GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, 6. DECEMBRA 1982
Še enkrat o zborih občanov
Zborov občanov, ki so bili sklicani v vseh 25 krajevnih skupnostih, se je udeležilo 1032 ljudi. Zaradi nesklepčnosti v KS Podgorje in Črna je predsedstvo OK SZDL sprejelo sklep, da se v navedenih KS ponovno skličejo zbori občanov.
Predsedstvo OK SZDL je ocenilo, da so bili zbori dobro pripravljeni in da je bila javna razprava o planskih dokumentih dovolj široka in demokratična. Ljudje so bili seznanjeni s političnimi in gospodarskimi razmerami v občini, obravnavali so osnutek sprememb družbenega plana občine, spremembe planov krajevnih skupnosti, opravljene so bile tudi programske konference SZDL.
Zbori občanov so podprli osnuteke planskih dokumentov, in njihovo konkretnejšo razdelavo razvojnih ciljev in nalog vseh nosilcev planiranja, hkrati pa opozorili, da mora biti planiranje na vseh ravneh sočasno in usklajeno. Podprli so izvozno izvozno usmeritev kamniškega gospodarstva, pri investicijski politiki pa poudarili potrebo po modernizaciji obstoječih zmogljivosti. Večjo veljavo je treba v tem planskem dokumentu dati inovacijski dejavnosti.
Na vseh zborih so občani podprli usmeritve, ki jih je predlagal občinski izvršni svet, v KS Komenda je bila na zboru postavljena zahteva po večjih investicijah v osnovno šolo, prav taka zahteva je bila izražena v KS Duplica - dograditev II. faze osnovne šole, za kar bo potrebna uskladitev v skupščini izobraževalne skupnosti, v KS Šmarca - ureditev prostorov za malo šolo, KS Nevlje dograditev osnovne šola za 4 učilnice. Na zboru občanov v KS Srednja vas so iz srednjeročnega plana črtali gradnjo otroškega vrtca zaradi pomanjkanja investicija ških sredstev in si zadali kot prioriteto gradnjo vodovoda.
Pripombe, ki zadevajo občane in vplivajo na njihovo vsakdanjo življenje so bile posredovane IS SO, ki jih bo preko ustreznih' strokovnih služb in organov, skupno s krajevnimi skupnostmi, skušal kar najhitreje razrešiti.
Vendar pa moramo le omeniti pripombe, ki so se pojavile na vseh zborih občanov:
1. Na večini zborov občanov je prevladala zahteva, da se takoj prične fazna zgradnja Zdravstvenega doma in zahtevali, da je treba ugotoviti odgovornost tistih, ki se niso dovolj odgovorno angažirali, da gradnja že ni v teku.
2. Premajhna angažiranost Kmetijsko-zemljiške skupnosti za zaščito kmetijskih površin.
3. Preskrba z materialnimi dobrinami ni enakomerna in pravična (prašek, kava, plin, premog, drva, nafta itd.).
4. Veliko pripomb je bilo na vozne rede in sploh na organizacijo prevozov na delo in z dela, zlasti s hribovitih KS kot so Vranja peč in Pšajnovica.
5. Organiziranost proizvodnje kmetijskih pridelkov je še vedno slaba.
6. V večini krajevnih skupnosti so bile izražene ostre pripombe na delo pospeševalne službe, ki je praktično ni čutiti in zahtev, da se kmetijstvo v občini boljše in učinkovitejše organizira (rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo, zahteva po organizaciji servisa za kmetijske stroje itd.)
7. Izpostavili so problem zaposlovanja mladih, kajti v občini ne bomo mogli zaposliti naravnega prirastka, zato je treba izdelati plan zaposlovanja na področju kmetijstva, turizma in obrti.
8. Dosti pripomb je bilo glede neenakomerne preksrbe v KS Nevlje, Tunjice, Šmartno in v Srednji vasi, v KS Nevlje zahtevajo gradnjo nove trgovine. ANTON FIŠER
Vabilo
Zveza rezervnih vojaških starešin Kamnik vabi vse rezervne vojaške starešine in občane na proslavo ob dnevu TLA in 30-letnici ZRVS, ki bo v soboto, 18. decembra, ob 19. uri v telovadnici Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku.
29. november - trajni kažipot nadaljnjega socialističnega samoupravnega razvoja
Tokrat bomo govorili le o borbi. Ne o takšni, v kakršni se je domovina, naša samoupravna socialistična skupnost rojevala, pač pa o naši skupni borbi za resnično boljši, lepši in mirnejši jutri. Za leto 1982 lahko že rečemo, da ni bilo kot druga leta; bilo je težko in polno najrazličnejših pretresov v svetu in doma.
Leto streznitve bi lahko rekli; čas, ko smo se trdno postavili na tla, se ozrli in spoznali, da bo potrebno poslej drugače. Če bomo vse najvišje vrednote samoupravne socialistične družbe, zapisane v naših najpomembnejših dokumentih in praktično že preskušene v revoluciji, uresničili in izvedli tudi danes in jutri v praksi, vsakdo najprej pri sebi, zase in za skupnost, bo to, priznajmo, tudi najlepše skupno darilo domovini za njen rojstni dan. Letos praznujemo 39-letnico rojstva naše republike; danes ne delamo to samo zato, ker se s ponosom spominjamo trenutka, temveč zlasti zato, ker nam je 29. november trajni kažipot
nadaljnjega socialističnega samoupravnega razvoja naše skupnosti, je na osrednji občinski slovesnosti ob prazniku republike povedal v pozdravnem govoru Anton Fišer, predsednik občinske konference SZDL.
