju
Derbi 7.kola v medregijski ligi je bil prav gotovo v Radencih, kjer sta se srečali ekipi Zlati orel iz Maribora in Šoštanj. Kazalo je že, da bodo Šoštanjčani težak nasprotnik, saj je bil rezultat po dveh parih 2:2, za tem pa so se domačini razigrali in zmagali s 6:2 in 5.033:4.878, torej poraz Šoštanjčanov s 155 keglji razlike. ŠOŠTANJ: L.Fidej 827 (1), Križovnik 821 (0), S.Fidej 846 (1), Kramer 783 (0), Sotler 380-Glavič 394 (0), Hasičič 827 (0). V 8.kolu se bodo Šoštanjčani v soboto ob 16.uri na domačem kegljišču pomerili s celjskim Ingradom, ki doslej še ni okusil zmage.
Za žensko ekipo je pomembna novica še za 2.kolo, ko so se doma srečale z ekipo Komcel. Ugotovili so namreča napake pri izračunih in pravi rezultat je 2.157:2.157 in 4:4, ne pa poraz SoŠtanjčank s 3:5. Prav s takšnim rezultatom apa so šoštanjske igralke izgubile v 3.kolu z ekipo Emo III v Celju. Gostje so se Celjankam dobro upirale, saj je bil rezultat 3:3, za točko pa jim je "zmanjkalo" 46 kegljev. Rezultat je bil 2.220:2.174 za Celjanke. ŠOŠTANJ: Prelog 361(0), Premelč 361(0), Herbst 342(0), Lozič 365(1), Hojan 367 (1) in Podbrežnik 378(1). V 4.kolu se bodo kegljavke Šoštanja na domačem kegljišču srečale z Nafto iz Lendave, srečanje pa bo na sporedu šele 21.novmebra.
■ L.Fidej
Smučarski skoki
% % % ® % ■<% % K » % ® &
Zadnjič na plastiki
Konec oktobra je SSK Velenje organiziral še zadnji tekmi na plastičnih skakalnicah za prvenstvo štajersko-koroške regije. Dečki do 9 let so tekmovali na 13- metrski skakalnici, dečki do 11 let pa na 22-metrski. Rezultati - do 9 let: l.Juvan (Ljubno), 2.Kok (Fužihar, 3.Smagaj, 4.Šolinc (oba Velenje), 5.Zorman (Fužinar); do 11 let: 1 .Tovornik, 2.Perše (oba Velenje), 3.Rozman, 4.Herček, 5.Kok (vsi Fužinar), 6.Podlipnik (Velenje). S tem so končana tekmovanja na skakalnicah s plastično snovjo, na vrsti pa so zaključni treningi, skakalci pa nestrpno pričakujejo sneg. V Velenju bo ob primernih snežnih razmerah tudi v zimskem času več klubskih, meddruštvenih, regijskih in državnih tekmovanj.
■ Jože Ograjenšek
Squash
8 « &X « iS
Tokrat tretje (in prvo) mesto
Na posebno povabi lo avstrijske zveze seje Petra Vihar v nedeljo kot edina slovenska igralka udeležila prvenstva avstrijske Štajerske, kije štelo za avstrijsko lestvico. Kljub manjši poškodbi je z izrednimi igrami osvojila 3.mesto in v konkurenci najboljših avstrijski igralk potrdila svoje mojstrstvo. Veliko presenečenje paje pripravila zmagovalka turnirja, ki je pred vsemi prisotnimi zmagovalni pokal izročila Petri z besedami, da pripada njej, ker si gaje resnično zaslužila. Petra seje tako domov vrnila kar z dvema pokaloma, za 3.in 1 mesto. Povejmo še to, da se bo velenjski klub v 2.kolu državne lige v soboto na igrišču v Bevčah pomeril kar z dvema nasprotnikoma. Ob lO.uri bodo pričeli srečanje z ekipo Konex (Brdo), ob 16.pa še z ekipo Fit Top (Mengeš).
Namizni tenis
• ••••••sa«
Uspešni nastopi
Mladi velenjski namiznoteniški igralci so v minulem obdobju uspešno nastopali doma in v tujini. Ekipa ERE je že v sredo vnaprej odigrala zadnjo jesensko prvenstveno tekmo. V Radljah je sicer prvič letos izgubila z 1:6 in je z enim porazom prav za Radljami jesen sklenila na drugem mestu. Od četrtka do nedelje je bilo 2.mednarodno prvenstvo Bratislave. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi Uroš Slatinšek, ki je dokazal, da je trenutno naš najboljši pionir. V ekipnem delu je namreč med drugim premagal tudi mednarodno uveljavljenega Madžara Klamparja. Reprezentanca Slovenije je sicer osvojila 6.mesto, njen fantovski dela pa je vodil trener ERE Tine Slatinšek, kar je posebno priznanje velenjskemu klubu.
V	nedeljo sta bila še turnirja najboljših slovenskih 24 pionirjev in pionirk. V Murski Soboti je med pionirji Damijan Vodušek osvojil 6.mesto, Bogdan Simončič pa 15. V Radljah ob Dravi seje Karmen Steblovnik uvrstila na 17.mesto.
■ A.Vodušek
Tenis
S 8S 88 M
Bela dvorana
V	soboto so turnir odigrali posamezniki nad 35 let. Zmagal je Tekavc. drugi je bil Kavtičnik, oba pa sta si pridobila pomembne točke za spomladanski turnir najboljših. V soboto, 13.novembra, bo turnir dvojic. Prijave sprejema Birt d.o.o., telefon: (063)851-686.
Tekaška sekcija Gorenje
Ponovno v New York
"Vaše prizadevanje na 23. maratonu v New Yorku je dokaz vašega prizadevanja in volje, da svetu predstavite svoj slovenski narod in tako pripomorete k mednarodni uveljavitvi Slovenije...", je zapisal predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik pred letom dni v pismu članom Tekaške sekcije Gorenje, udeležencem new-yorškega maratona.