O pomenu in vlogi nadaljnje revolucionarne preobrazbe naše družbe je govoril predsednik OO ZZB NOV Janez Prezelj: »Mi, vsi Jugoslovani smo dolžni zahvalo tovarišu Titu, da imamo že skoraj 40 let mirnega, lagodnega, brezskrbnega, včasih in ponekod že kar raz-sipniškega življenja. To nas je najbrž tudi malo uspavalo in mislili smo, da se nam ne more nič zgoditi. Sedaj pa. Občasno se pojavlja kosovski nacionalizem, občasno pa tudi drugi -morda celo naš domači - slovenski, ki ga posamezniki izražajo z raznimi parolami. Kakorkoli že in kdorkoli že - zagotovo nam to ni v ponos, in ne prispeva k enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. To je naša notranja stvar, ki jo moramo mi sami urediti z našim last-
nim razumevanjem in našimi lastnimi silami. ,
Že nekaj časa živimo in delamo v hudih gospodarskih težavah, kakršnih predvsem maljši ljudje ne poznajo. Pri nas takšne gospodarske krize že ni bilo od 1930. leta, torej že nad 50 let. Po dolgem vrtenju na mestu, ostrih in jalovih kritikah in ponavljanju sklepov, pa tudi napak, je slednjič postalo jasno, da nam težavni položaj nič več ne dopušča, da bi trpeli različne nesamoupravne in proti-socialistične težnje in da nas preveliko zadolževanje, previsoka poraba, preobširne naložbe, slab odnos do družbene lastnine, nedelo, zavzemanje za lastne interese v škodo skupnih, potiskajo v prepad... Vsakdo se mora zavedati, da je le od dela njegovih rok odvisna njegova življenjska raven. Da je za rast blagostanja treba več in bolje delati, da ni več mogoče brezskrbno živeti na račun tujih posojil, ki jih bo treba z visokimi obrestmi vračati. Da se bo vsakdo do kraja zavedal izkušenj, delovne discipline, ki
je bila včasih naša odlika, svojih potreb in svojih želja, zavedal pa tudi stvarnosti, v kateri živimo. Na vse to nas je tovariš Tito v svojih govorih čestokrat opozarjal, pa nismo mogli ali pa nismo hoteli razumeti. Sedaj smo prisiljeni priti k pameti.
In ob koncu - kaj hočemo povedati drug drugemu ob rojstnem dnevu naše republike? Najprej to, da odklanjamo vsakršno alternativo razvoja, ki ne bi bila socialistična in samoupravna, v razmerah svetovne politike pa neuvrščena. In drugo: radi bi povedali vsem, ki jih »skrbi« usoda Jugoslavije, da bomo probleme, ki smo si jih lep del sami nakopali, tudi sami rešili z boljšim delom in več znanja, z neomajno vero v moč ljudskih množic in z nam Jugoslovanom lastno trmoglavostjo, da uresničimo vsa avnojska izročila.« Kulturni del praznične slovesnosti so izpolnili Pihalni orkester Solidarnost in mladinska skupina Pedenjmožic iz ŠCRM.
VERA MEJAČ
delegacija v Utoku
Oktobra je UTOK Kamnik obiskala delegacija mesta CHENGDU iz province SICHUAN, LR KITAJSKA. Mesto Chengdu je namreč pobrateno z Ljubljano in tako se že nekaj časa tkejo prijateljski stiki med obema mestoma. Delegacijo je vodil župan mesta Chengdu Humaozhou, z njim so bili še štirje člani iz različnih področij dela tega mesta. Delegacijo je spremljala predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje ter člani Izvršnega sveta mesta Ljubljane, s strani Kamnika pa predsednik Skupščine občine Kamnik Ivan Justinek in predsednik Komiteja za družbeno ekonomski razvoj Boris Zakrajšek.
Obisk delegacije je bil povsem ekonomskega značaja, saj UTOK Kamnik že vrsto let sodeluje z LR Kitajsko na področju uvoza surovin. Sedanji obisk pa naj bi odprl nekatere možnosti tesnejšega sodelovanja; v tehnologiji predelave surove svinjske kože s strani naše delovne organizacije, medtem ko naj bi se s strani Kitajske dogovarjali o dolgoročni izdobavi svinjskih kož. Pogovori so bili že začeti ob lanskoletnem obisku predsednika Skupščine mesta Ljubljane Marjana Rožiča na Kitajskem.
Prehodni razgovori, ki so bili ob sprejemu delegacije na Gospodarski zbornici, so odprli možnost, da bi EMONA Ljubljana na Kitajskem postavila nekaj farm za vzrejo prašičev, UTOK Kamnik pa naj bi zagotovil tehnologijo za predelavo surovih kož, medtem ko naj bi tovarne, ki proizvajajo strojno opremo (Kostroj Slovenske Konjice) zagotovile potrebno strojno opremo. Kitajska stran pa bi se obvezala za dolgoročno izdobavljanje potrebnih količin svinjskih kož.