S podobnimi mislimi in željami se po letu dni člani Tekaške sekcije Gorenje ponovno odpravljajo preko veliko luže, na 24. predstavo tega slovitega maratona, z več kot 25 tisoč udeleženci iz 94 držav sveta. Šestim članom tekaške sekcije Gorenje seje pridružilo še 14 maratoncev iz Slovenije, potovanje pa je pripravila družba Gorenje Turizem s pomočjo Ko-mpasove poslovalnice v Gorenju in agencije Slovenia Travel v New Yorku.
Skupna Slovencev, kije včeraj odpotovala preko Gradca in Dunaja, se bo v soboto, 13. novembra, udeležila slovesne otvoritve 24. maratona pred palačo OZN v New Yorku. V enotnih oblačilih, za kar je poskrbelo Gorenje Gospodinjski aparati, bodo ponovno ponesli slovenske zastave po avenijah največjega mesta na svetu. Seveda pa bodo, kot je bilo doslej že na dveh newyorških maratonih, na nevsiljiv način dosegli, da bodo organizatorji maratona posebno pozornost namenili prav Sloveniji; poznajo namreč slovensko zastavo
in napovedovalcem tudi dobrodošlica v slovenskem jeziku ne dela posebnih preglavic!
Velika predstava se bo pričela v nedeljo, 14. novembra, ob 10.50 po lokalnem času, ko bo novoizvoljeni newyorški župan s strelom iz topa označil začetek teka na mostu Verazzano, v petem okrožju New Yorka, na otoku Staten Island. Tekači bodo s treh štartnih prostorov po enem največjih mostov na svetu pritekli v Brooklyin in nato od Queensa zavili na prvo avenijo na Manhattnu. Preko dveh mostov se bodo približali Bronxu, prečkali reko Harlem in se vrnili v Manhattan, kjer je v Centralnem parku cilj tega slovitega maratonskega teka, dolgega natanko 42 km in 195 m. Naj ne bo odveč, če povemo, da bo maraton videlo kar nekaj milijonov Newyorčanov, na satelitski televiziji pa se bo neposredni prenos pričel v nedeljo, ob 16.50, po srednjeevropskem času.
Ker so na maratonu vselej najboljšim namenjali visoke denarne nagrade (za nov rekord proge celo 120.000 USD), aboslutna zmagovalca v obeh kategorijah prejmeta osebni avtomobil znamke Mercedes, je tem nagradam primerna tudi konkurenca. Toda ameriški organizatorji poskrbijo, da maraton ni časovno omejen, zato se nanj prijavi vsako leto tudi do 100 tisoč tekačev, od tega je za tujce rezerviranih 8000 mest! Slovenci smo jih dobili 20 (tekaška sekcija Gorenje) in kaj si lahko
obetamo? Največ seveda od druge najboljše slovenske maratonke Marijane Vidovič, ki so ji za pot denar jbrali kar člani Tekaške sekcije Gorenje in udeleženci 4. malega maratona v Topolšici. Napovedala je čas 2 uri in 45 minut. "Če ne bo prehladno, bi bila presrečna, če bi dosegla tak čas. Sicer pa sem zelo hvaležna vsem tekačem, ki so pokazali neverjento solidarnost, njim pa se je sedaj pridružilo še nekaj sponzorjev."
Med moškimi ima najboljši prijavljen čas Branko Krajnc, kije bil tudi lani najboljši Slovenec z 2:42,45. "Seveda bi rad ponovil lansko uvrstitev med prvih 350, toda zmanjkalo je časa za prave priprave;" je dejal eden najvztrajnejših velenjskih tekačev, ki pa tudi še vedno upa, da mu bodo pomagali sponzorji.
Razumljivo je, da si morajo člani tako potovanje z letalom kot bivanje v New Yorku plačati sami, kar znese okoli 1500 DEM z vsemi
ostalimi stroški. Seveda pa je že nastal tudi interes med podjetji, da sponzorirajo takšno odpravo, ki ima velik pomen za uveljavljanje mlade države. Tako je, kot že omenjeno, opremljevalec celotne slovenske ekipe Gorenje Gospodinjski aparati (Gorenje - Ime za zaupanje), v Velenju pa so jim že pomagali Gorenje Servis, podjetje Profesionalno čiščenje Hernaus d.o.o., z. različnimi uslugami pa tekačem pomagajo še Aranžerstvo - tisk Černak, Dekorativa Cehner, prevajalke Asterix, Tiskarna Velenje in Raster d.o.o., Prizma Velenje, VTV, Naš čas ter drugi.
Kaj pa država? Rade volje bodo odstopili promocijske materiale, prospekte in literaturo o Sloveniji, še kakšno zastavo in značko. Tudi s tem bodo tekači zadovoljni in ponosni, kajti brez dvoma bodo ponovno predstavili Slovenijo v najlepši luči.
Hinko Jerčič
Ob 100-letnici SPD

Po Šaleški planinski poti
Slavja ob letošnji 100-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva se počasi končuje. Eno zadnjih je bilo 11. septembra v Logarski dolini, ko so odkrili spomenik prvemu predsedniku Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva Francu Kocbeku in njegovemu sodobniku ter velikemu prijatelju Slovencev, graškemu univerzitetnemu profesorju, dr. Johan-nesu Frischaufu.
Praznovanju stoletnice pa so se priključili tudi učenci in učitelji osnovne šole Gustav Šilih iz Velenja. V ta namen so izvedli športni dan, na katerem so prehodili Šaleško planinsko transferzalo. Učenci od prvega do osmega razreda so si razdelili 140 kilometrov dolgo pot. Vsak razred je prehodil le delček poti, ko pa so delčke združili, je bilo za njimi vseh 21 kontrolnih točk te poti, ki obkroža našo dolino. Tako so prvošolčki obiskali Velenjski grad in se povzpeli na Koželj, drugošolci so odšli na Veliki vrh, tretješolci so prehodili
traso od Slemena do Žlebnika, četrtošolci pa od Gore Oljke do Velenja.