V provinci Sichuan redijo okrog 30 milijonov prašičev, UTOK potrebuje leto okoli 1,5 milijona kož. Iz tega je razvidno, da bi minimalna izkoriščenost njihovih zmogljivosti že zadovoljevala za .100% pokritje vseh potrebnih kož za našo delovno organizacijo. Seveda si ne smemo ustvarjati iluzij, da bo celoten načrt uresničen čez noč, vendar s trdno voljo in tesnim sodelovanjem je prav gotovo možno zagotoviti trajni interes obeh strani in s tem razrešiti problem Utoka, to pa je dolgoročno zagotovljena surovinska baza.
HORST HAFNER
J
OD VSEPOVSOD
• Nov sistem obračunavanja elektrike v Makedoniji
SKOPJE - V Makedoniji so sprejeli nov tarifni sistem za prodajo električne energije, ki na'} bi začel veljati v začetku prihodnjega.leta. Tako naj bi za elektriko več plačevala tista gospodinjstva v katerih imajo več gospodinjskih strojev, akumulacijskih peči in podobnih aparatov, pa seveda tista, ki bodo več porabila. Razlika med ceno dnevne in nočne elektrike bo v razmerju l proti 1,5. Novost bo tudi zimska tarifa, ki bo veljala od 1. oktobra do 1. marca, po teh tarifah bodo obračunavali tudi elektriko v gospodinjstvih.
• Slabi finančni rezultati gospodarstva
BEOGRAD - Devetmesečni finančni rezultati poslovanja kažejo, da sc položaj po šestmesečnem obračunu ni bistveno izboljšal in da so bili pravzaprav sorazmerno skromni uspehi doseženi le pri zmanjševanju deleža skupne in splošne porabe v dohodku, hkrati pa se je nekoliko umirila tudi rast osebnih dohodkov. Kot je povedal na tiskovni konferenci generalni direktor SDK Jugoslavije Milorad Bi-rovljev, se je še bolj zaostril problem likvidnosti, saj sedaj znašajo terjatve kupcev 476,4 milijarde dinarjev. Zanimiv je tudi podatek, da znaša poprečni osebni dohodek v Jugoslaviji 12.025 dinarjev in da je nominalno za 28,7 odstotka večji, realno pa je dva odstotka nižji kot v istem obdobju lani.
• Cenejše zavarovalnine tovornih prevozov?
BEOGRAD - Ob pravi poplavi raznih ukrepov in tudi podražitev je vsekakor zanimiva vest, da naj bi se zavarovanje tovornih prevozov pocenilo za deset odstotkov. Predlog je sprejel izvršni odlx>r združenja zavarovalnih organizacij Jugoslavije in prav ta ukrep naj bi gospodarstvu prihranil več deset milijonov dinarjev.
• Federacija bo prihodnje leto porabila manj deviz
BEOGRAD - Federacija naj bi prihodnje leto potrebovala zase 18,4 odstotka manj deviz kot letos, meni ZIS. Gre /a denar, ki je namenjen za delo različnih organov federacije, dopolnjevanje stalnih blagovnih rezerv države, sklad za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo ter sklad za solidarnost z neuvrščenimi. Seveda pa bo ta vsota deviz zadostovala za vse omenjene potrči« le ob skrajnem varčevanju in ob istočasnem jamstvu za poravnavo vseh obveznosti, ki jih ima federacija na teh področjih.
• Manj odhodov v tujino in manj tujcev
BEOGRAD - Od začetka januarja pa do konca septembra je bilo skupaj 1,3,8 milijona potovanj naših državljanov v tujino ali tri odstotke manj kot v istem obdobju lani. Po podatkih zveznega sekretariata za notranje zadeve je bilo v istem času 15,6 milijona prihodov tujcev k nam, kar je za 11 odstotkov manj kot v istem obdobju lani.
• Otroci so čedalje dražji
LJUBLJANA - Da sO otroci »dragi« ni nič novega, novi pa so podatki o tem, kolikšni so letošnji življenjski stroški za otroke med prvim in drugim letom starosti. Po podatkih Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani so morali starši samo v oktobru za to nameniti nič manj kot 7000 dinarjev, kar je za četrtino več kot v istem obdobju lani. Nadalje ugotavljajo, da je najdražje varstvo predšolskega otroka v drugi družini. V prvem letu starosti morajo starši za varstvo in druge stroške odšteti 7101 dinarjev, stroški za varstvo dveletnega otroka (spet v zasebnem varstvu) pa znašajo kar 7.279 dinarjev.
Usnjarji v poslovni skupnosti
Z angažiranjem posameznih delovnih organizacij usnjarsko predelovalne industrije je nastal samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za urejanje medsebojnih razmerij pri združevanju dela in sredstev na družbeno ekonomskih osnovah skupnega prihodka. Ta samoupravni sporazum je sredi oktobra podpisalo 24 OZD iz SR Slovenije ter SR Hrvatske, Bosne in Hercegovine. Poleg podpisnikov so se udeležili te slovesnosti tudi Vladimir Klemenčič - podpredsednik Izvršnega sveta SRS, Roman Albreht predsednik republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve, Milan Krajnik -podpredsednik Gospodarske zbornice SRS in drugi.
Poslovna skupnost torej združuje 24 delovnih organizacij z 42 TOZD in 12292 proizvodnimi delavci, kar predstavlja v celotni usnjarski in usnjarsko predelovalni industriji Jugoslavije 13,3% zaposlenih delavcev.
Izvoz nove poslovne skupnosti je udeležen v skupnem prihodku z 21,1%, od tega 72,9% konvertibilnega ter ostanek klirinškega izvoza.
Samoupravni sporazum opredeljuje temeljna izhodišča, ki jih bodo udeleženke upoštevale pri medsebojnem sodelovanju in pri urejanju družbeno ekonomskih odnosov. V izhodiščih je poudarjena enakopravnost vseh udeleženk, skupni vpliv na razvojno in poslovno politiko, uporaba dogovorjenih skupnih osnov in meril za razporejanje skupno ustvarjenega dohodka, prevzemanje skupnih rizikov, uporaba .sankcij ter ustrezna medsebojna informiranost. Gre torej za izhodišča, ki zahtevajo od udeleženk sporazuma določeno usklajevanje ožjih interesov s skupnimi širšimi, podiranje podjetniških meja, medsebojno odprtost in zaupanje ter spoštovanje močnejših argumentov pred šibkejšimi ob stopnjevanju odgovornosti slehernega subjekta. Udeleženke se v okviru samoupravnega sporazuma sporazumevajo in usklajujejo svoje materialne in druge
interese ter obveznosti s skupnimi temelji planov ter s skupnimi letnimi oziroma sezonskimi plani.
Cilji, ki so jih sprejele udeleženke s sporazumom, so naravnani v prvi vrsti v reševanje osnovnega problema usnjarsko predelovalne industrije in sicer: kako z urejeno in zadostno oskrbo s surovimi kožami ter z usnjem zagotoviti čim boljše ekonomske rezultate vseh udeleženk, zlasti v ekonomskih odnosih s tujino, to je v izvozu na konvertibilna področja.
Kontinuirana preskrba s surovimi kožami in usnjem na sedanjih materialnih osnovah sama po sebi ni in ne more ostati zadostna in trajna rešitev, saj je znano, da se materialne bilance v sedanji situaciji ne zapirajo. Materialni debalans je eden od ključnih problemov, ki ga želimo postopoma premostiti. Udeleženke sporazuma bodo zato pospešeno razvijale aktivnosti in uresničevale programe, ki ne bodo samo trajno zagotavljali, temveč tudi povečevali domačo surovinsko bazo. Za realizacijo teh programov pa bo potrebno združevanje dela in sredstev vseh udeleženk sporazuma na osnovah skupnega prihodka. Poleg tega pa bomo intenzivno iskali možnosti v projektih z deželami v razvoju za razširitev surovinske osnove. Z izvozom znanja in tehnologije si bomo olajšan oskrbo s surovino iz uvoza.
Vedno globlje prodira spoznanje, da se bomo pri uresničevanju omenjenih ciljev spopadli s težkim problemom cen, ki bo toliko težji, kolikor večje bo po-, manjkanje surovih kož in usnja. Nesporno je, da je eden od osnovnih pogojev dohodkovno povezovanje od finalistov prek usnjarjev do surovašev. Zato bo pri usklajenem planiranju zelo zahtevno dogovarjanje oziroma sporazumevanje o cenah ter o posledicah, ki jih bodo nosile udeleženke sporazuma, kadar teh dogovorov ne bodo spoštovale. Le usklajevanje nabavnih cen usnja na nivojih, ki bodo omogo-
Odličja za Stol na beograjskem sejmu pohištva
Tudi letošnji novembrski beograjski sejem pohištva je bil kot prejšnja leta največja manifestacija pohištvenih oblik v Jugoslaviji. Na veliki razstavni površini je bilo videti skoraj vse, kar danes proizvajajo pohištvene delovne organizacije - od bogatih in lepih oblik ter kvalitetne mehanske in površinske obdelave do izdelkov dvomljive kvalitete.
Že od vsega začetka je na beograjskem sejmu prisotna tudi DO Stol Kamnik. Pa ne samo
prisotna, lahko bi jo prištevali med tiste proizvajalce, ki tvorijo kvalitetni in napredni vrh jugoslovanskega pohištva. Že s svojim lanskim nastopom na sejmu je pri strokovnjakih in tudi pri številnih obiskovalcih zbudil presenetljivo občudovanje, predvsem s svojim, takrat popolnoma novim sistemom lamelnega sistema stolov, foteljev, jedilnih in klubskih miz - s kratkim imenom »L«. Za ta sistem je lani Stol prejel kar troje priznanj: zlati
Bela jadra Stolovcga paviljona so že od daleč vabila obiskovalce. Spredaj je nagrajena garnitura »VN«.
ključ, prvo nagrado za jugoslovansko pohištvo leta 1981 in diplomo design centra. Sistem »L«, ki je zahteval veliko priprav zaradi zahtevne tehnologije in je trenutno v proizvodnem programu, je nato uspešno nastopil še na milanskem salonu pohištva oktobra letos.
Letošnji nastop Stola na Beograjskem sejmu pa je bil še prepričljivejši, umetniško še popolnejši. Bila je to prava estetska ekshibicija pohištva, ki ni zašlo v lahke komercialne vode, pač pa tudi v času skoraj popolne sko-mercializiranosti oblik daje kupcu še vedno visoko stopnjo oblikovanja in konstrukcijsko trdne pohištvene elemente. O tem je prepričal tudi strokovnjake iz ocenjevalne žirije in Stol je postal prvi proizvajalec v zgodovini sejma, ki je naenkrat prejel dva zlata ključa - dve najvišji priznanji v dveh skupinah pohištva. Enega za jedilno garnituro »VN« (nakladalni stoli in miza), drugega pa za program pisarniškega pohištva »Beta«, ki ni namenjen izključno samo za pisarniške oziroma družbene prostore, pač pa je oblikovano in konstrukcijsko (kovinske elemente so zamenjali leseni, ki učinkujejo bolj toplo) primeren za stanovanjske prostore, za študentske sobe in kabinete.