Skorno in Bele Vode so si razdelili petošolci in šestošolci, največji kos poti pa je vsekakor pripadel učencem sedmih in osmih razredov. Prvi so prehodili Graško goro in Zarazborje, drugi pa Paški Kozjak. Sodelovali so tudi učenci podružnične šole iz Šentilja. Obiskali so tri kontrolne točke, ki so v njihovi bližnji okolici.
Vsem učencem in njihovim učiteljem za prehojeno pot iskrene čestitke. S tem pa praznovanja ob stoletnici še niso zaključili. V torek so v svojo sredo povabili velikega ljubitelja naših gora, znanega fotografa Jaka Čopa, kije učencem ob čudovitih diapozitivih, ki jih je posnel na svojih planinskih poteh, pripovedoval zanano Zlatorogovo pripovedko. Tako je učencem z besedo in sliko približal naše gore in neizmerno lepoto domače pokrajine.
Planinski krožek OŠ Gustav Šilih, Velenje
Mali nogomet
Izvršniki ugnali Podkraj Kavče
Sobotno deževno popoldne ni bilo ovira za prijateljsko srečanje v malem nogometu med člani Izvršnega sveta SO Velenje in krajevno skupnostjo Podkraj Kavče. Na asfaltiranem igrišču, skritem v novem strjenem naselju v Podkraju, so domačini povedali že v prvem polčasu in vodili celo s 4:2. Toda Izvršniki so v zadnjih petih minutah nadoknadili vse in zmagali s 5:4. Razočarani so bili tako igralci kot gledalci. Izvršniki pa so igrali kot dobro uigrano moštvo. Sponzor srečanja je bilo gostišče Halec. Podkraj Kavče: IS občine Velenje 4:5 /2:1/. Podkraj Kavče: Anton Mihelec, Jože Strpnik / 1 zadetek/, Jože Veler /1/, Franc Vedenik /1/, Zdenko Berlot, Drago Ring in Ernest Ferder. Izvršni svet: Marjan Brodnik, Bojan Kontič /1/, Branko Navršnik /1/, Peter Kovač, Miran Zager /3/, Tone Brodnik. ■ H. Jerčič
Prihranek in kvaliteta se potrjujeta z nakupom SAMSUNG-ovih izdelkov!!!
Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE"
Mlinska 22, Maribor,Tel. 062/22 66 00, Tel. & Fax: 062/22 42 80
Nudimo vam artikle svetovno znanega Korejskega^ proizvajalca audio in i Prodajni pogram:
Ponudba tedna:
«#	I	W J
i video tehnike — m m Al /i
,$AM$«Ne
CB 5051 AT=51 cm, t. tekst za 42.999,00 sit
SCM 8300 radio, CD, 2x80 W, daljinski ■ možnost sprejema 5 CD-jev (!)
za 57.999,00 sil
MAX360 radio, CD, 2x80 W, daljinski za 44.999,00 sil
VIDEOREKORDERJI
VX 300 = 2 glavi, VPS za 39.225,00 sit VX350 = 4 glave, VPS za 44. 175,00 sit
'TELEVIZORJI:
CB 3351 XMT= 37 cm, I. tekst za 37.725,00 sit CB 5314 AT =55 cm, t. tekst za 53.700,00 sit a 6229 Z = 63 cm, M0N0za.61.125,00sit 016226 WT=63 cm, I. tekst za 89.850,00 sit 017226 wr=72m, t. tekstza 94.875,OOsH ' HI-FI STOLPI
MAX 340 = radio, CD, 2x60 daljinski za 44.400,00 sit m 460 = radio, CD, 2x120 W, daljinski za 64.575,00 sit SCM 8100= radia, CD, 2x60 W, daljinski za 42.975,00 sh SCM 8550= radio, CD, 2xl20W, daljinski za 59.400,00 sit * RADIOKASETOFOHI:
KCD 1400 i KCD 1360 i KCD 980 = CD, 2 x 75 V/ že odi 1.250,00 sit MOmiOQ5300 = 2x25 W, DIGITAL, L00DNBS16.950,00sit Nudimo vam i» veliko Izbiro:
Infrahalogen grelec 1100 Wže za 35.850,00 sit Jedilni pribori Solingen 27.975,00 sit Posode GoldeaCrom od 22.800,00 do 30.750,00 sit Servirni plodnji že za 9.525,00 sit Desetini pribor že za 6.225,00 sit
PRODAJA NA 2 ČEKA! Rri nakupu na d 5.000 sit DARILO! Za stranke oddaljene vei kot 30 km še dodatnih 500,00 sit popusta! ZA NAŠE ZVESTE STRANKE IN ZA VAS, KI NAS DO SEDAJ SE NISTE P0ZNAU!!! POSLUJEMO V MLINSKI UUCI22 V MARIBORU, vsak dan od 9. -12. in 15. -19. ure, v soboto 9. -12. ure! Garancija in servis v Mariboru!
PO CENAH KOT SE NIKOLI V SLOVENIJI!
18 K	jI!	ŠOS	1 * jj| i * n	lilLl		llllš	* ?		11. novembra 1993
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
Da sta tabornika, nista pustila napisat'
Ko sta prišla, in ko sta začela, sta imela oba idej, paje bilo programa premalo. Zdaj, ko sta ostala, je programa dovolj, a jima ideje pojenjajo. Aleš Ojsteršek in Matjaž Šalej.
Začela sta odlično: se spomnite njunega Kvazi kviza ob sobotah popoldne? Seveda se ga. A za dober kviz je potrebnega veliko dela... Upajmo, da se ga bosta še kdaj lotila.
Njuna zadeva je tudi izbor pesmi tedna, ob sobotah ob devetih. In to je stvar, ki je ostala, se ustalila in se nadaljuje. Natanko po predpisih. Kot prvič.
Kaj pravita eden o drugem?
Aleš o Matjažu: "Naj Šalej najprej o men' pove."
Matjaž o Alešu: "Že njegov prvi stavek nam da misliti, da je cepljen proti brzini. Vendar včasih pri njem le prevlada športni duh. Rad ima rumene kavboj-ke."
Aleš o Matjažu: "Kaj naj o njem povem? Je moja desna roka, jaz pa njegova leva. Ima glasen, prodoren smeh, bariton. Cenim ga kot enega največjih poznavalcev južno slovanske
glasbene estrade, je lastnik ek-stremnih idej in srebrnega kolesa v nevoznem stanju... A ja, pozabil sem povadati, cenim ga tudi kot pesniško dušo."
Matjaž: "Saj je dost', ej."
Aleš: "Ne, ne, ne, izkoristi..."
Matjaž: "Je ljubitelj majhnih psov, pasme španjel. Letos je spoznal uporabnost gorskega kolesa, čeprav ga je imel največkrat parkiranega ob Rdeči dvorani, pred Maxom. Sicer ga pa cenim kot uspešnega študen-
Matjaž In Aleš kot Ju vidi Peč.
ta, ki se za vsak izpit zelo poglobi in svoje novinarsko znanje tudi uspešno uporablja v svojih oddajah."
Aleš: "Napiš', daje spet zašel v ekstremne vojle, čeprav je sicer delno vse res, kar je povedal."
Oba: "Imava vas rada. Oboževalke nama lahko pišejo na naslov: Matjaž in Aleš, Radio Velenje, Foitova 10, s pripisom -Blondinkam prepovedano."
I mkp
<—	MATJAŽ
	MARKETING
	POLZELA,
vlLM	informacije
Odpiralni čas:	tel.: (063) 721-052
| delavnik od 8h -16h, sobota od 9h -12h |	
fiat * alfa romeo * lancia	
FIAT	cena do reg.
PANDA	
1000 i.e. LCAT	11.390 DEM
1,1 i.e. CAFFE	13.690 DEM
FIAT UNO	
1.1 i.e.SCAT	16.420 DEM
FIAT HP0	
1,4 S MAQ	19.560 DEM
1,4 i.e. S MAQ CAT	19.790 DEM
2,0 i.e. T CLASS CAT 26.330 DEM	
FIAT TEMPRA	
1,6 i.e. CAT	22.350 DEM
POSEBNA PONUDBA VOZU ALFA	
ROMEO	
155 V 6 CAT	36.440 DEM
155 04	44.190 DEM
164 T. SPARK	32.420 DEM
TAVRIA - NAJCENEJŠI AVTOV	
SLOVENIJI!	
J ZAZTIP1102	609.477 SIT |
M0BITEL - OMOGOČAMO NAKUP IN	
MONTAŽO! NOVE UGODNE CENE IN	
PLAČILNI POGOJI -	2.990 DEM + TPD!
POSREDUJEMO PRI PODAJI RABLJENIH	
VOZIL!	i
RAZPRODAJA VRH DVORANI VELENJE od 15.11. do 21.11.
bi z nakupi daril čokati do zadnjega trenutka, ko lahko to opravile že danes po ugodnih enafi? Čaka vas vefiko artiklov, ki bodo zadovoljili it tako zahtevno ieiie... Posebno p
SOLiNGfN NOŽEV - sejemska cena
na balkoni v RdeS dvorani in vam zagotavljamo, da vam ob odhadj ne bo
0 0
oooooooeo
0 POSTANITE VITKI
i do 5 kg v 10 dneh 9 odprava cel ulita 9 hitro in zdravo hujša nje
0 KOKUSAI
i ob redni prehrani zmanjšuje kopičenje
maščobe in sladkorja i uničuje holesterol i zmanjšuje občutek lakote i kupite jih lahko v vseh lekarnah
o
Lady
Rogaška Slatina (063) 784 218, 813 113
Športna zveza
Velenje Efenkova 61
objavlja prosta dela in naloge
FINANČNO-ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe
-	najmanj eno leto delovnih izkušenj
-	tri oziroma šest mesecev poskusne dobe
Rok za oddajo prošnje je 20.11.1993.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na naslov: Športna zveza Velenje, p.p. 28,63320 Velenje.
TORI
Gornji grad, Attemsov trg 9, tel: 063/84- 041, 842-007
-	POOBLAŠČENI SERVIS ZA VOZILA ŠKODA
-	PRODAJA VOZIL ŠKODA
-	REZERVNI DELI
-	DODATNA OPREMA
'r§
IMO _ .. „ „ „, .
jnii Partizanska 4, Velenje H JI telefon 063/ 851 -919, 854-867
NOVOLETNI CENIK
♦	kotel litoželezni AR 3	41.800,00 SIT
♦	kotel litoželezni AR 5	56.100,00 SIT
♦	cisterne za olje 1000 - 30001 od 18.700,00 SIT dalje
♦	gorilec MINOR 1	37.500,00 SIT
♦	gorilec 0LYMP	57.000,00 SIT
♦	ekspanzijske posode 8 - 501 od 1.452 do 4.716 SIT
•	bojler LIKO kombiniran 801 ■ ventil mešalni 4 potni
•	regulacija kotla TS
•	ventil radiat. ravni 1 / 2"
•	ventil radiat. ravni 3 / 8"
•	zaključek radiat. ravni 1 / 2"
18.019,00 SIT 4.440,00 SIT 7.882,00 SIT 864,00 SIT 767,00 SIT 590,00 SIT
/Q -b V =
ŠKODA
Volkswagen Group
♦	sobni termostat HONEYWELL digital. 11.500,00 SIT
♦	tuš kabina 80-90	13.240,00 SIT
♦	armatura za umivalnik belo / zlata	8.090,00 SIT
♦	armatura za kad - tuš belo / zlata	10.300,00 SIT
♦	armatura za bide beio / zlata	7.500,00 SIT
♦	set držal za kopalnico IRIS	8.000,00 SIT
♦	set držal za kopalnico LOŽA	10.850 SIT
LETOS POSLUJEMO DO 22. DECEMBRA!