Poleg teh dveh zlatih ključev je Stol prejel še diplomo - jugoslovansko pohištvo leta 1982, ki jo podeljuje revija Naš dom ter diplomo design centra iz Beograda za sedežno - ležalno garnituro LAN.
Se veliko drugih izdelkov, ki niso konkurirali za priznanja, je krasilo razstavni prostor. Ta je že sam po sebi nudil enkraten prizor z belimi trikotnimi jadri, ki so ločevala spalnico od dnevnega prostora, pisarno od jedilnice itd. Tudi oblikovanju razstavnega prostora Stol namenja veliko pozornosti, saj še tako dobro oblikovan izdelek v neurejenem prostoru ne najde stika s kupcem.
Vsi ti dolgoletni uspehi niso naključni, nasprotno, lahko bi že govorili o Stolovi šoli oblikovanja, katere temelje je v petdesetih letih postavil profesor Niko Kralj s svojim znamenitim in svetovno znanim zložljivim stolom rex in jo enako uspešno nadaljujejo arhitekti Branko Uršič, Anton Benda in Mirko Romih. Ob strani jim stoje strokovno usposobljeni strokovnjaki tja do vzornih mizarjev. Gotovo pa bi teh uspehov ne bilo, če bi Stolova dolgoročna politika ne bila usmerjena v razvoj lastnih oblik, kar je osnova za uspešen prodor doma in na tuje.
F. ŠTELE
čali sposobnost nastopanja na svetovnih tržiščih, lahko odločilno prispeva k izvoznemu razmahu, ki je nujen za redno oskrbo manjkajočih surovih kož, usnja, pomožnih materialov in opreme iz uvoza ter za širše potrebe.
Eden najpomembnejših delov samoupravnega sporazuma so določila o skupnih osnovah in merilih za razporejanje skupnega prihodka, ki ga ustvarjajo posamezne udeleženke, povezane v proizvodnji ali blagovnem prometu. Pri tem je kot izhodišče za oblikovanje skupnih osnov in meril predvideno, da se kot štartna osnova uporabijo razmerja iz leta 1982. Predvideno je tudi, da
bodo udeleženci oblikovali skupne strokovne skupine za pripravo skupnih osnov in meril oziroma metodologij za njihovo pripravo, kot nujno vmesno delovno fazo za ureditev medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka.
Podpisniki samoupravnega sporazuma si bomo prizadevali pridobiti za pristop tistih, temeljnih organizacij iz reproverige, ki so ali naj bi bile Vključene v blagovne tokove in njihova udeležba pomeni značilen prispevek k Uresničevanju ciljev, ki jih s tem sporazumom skupno sprejemamo.
HORST HAFNER
Zbori skupščine o gospodarjenju
Sredi novembra, 16., 18. in 19. so bile redne seje zborov občinske skupščine, na katerih so delegati poslušali poročilo o gospodarskih gibanjih - razprav razen v družbenopolitičnem zboru ni bilo - ter o preskrbi z osnovnimi izdelki in o ureditvi prevozov. Razprava o tej aktualni problematiki je bila živahna, delegati pa so jo strnili v podporo prizadevanjem izvršnega sveta za zagotavljanje čim bolj nemotene preskrbe ter sklepa, da morajo nosilci preskrbe izdelati mate-
rialne bilance potrebnih izdelkov za prihodnje leto in da mora izvršni svet storiti vse za uskladitev voznih redov.
Med pomembnejšimi dokumenti, ki so jih sprejeli zbori skupščine so odlok o zmanjšanju porabe toplotne energije, spremembe in dopolnitve odlokov o novelaciji urbanističnega načrta in reda za območje Kamnika ter spremembe odloka o zagotavljanju in usmerjanju intervencijskih sredstev v proizvodnjo hrane za to srednjeročno obdobje.
NOVO!
Kemična čistilnica DRAGICA PREVEČ, Moste 39
Cenjenim strankam sporoča, da bo 15. decembra 1982 odprta sprejemnica za kemično čistilnico v Mostah, poleg Zastave servisa. Odprto vsak dan od 16. do 19. ure.
Se priporočam!
Poljska in dogajanje v tej vzhodnoevropski državi je vsaj na začetku tega leta predstavljalo politično vojaški-eko-nomski problem, ki sicer tudi sedaj ni izgubil svoje aktualnosti, a so ga predysem v zadnjem času nekoliko izpodrinili drugi dogodki. Ne glede na to pa Poljska ostaja (ali bolje postaja) svojevrsten fenomen: prvič zaradi tega, ker v socialistični državi vsaj doslej še nikoli ni bil izveden državni udar (oblast generala Jaruzelskega in način, kako jo je osvojil, gotovo opravičuje uporaba tega izraza),
državno razsulo. In to je bilo zelo blizu, kajti tik pred uvedbo izrednega stanja se je politični in z njim ekonomski sistem rušil kot domine. Lahko bi torej rekli, da je tudi za državo takšnega socialističnega tipa kot je Poljska uporaben recept, ki ga v kriznih trenutkih uporabljajo v številnih državah Južne Amerike, Azije in Afrike. Toda vlada generala Jaruzelskega ideji socializma gotovo ni veliko koristila, prej škodila.