CENE SO BREZ DAVKA, V PRIMERU VAŠE MONTAŽE SAMO 3 % DAVEK, SICER PA 10 %.
NIZKE CENE - PRODAJA NA CEKE
ve i
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 11.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 PoroCila: 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 12.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 13.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 14.N0VEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in •druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domaČimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 15. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 PoroCila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 16. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 17.NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje.
1

KIIND riNC KINO
I 11 I I I I I I
1111111111
Dom kulture Velenje
Petek, 12.11. ob 21. uri predpre-miera: SLIVER - erotski triler.
Glavne vloge: SHARON STONE, Eric Baldwin, Tom Berenger Odlična igralka v odličnem filmu. Film ponuja veliko mero napetosti in strahu ter za stopnjo več erotike kot v Prvinskem nagonu.
V	rednem programu v začetku decembra!
Petek, 12.11. ob 18. uri Sobota, 13.11. ob 19. in 22. uri Nedelja. 14.11. ob 10. uri dopoldan (NI MATINEJA) Ponedeljek, 15.11. ob 20. url FG (Filmsko gledališče) FIRMA (THE FIRM) - drama triler.
V	glavnih vlogah: Tom Cruise, Jeanne Tripplethorn (Prvinski Nagon), Gene Heckman...
Režija: Sydney polack (Moja Afrika, Tootsic...) Mladi advokat ima vse pred seboj - prihodnost, kariero, blaginjo. Toda nekega dne nenadoma in šokantno spozna, da je firma , v kateri dela, v resnici poganjek mafije. Zdaj mora vzeti usodo v svoje roke. njegovo ženo je zaigrala temnolasa psihologinja iz filma Prvinski nagon. Naslednji filmi: Ponedeljek, 22.11. Ne POZABI... Nedelja, 28.11. OTROŠKI FILMSKI DAN!!! (ZADNJA VELIKA AVANATURA, KNJIGA O DŽUNGLI, JURSKI PARK, PADEC)
Kino Šoštanj
Ponedeljek, 15.11. ob 17. uri
FIRMA (The Firm) - triler, drama (Tom Cruise)
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
V tednu od 1.11. do 7.11.1993 povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, niso presegale dovoljene dnevne koncentracije:
125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja
100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja
■ SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 1.11. do 7.11.1993
konc. SO 2 (mg/m3)
SOS.	TOP.	V.V. ZAV	VEL. G. G.
		MERILNE POSTAJE	
■■ 1.11.	«0	2.11. mu 3.11.	H 4.11.
nnni 6.11.		fl.11. IH 7.11.	
sekretariat za varstvo okolja

Občina Velenje
B38BBBKBB»»BBB»»BBB»B»
Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 urna dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih).
Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 11. novembra -dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Pirtovšek in dr.
DEŽURSTVA
Gašper; Petek, 12. novembra - dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Kozorog in dr. Ramšak; Soboto, 13. novembra in nedeljo, 14. novembra - dr. Slavič in dr. Urbane; Ponedeljek, 15. novembra - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Gašper, nočni dr. O.Renko in dr. Laza Zobozdravstvo: Soboto, 13. novembra in nedeljo, 14. novembra -dr. Vlasta Šterbenk od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in
GIBANJE PREBIVALSTVA
praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 12. novembra do 19. novembra - Ivo Zagožen, dr.vet.med, Jeri-hova 38, tel.: 858-704.
Občina Mozirje:
miuimimmm««« Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 14. novembra - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410. Od 15. novembra do 21. novembra - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769.
ŠIVALNI STROJ RUŽA STEP, nerabljen, v kolčku ter krožno žago za drva prodam. »885-217. NOVO TAJNICO PANASONIC prodam. «850-552. MORDA STE BREZPOSELNI in želite dobro zaslužiti, se oglasite od 19.-21. ure, »885-394, zaželen lasten prevoz.
TONSKI KINOPROJEKTOR, platno kamero Sony, pet filmov prodam. »855-637.
TORNO BLECK DEKER in usnjeno sedežno prodam. «882-873, popoldne.
REPO ZA KISANJE prodam. 8853-992.
PRAŠIČA, 140 kg težkega, domača krma prodam. Rudolf Plešnik, Lipje 33 a, Velenje.
mali OGLASI
VRTNICE veliko cvetne mnogocvet-nice, vzpenjalke in grmovnice različnih sort dobite pri Grilu, Laze 30, Velenje. » 888-200. JUGO SKALA 55, letnik 89, registriran do 25.9.94 prodam. » 853-476.
KV PEKA
zaposlim v Velenju. Informacije: 725-104 od 7. do 13. ure.
POSLOVNE PROSTORE, UREJENE, V CENTRU VELENJA, 50 m2 ODDAMO. » 852-376 do 15. ure, 858-052 po 15. uri.
TROSED in DVA FOTELJA prodam. » 893-850.
KRZNENO JAKNO (ovca), št. 38-40 prodam. » 856-927, po 20. uri. R 4 GTL, I. 88 prodam za 4.200 DEM. » 858-265. V MOZIRJU prodam do prve plošče pozidan objekt.» 844-353, zvečer.
INSTRUIRAM ANGLEŠČINO. » 852-274.	_
STROJENE LISIČJE KOŽE ugodno prodam. » 882-467, zvečer. PLAŠČA IN JAKNI iz blaga ter krznen plašč (vse št. 42-44) prodam. » 853-924, po 20. uri. AVTO GOLF JX Diesel, letnik 89, zeleno metalne barve prodam. 8 858-545._
ROLETE in ŽALUZIJE v več barvah izdelujem in montiram.» 0609-612-634.
SENO, količine treh nakladalk prodam. Tone Tajnšek, Arnače 22 e, Velenje.
PARCELO-GOZD-VINOGRAD prodam. » 850-889. PRAŠIČA ZA ZAKOL, 170 kg ter gumi voz 16 eol in slamoreznico prodam ali menjam za govedo. » 882-351.
GOLF JGL, letnik 81 prodam. » 853-183.