Vloga krščanske cerkve je na Poljskem presenečujoča, vsaj
Poljski fenomen
drugič zaradi nevarnosti neverjetne vloge krščanske cerkve v socialistični državi in tretjič zaradi vsega, kar se v tej državi dogaja. Dogaja pa se marsikaj.
Vsekakor se je moč strinjati s tistimi, ki menijo, da je Poljska presedenčni primer prav zaradi generala Jaruzelskega. Vsaj za sedaj namreč še ni bilo socialistične države, ki bi imela na svojem krmilu profesionalnega vojaka (če izvzamemo Kubo, vendar je tam Fidel Ca-srro izšel iz revolucije). Seveda bi bilo to dejstvo zanemarljivo, če bi ne bila ob tem partija povsem potisnjena ob stran in če vojska dejansko ne bi prevzela vloge, ki naj bi jo imela partija. Jasno je, da vojska zaradi svojega značaja in organizacije nikoli ne more nadomestiti partije, a je očitno edina sila, ki je sposobna preprečiti
če jo gledamo s stališča vloge cerkve oziroma religije v drugih socialističnih deželah. Morda je prav poljska cerkev najbolj »živ« dokaz, da se je treba proti kakršnimkoli pojavom bojevati premišljeno, vztrajno in predvsem argumentirano. Povsem jasno pa je, da cerkev na Poljskem nikoli ne bi imela takšne vloge kot jo ima, če praksa in teorija socializma ne bi bili tolikokrat izrabljeni. Tako je religija (in manj cerkev) postala ena izmed opor v boju proti vsem oblikam izrojenega sistema. In tako ni nič presene-čujočega, če Poljska najbolj nazorno dokazuje točnost ugotovitve, da družbenoekonomski sistem ne more biti napreden in boljši od drugega zgolj zaradi svojega imena.
J. KOVAČIČ
15-letnica folklorne skupine Kamniška Bistrica
Ob jubileju je folklorna skupina Kamniška Bistrica pripravila v petek, 19. novembra, prisrčen program. Poleg njih so še nastopali: harmonikarka Slavka Krstič, Kati Turk, dekliški kvintet, ansambel bratov Krt in folklorna skupina iz INedelišča, s katero je kamniška skupina pobratena. Program sta domiselno povezovala Franc Pestotnik in lika Poljanšek. Kljub temu, da je bilo v Kamniku tri večere zapored poskrbljeno za zabavno življenje, je bil obisk zelo dober. Poslušalci so se nastopajočim z zadovoljstvom in navdušenjem zahvaljevali s ploskanjem, kar je skupini največja nagrada in ji daje upanje in želje, da bo njihovo delo še naprej rodilo sadove.
Po zaključku programa je folklorni skupini čestital predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik Lojze Jerman, za Kulturno skupnost Kamnik pa tajnik ZKO Anton Ftičar. Simbolično darilo s čestitko jim je podarila folklorna skupina iz Ne-delišča. Za 15-letno požrtvovalno vodstveno delo in tovarištvo so plesalci domače folklorne skupine Franciju Poljanšku in njegovi ženi liki izročili spominsko darilo.
Ko sem med programom spremljala občudovanja vreden nastop sem si mislila, da ti ljudje, nimajo nobenih problemov ali težav. Pb prireditvi mi je uspelo navezati pogovor z vodjem folklorne skupine Francijem Po-Ijanškom in njegovo ženo Ilko, ki je tajnik skupine. Povedala, sta da imata poleg lepih trenutkov (predvsem, če prireditev dobro uspe) tudi težave. Ena od teh je, da nimajo prostora za arhiv, tako ga hranita kar doma, in obenem prostor za garderobo, katero hranijo plesalci sami. Arhivsko gradivo zajema 15-letno delovanje folklore na Kamniškem. Kako pa so mludi folkloristi delali pred tem, pa ostaja le ljudsko izročilo. Velika pridobitev za plesalce je da se lahko zbirajo in
vadijo v avli SCRM. Pestijo pa jih finančni problemi; poleg sredstev od nastopov jim pomaga Kulturna skupnost Kamnik, ZKO občine Kamnik in DO Me-nina. Brez njihove pomoči ne bi zmogli uresničiti svojih načrtov.
In njihovo delo za naprej?
Folklorna skupina se^x> okrepila z novimi plesalci, želijo, da bi poleg gorenjskih plesov, teh je 24, začeli gojiti tudi druge izvirne plese nekaterih naših pokrajin.
Navezali so stike s kamniškimi . osnovnimi šolami glede organizacije folklornih krožkov. Mladi na šolah so zelo navdušeni, saj je vpis v krožek množičen. V OŠ Toma Brejca so se sestali že dvakrat in krožkarji navdušeni pričakujejo prve folklorne vaje.
Ob jubileju je tudi čas, da se ozremo na prehojeno pot. Leta 1967 so se folkloristi zbrali in pričeli z delom kot sekcija turističnega društva Kamniška Bistrica. Že takrat je bil predsednik folklore Franc Poljanšek, kar je še danes, poleg tega je še vodja in koreograf. Zdaj teče že četrto leto, kar delujejo kot samostojno društvo. Poleg nastopanj v občini in drugih slovenskih krajih, jih je pot zanesla tudi v Italijo, Avstri-
jo in Holandijo, kjer so našli iskrene prijatelje. V letu 1977 so v avstrijskem Veldnu dobili tretjo nagrado v mednarodni konkurenci 56 skupin. V naslednjih dveh letih pa so posneli program gorenjskih plesov za RTV Ljubljana. Nagrada odbora Toma Brejca, ki so jo leta 1975 dobili za ohranjanje ljudskega izročila, jim je še posebej pri srcu.
V začetku so bili plesalci povečini iz zgornje doline Kamniške Bistrice »pozneje se je morala skupina, zaradi hitre menjave članov, razširiti na območje vse kamniške občine in tudi navzven. Uspeh skupine vidijo v homogenosti dela vseh članov, saj v trenutkih, ko je treba delati, delajo vsi.
Tudi pri njihovem delu se je porajala ljubezen in združila marsikateri par. Milena Potočnik in Franci Koželj sta že 17 par. Nekaj dni pred prireditvijo sta sklenila zakonsko zvezo in na jubilejni večer odplesala v novo skupno življenje ter se poslovila od folklore. Člani in vodstvo skupine jima iskreno čestitajo z željo, da bi svoje življenje peljala tako vsklajeno, kot sta delo pri njihovi skupini.
V. MEJAČ
š A
Predsednik ZKO občine Kamnik Ixijze Jerman čestita za 15-letno uspešno delovanje
^^^^^^^^
RISI
t
Potrkan ples, eden izmed številnih gorenjskih plesov
Mojce j in Lira v Celovcu
V nedeljo, 21. novembra, je bil v celovškem Domu glasbe spet praznik slovenske pesmi in besede. Slovenska prosvetna zveza je ob stoletnici organiziranega petja pripravila spominski koncert koroškemu ljudksemu skladatelju Pavlu Kernjaku.
Nastopilo je šest zborov in pevskih skupin iz Gut ter Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika. Gure so področje med Rožem in Vrbskim jezerom, KernJakova ožja domovina, kjer so starodavne vasi, kot Šentilj, Kotmara vas, Skofiče, Bilčovs in druge. Razveseljivo je, da imajo vsi ti kraji svoje pevske zbore, ki gojijo predvsem slovensko ljudsko pesem.
Tako je bilo nedeljsko pevsko srečanje v veliki, dobro zasedeni
celovški glasbeni dvorani res pravo doživetje.
V prvem delu koncerta so s po tremi pesmimi nastopili mešani zbori - Mojcej pod vodstvom Mira„Kemjaka (spominjamo sc ga s televizijskih Srečanj), Gorjanci, Glasbena skupina Zveze slovenske mladine, Edinost, Bilka in Pevsko-instrumentalna skupina Joško Pack. Drugi del pevskega popoldneva je izpolnila kamniška Lira. Nekaj pesmi so pevci izbrali iz jubilejnega koncertnega programa, kot Gallusa, Foerstcrja, Adamiča, Ipavca; z drugimi pesmimi pa so Kernja-kovi slovesnosti po izvajalski in vsebinski strani dali pomemben poudarek. Posebno dober sprejem so med poslušalci doživele izvedbe Kernjakovih pesmi in
glasbeno ter interpretativno razgibana partizanska B. Pahorja Naša četa v boj.
Liraši so ob navdušenem ploskanju dodali še dve koroški narodni, od katerih je priredba in izvedba - baritonski solo - dirigenta prof. Sama Vremšaka Ko bi Žilo noj Drav'co... doživela posebno lep sprejem. Poudariti velja tudi, da so bili na koncertu vsi voditelji Slovencev na Koroškem, družbenopolitični in kulturni delavci, slovenski konzul, celovški župan in mnogi neimenovani, a zavedni Slovenci iz treh dolin: Rože, Podjune in Žile.
In na koncu: ukrepi niso zamrznili pevskih stikov s koroškimi rojaki, ki jih Lira organizirano goji že od 1894. leta; pevci so prestopili mejo brez pologa. T.
Delovna akcija mladincev
Mladinci Krajčvne skupnosti Moste smo se odločili, da pripomoremo k urejeni okolici našega kraja. Izvedli smo delovno akcijo, čiščenje okolice osnovne šole Komenda-Moste. Pozdravilo nas je sončno jesensko jutro, ko nam je tov. ravnateljica Vanda Rebolj dala navodila za delo.
Dekleta smo se lotila kolesarnice. Očistile smo drogove in jih na novo prebarvale. Očistile in prebarvale s sadolinom smo tudi okna na vzhodni strani šole.
Fantje so opravili fizično zahtevnejše delo.
• OO ZSMS ŠCRM
Boljše delo niso več le prazne besede
Na bližnjih smrekah so do višine dveh metrov oklestili vse veje. Nato smo veje odvlekli na kup in bodo služile za kurjavo. Vso okolico smo očistili smeti. Okrog 10. ure nam je prišel na pomoč tudi bager. Z njegovo pomočjo smo odstranili betonske drogove ograje, ki ni več služila svojemu namenu.
Dela je bilo dosti, volje pa še več in tako smo delovno akcijo in vse delovne naloge zaključili že ob 13. uri. Šolska kuharica nam je na koncu postregla z malico, ki nam je v prijetni družbi še posebno teknila.