SVEŽE IN KISLO ZELJE ter prašiča za zakol poceni prodam. Novak, » 721-552.
ZASTAVO 101 GTL 55,1. 87, registrirano do 7/94 prodam. » 882-706, Reberšak, Lokovica 110 a, Šoštanj.
POSODIM 500 DEM. Garancija čeki. » 858-481. RAČUNALNIK IBM-PC AT VGA prodam. » 856-282.
V	CENTRU MOZIRJA, Savinjska c. 9 prodam opremljeno dvosobno stanovanje v izmeri 54 m2 in vrt. Ogled vsak dan od 9. - 21. ure. » v napeljavi.
ZAPOSLIMO EKONOMSKEGA TEHNIKA ali trgovca za prodajo avtomobilskih delov. Lahko mlajši upokojenec ali upokojenka. » 0609/615-126 po 20. uri zvečer. KOMODORE 128 z vsem prodam za 900 DEM. 8 853-451.
V	ZVEZI DOGODKA, ki seje zgodil 2.11.1993 ob 23. uri v stanovanjskem bloku Šalek 89, se delavcem Policijske postaje opravičujem za svoje nepremišljeno ravnanje - Rašid Muratovič. RABLJENI KAVČ prodam. 8 850-271.
V	NAJEM VZAMEM POSLOVNI PROSTOR v okolici Velenja. Pogoj telefonska linija in velik parkirni prostor. Inf. na 8 850-625. LEPO UREJENO TRGOVINO ali samo poslovni prostor oddam v na-jem. 8 857-342.__
V SPOMIN
13. novembra mineva pet let, odkar je umrla draga mama
TEREZIJA PLOT- rojena RESNIK
Ljubezen, delo, trpljenje, je bilo tvoje življenje. Brez tebe je praznina, mama,
ostaja spomin in bolečina.
Vedno boš v naših srcih.
Sin Vladimir z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
BARBARE LEDINEK
roj. 3.12.1912-3.11.1993
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje in sveče. Posebna zahvala stanovalcem Šercerjeve 8-12, cvetličarni Mljač v Domu ostarelih, sindikatu RLV in TGO "Gorenje", gospodu Valenciju za poslovilne besede, pevcem, društvu upokojencev in gospodu duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčerke Ana, Barbara, Zdenka in sin Branko z družinami.
Občina Velenje
(BBBBB338B3
B B BBBBBBBB*
Poroka: Slavko Klančnik, Pirešica št 20 in Alenka Verdev, Vinska gora št. 35.
Smrti: Jožefa Antloga, roj. 1926, Celje, Milčinskega ul.št. 3; Terezija Pe-san, roj. 1909, Celje, Ul. heroja Lacka št. 12; Zofija Vrečar, roj. 1915, Kom-pole št. 155; Milan Lazanski, roj. 1935, Žalec, Prešernova c.št. 3; VenCeslav Peter Vidmar, roj. 1923, Velenje, Levstikova c.št. 7; Jožef Sre-botnik, roj. 1912, Veliki vrb št. 46; Frančišek Košenina, roj. 1927, Velenje, Kersnikova c.št. 13; Cecilija Oce-pek, roj. 1899, Arnače št. 7; Vilhelmina Dvoršak, roj. 1930, Mari-
bor, Slomškov trg št. 12; Franc Hajnšek, roj. 1918, Beli potok št. 3; Srečko Žagar, roj. 1943, Logarska dolina št. 24; Hilmija Islamovič, roj. 1944, Velenje, cesta B. Kraigherja št. 8/c; Valerija Ratej, roj. 1A926, Žalec, Savinska cesta št. 24; Hedviga Avberšek, roj. 1934, Šoštanj, Koroška c.št. 21.
Občina Žalec
Poroka: Klemen Beloševič, Celje in Darja Felicijan, Brode. Smrti: Julija Malik, stara 72 let, upokojenka, Polzela št. 35; Milan Kos, star 57 let, sam. obrtnik, Ločica ob Savinji št. 2/a; Fani Košica, stara 59
let, upokojenka, Vransko št. 55; Mihaela Šalamon, stara 57 let, upokojenka, Pondor št. 18; Zlata Niefergall, stara 74 let, inv.upok., Pernovo št. 4/a; Martina Peklar, stara 59 let, gospodinja, Vransko št. 12; Julijana Novak stara 74 let, krneč, upok., Založe št. 61
Občina Mozirje
Smrti: Neža Klemenšek, 1919, Nazarje, Obrtniška ulica 3; Jožef Kortnik, 1942, Šmihel nad Mozirjem 16; Janez Železnik, 1933, Šentjanž 13; Franc Fužir, 1908, Dol Suha 7; Franc Kosmač, 1955, Konjski vrh 38.
ZAHVALA
Ob izgubi sina in brata
JOŽETA ŠPRAHMANA - PEPIJA
23.1945 -1.11.1993
Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se sorodnikom, Slatinčanom, Gorenju Orodjarna, vzdrževanju skladišča GA, govorniku Tinetu, krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in Morana d.o.o. Posebna zahvala patronažni sestri Faniki Krbavac za obiske na domu, dr. Stuparju, župniku gospodu Napredu za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na zadnji poti.
Žalujoči: mama, bratje Tone, Danilo in Vojko z družinami.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, deda in tasta
SLAVKA VIDMARJA
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in bljižnim sosedom, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali prelepo cvetje in sveče. Za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih časih, ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala govornikoma za lepe poslovilne besede. Posebno zahvalo pa izrekamo dr. Dušanki Janežič-Blatnik in dr. Otu Blatniku za njuno nesebično skrb in pomoč.
Vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ljubezen delo in
trpljenje,
bilo vaše je
življenje,
nam ostaja zdaj
praznina
in velika bolečina.
ZAHVALA
V 95. letu starosti nasje zapustila naša draga mama, babica in prababica
CECILIJA OCEPEK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter maše. Posebna zahvala dr. Grošlju za dolgoletno zdravljenje na domu, gospodu župniku za opravljen obred, G.D. Šentilj, pevcem, praporščakom in govornikom.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
.......hm................mu.....■■■■■...............
■Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.	Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena
Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novi-Izhaja ob četrtkih.	Peter Rihtaric (oblikovalec).
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i**
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
■ ■■■■■■■■■■■■■* m ■ ■ ■ ■ ■■i
Rač. prelom in oblikovanje: iaiIII!HIMW«»/»l in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Vabilo v globino: Zunanji grajski vodnjak
Kako se počuti župan, ko je na dnu?
* Rudnik lignita Velenje očistil tudi zunanji grajski vodnjak * Globok je 48,5 metra * Na dno so se spustili tudi novinarji in gostje * Govoricam navkljub v njem kakšnih posebnih n^jdb ni bilo * Velenjski župan je v vodnjaku vztrajal več kot dve uri *
V torek dopoldne seje ob (in v) zunanjem vodnjaku velenjskega gradu zbralo veliko novinarjev in gostov, ki so se odzvali vabilu v globino. Sloje za spust na dno skoraj 50 metrov globokega, izredno lepega (tako so rekli tisti, ki so se vanj spustili) in nekaj stoletij starega vodnjaka, delno zidanega, delno klesanega. Bil je to začetek predstavitve akcije "1000 vodnjakov", ki naj bi postala državna kampanija za ohranitev bogate kulturne dediščine ter za oživitev vodnjakov, ki so lahko pomemben prispevek v boju proti vse hujši suši.
Projekt so predstavili strokovnjaki Rudnika lignita Velenje, ki so pripravili projekte in tudi očistili po notranjem še zunanji grajski vodnjak ter predstavniki
vinarjev je bil to tudi velenjski župan Pankrac Semečnik, ki je na dnu čemel več kot dve uri in Peter Kovač, sekretar za družbene dejavnosti, ki je spodaj vztrajal še dlje.
Zgodbam navkljub ■ najdb ni bilo
Vodnjak je bil zadnji dve desetletji pokrit z betonsko ploščo, star pa naj bi bil kakšnih tristo let. Podatkov o tem, kdaj so vodnjak nazadnje čistili, ni. Zaradi izjemne globine vodnjaka, do vodne globine je namreč 44,5 metrov, dno vodnjaka paje v globini 48,5 metra, so bila potrebna temeljita pripravljalna dela. Debelina usedlin je bila 1,5 metra. "Presenetilo
je povedal Tone Ravnikar, kustos zbirk na velenjskem gradu.
Okoli vodnjaka se je spletlo precej zgodb, legend, predvsem v zvezi z dogodki med in takoj po vojni. "Govorili so in omenjali
skem. Nas je k temu vodilo dvoje: na eni strani preverjanje govoric ter ohranjanje in obnavljanje kulturne dediščine. Prav v času, ko smo se za ta projekt odločali, paje bila v Slove-
boko, temeljito izkoristili. Več kot dve uri je na to priložnost čakal Franc Ženiva, pomočnik direk-toija Ljubljanske banke d.d. Velenje, ki je za čiščenje teh vodnjakov dala tudi pobudo. "Pričakujem, da se bom srečal z zgodovino nekaj stoletij nazaj in to je nekaj posebnega...," je rekel, preden je prišel na vrsto za spust. Zlobe, ki si v vodnjak sploh niso upale, pa so ob njegovem čakanju skovale nov slogan Ljubljanske banke: Ljubljanska banka gre najbolj globoko - ne samo v žep.
želel. Napravil sem ga kar z žebljem", je dejal. In delo je imel seveda tudi z dajanjem intervjujev tam spodaj. Koje prihajal nazaj, smo mu postavili vprašanje, če je bil že kdaj globlje? "V simbolnem pomenu že. Davnega leta 1975, ko sem moral odstopiti z vseh funkcij in položajev v občini. Drugače pa tudi, saj sem bil v velenjski jami." Kajje počel več kot dve uri na dnu? "Moram reči, daje bil dolg čas. Eno samo pričakovanje, kdaj bomo šli ven."
O akciji na sploh? Pametno bi
Boris Saloblr: "Na Rudniku lignita Velenje vidimo v čiščenju vodnjakov tudi neposredni gospodarski učinek zaradi dragocenih zalog vode."
Gabrijel Triglav: "Rudnik Je v tem trenutku popolnoma usposobljen za čiščenje In sanacijo vodnjakov, Ima pa tudi že bogate Izkušnje."
Velenjski župan Pankrac Semečnik je bil najprej dve url na dnu (vodnjaka), potem pa Je nad globino takole "obvlsel".
Kulturnega centra Ivan Napot-nik Velenje.
Priložnost spustiti se v globino, varno seveda, z vitlom in varovanimi vrvmi, za katere so strokovnjaki sicer zagotavljali, da omogočajo varen spust in dvig je bila sicer enkratna...A le za tiste najbolj pogumne. Med četico no-
nas je, da spodaj v v odnjaku ni, kot smo pričakovali, izvira vode, ampak se voda v vodnjak na nek način izliva iz sten. Vodnjak je do 26. metrov globine zidan, naprej pa se iz okrogle oblike spremeni v kvadratno obliko in je sekan v živo skalo,"
celo imena treh partizanov, ki naj bi našli svoj grob v tem vodnjaku, vendar našli nismo nič".
Čistili so strokovnjaki Rudnika
Na Rudniku lignita Velenje so izdelali projekt. Čiščenje in sanacija vodnjakov je namreč posel za strokovno usposobljene institucije, ki morajo vsa dela izvesti natanko po predpisih. Projekt, ki so ga izdelali, je sestavljen iz rudarskega, elektro in strojnega dela. Poseben del te dokumentacije pa so tudi varnostni ukrepi za vse predvidljive situacije. Zakaj je šel v to akcijo Rudnik lignita Velenje?
"Akcija sodi v okvir projekta 1000 vodnjakov na Sloven-
niji izrazita suša in smo se spraševali, zakaj bi vodo vozili, če pa jo lahko dobimo iz lastnih vodnjakov, ki so praktično zaprti in zanemarjeni. To pa je drug razlog," pravi o tem eden od projektantov, Boris Salobir.
Gabrijel Triglav paje potrdil, da obstaja na rudniku prava ekipa, ki se bo tega lotila tudi drugod. "Naslednja akcija naj bi bila v Nazarjah. Ekipa se je kalila v čiščenju teh dveh vodnjakov na velenjskem gradu. Gre za same izkušene može."
Župan je na dnu vztrajal več kot dve uri
Kot že rečeno, so mnogi enkratno priložnost, spustiti se v tristo let star vodnjak skoraj 50 metrov glo-
Pred vodnjakom je bila nepopisna gneča, nekaj iz nje se je odločilo tudi za odhod v prostorno dno. Mi nismo bili zraven.
Najdlje pa smo čakali, da se iz vodnjaka vrne velenjski župan Pankrac Semečnik, ki je na dnu vztrajal več kot dve uri. Mnogi smo se spraševali, ali morda vodnjak še poglablja, da bi njegovo globino lahko zaokrožili na 50 metrov ali pa nemara razmišlja o jamskem dodatku, če bo tam spodaj zgledno dolgo. Pa seje izkazalo, da je imel kar nekaj dela s pritrjevanjem plošče z mestnim grbom v spomin na obnovo vodnjaka rudarjem Velenja, ki so ga obnovili, "ter z mojim podpisom, ker je gospod Zemva, tako
bilo akcijo čiščenja in sanacije vodnjakov realizirati kot državno kampanijo, ki bi jo vodili ministrstvi za kulturo in kmetijstvo, tako kot so predlagali oboji, ki so pri dveh akcijah čiščenja grajskih vodnjakov že sodelovali: Rudnik lignita Velenje in Kulturni center Ivan Napotnik. Kaj iz tega bo, bomo pa tako še videli.
■ Milena Krstič - Planine Foto: Stane Vovk
8. SP v rally letenju v Čilu
tttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttttt«
Damjan Glinšek tretji na svetu
"Popravimo" naslov - na 8. svetovnem prvenstvu motornih pilotov v rally letenju v Čilu je prvič doslej sodelovala reprezentanca Slovenije in na velikansko presenečenje vseh skupno osvojila 3. mesto z bronastimi medaljami in pokalom. Resnično nepričakovan uspeh sta med 53 posadkami iz 16 držav osvojili posadki Leon Bauer (AK Celje) in Damjan Glinšek (AK Velenje), ki sta s 7. mestom bistveno prispevala k skupnemu bronu ter bratranca Robi (AK Maribor) in Tomi (AK Ptuj) Verbančič s svojim 15.mestom. Reprezentančni bron je ob prvem nastopu na svetovnem prvenstvu še posebej dragocen in ga v konkurenci svetovnih velesil niti največji optimisti niso pričakovali.
Damjana Glinška smo na pot v daljnji Čile pospremili z besedami, da bo poletel iz jeseni v pomlad in mu seveda zaželeli veliko sreče in uspeha. "Res, poleteli
smo oktobra in pristali v maju. pričkali z organizatorji, ki so Dejansko smo za let preko Fran- nam dali skoraj 30 let stari letali,
Slovenska reprezentanca - z leve: Robi Verbančič, Leon Bauer, Tomi Verbančič, Damjan Glinšek In direktor reprezentance Otmar Galser
kfurta in Sao Paola do Santiaga in še 400 kilometrov naprej pora-bili 26 ur. Brez posebnih mednarodnih izkušenj in z obilico neprilik smo dosegli izjemen uspeh, ki smo se ga prav zavedli šele v letalu na povratku v domovino. Dva začetna dneva smo se
s kakršnimi pri nas o letenju z njimi še pomisliti ne smeš, potem smo le dobili nekaj boljšega, dva dni trenirali in štiri tekmovali - in uspeli," je med drugim zelo hitro strnil podatke Damjan Glinšek.
Slovenija in Slovenci v Čilu? "S Slovenci se nismo srečali.
imeli pa smo naslov neke družine, na katero bi se lahko obrnili po pomoč, če bi bilo treba. Našo mlado državo so poznali le tekmeci iz sosednjih evropskih držav. To pove že zanimivost, da nas je tam pričakala ruska zastava, po protestu je sobarica ponoči nanjo prišila slovenski grb; kje ga je dobila, nimam pojma. Sicer pa smo sami vsepovsod nosili slovenski zastavi in se ob velikem uspehu tudi tako predstavili."
Pa to tudi ni posebej čudno, če vemo, da se jih po tem uspehu tudi doma ni (skoraj) nihče spomnil. Seveda pa se Damjan Giinšek zahvaljuje Aero klubu Velenje, Gorenju, Metalki in Olmi iz Ljubljane ter firmi Lipnik iz Šmarij pri Jelšah, posebej pa bratu Miranu in upravniku Marku, že ve zakaj.
■ vos
Neprevidnost (spet) botrovala nesreči
V torek ob 14.25 se je na Šaleški cesti v Velenju zgodila prometna nezgoda, ki razen velike materialne škode na srečo ni imela hujših posledic. Voznik osebnega avtomobila B.B. (32) iz Velenja je vozil po šaleški cesti in v križišču s Stantetovo in
Kidričevo cesto zavijal v levo na Stantetovo. To je storil v trenutku, koje iz nasprotne strani po Šaleški cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila LP. (23) iz Velenja.
Vozili sta trčili, pri tem je vozilo I.P.odbilo na kolesarsko stezo, kjerje trčilo v semafor in ga izruvalo, se prevrnilo na streho in po njej drselo še okoli 30 metrov. Lažje telesno se je poškodoval sopotnik v vozilu B.B., 8-letni G.B.. prav tako lažje pa tudi sopotnik v vozilu I.P., V.O. (35) iz Velenja, ki so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
■ (foto: bm)