DO.
Konec lanskega šolskega leta smo si zadali nalogo, da letos oživimo delo naše osnovne organizacije, ji damo res pravo mesto med učenci in da jih čim več tudi pritegnemo k delu. Lahko rečemo, da so po treh mesecih že vidni prvi rezultati, potrudili pa se bomo, da bo še boljše.
V septembru smo imeli volilno-programsko konferenco, kjer smo izvolili novo vodstvo in člane predsedstva. Sprejeli smo tudi smernice za delo v tem šolskem letu. Mladinska organizacija je takoj poskrbela tudi za čim tesnejše sodelovanje s šolsko skupnostjo, najvišjim samoupravnim organom učencev, kar se že odraža v skupnih sestankih in akcijah. Tako skupaj načrtujemo spomladansko akcijo čiščenja okolice šole, 16. novembra smo že izvedli nekaj podobnega, ko so mladinci iz vseh razredov očistili travnate površine in asfaltirano ploščad pred šolo.
Mladinska organizacija je podala tudi predlog programa ŠKD in izvolila delegata v društvo, ki bo poskrbel za povezavo. Prav tako smo vzpostavili stike s ŠŠD, ki je že pričel z medrazredno ligo, aktivno pa se je vključil tudi v druga tekmovanja.
Naša prva večja akcija je bila organizacija ID. republiške problemske konference pionirjev na
temo: »Pionir varčuje in prispeva k stabilizaciji gospodarstva«, ki je bila 15. in 16. oktobra na SCRM. Mladinci naše šole so pripravili prostor ter s smerokazi označili pionirjem pot do šole. Naslednjega dne pa so svoje mlajše vrstnike spremljali na ogled tovarne Švilanit.
Konec oktobra smo pričeli z akcijo evidentiranja za MDA, vendar so se pojavili problemi za dijake usmerjenega izobraževanja (1. in 2. letnik), ki jim verjetno ne bodo dovolili odjti v brigado pred koncem pouka. Kamniška brigada se bo namreč po vsej verjetnosti letos udeležila
• OO ZSMS center
Delovna akcija na Velikih poljanah
1. izmene, ki se prične v začetki, junija. To je škoda, kajti ravno med 1. in 2. letniki vlada največje zanimanje. Informiranje o MDA poteka na razrednih urah, v pomoč so tudi diapozitivi.
OO ZSMS je začela tudi z evidentiranjem v . ZK in doslej predlagala tri mladince, ki izstopajo s svojim družbenopolitičnim delom.
V novembru smo skupaj z OK ZSMS*pripra-vili anketo, ki je pokazala, da moramo pri svojem delu marsikaj popraviti in dopcLiti. Naša šibka točka je predvsem informiranj«, ki poteka le preko okrožnic in stenčasov, trikra na leto pa izide tudi glasilo. To bomo skušali vzbr.ljšati z izdajanjem kratkih Informacij, ki jih jodo prejele vse razredne skupnosti. Večjo po. ornpst pa moramo posvetiti tudi obveščanju pn:ko delegatov.
Učenci so v anketi izrazili tudi željo po različnih prireditvah, ki jih doslej ni bilo veliko. Organizirali smo že prvi ples, ki je zelo dobro uspel. Problemov, ki so nastajali ob podobnih priložnostih (alkohol, nered, slabo dežurstvo pri vratih...'), ni bilo in verjetno bo naslednji ples že ob Novem letu.
Skušali se bomo povezati tudi z dijaki drugih srednjih šol v pobratenih mestih in po možnosti pozneje pripraviti tudi obojestranska srečanja.
Veliko učencev se vključuješ, tudi v različne krožke, ki so sestavni del 2HSMS.xNa šoli delujejo letos marksistični, zgodovinski, geografski, matematični, fizikalni, obrambni, psihološki krožek, klub OZN, krožek RK in PP, pa seveda planinska in pohodna enota in ŠŠD. V sklopu SKD pa so še dramsko-recitacijski krožek, lite-rarno-novinarski, likovni in fotografski krožek. Tako ima res vsak dijak možnost, da deluje na področju, ki ga zanima.
b. r.
Vsako leto je v našem programu dela delovna akcija, ki pa navadno ni realizirana zaradi finančnih problemov in nezainteresiranosti mladincev.
Tokrat pa se je predlog porodil povsem spontano, med pogovorom. Sklenili smo, da malo uredimo smučarsko progo na Poljanah in odstranimo grmovje, ki moti smučarje že vrsto let.
V soboto, 27. novembra, se nas je kljub slabemu vremenu zbralo trinajst fantov in deklet. Delo nam je šlo hitro od rok in večino smo ga tudi opravili. Primanjkovalo pa nam je orodja, tako da so nekateri delali v »izmenah«. Seveda ni manjkalo smeha in prepričana sem, da bomo vsi zelo radi še kdaj prišli na takšno delovno akcijo.
Ostale naše aktivnosti po volilno-programski konferenci v oktobru pa so se vrtele predvsem
okoli sestavljanja programa dela in finančnega načrta za prihodnje leto in tesnejšega povezovanja s SZDL in OO ZK.
Veliko pozornost smo namenili analizi vloge ZSMS v KS in med DPO, po mnenju mladih o najnovejših stabilizacijskih ukrepih ZIS. Omenjeno problematiko smo obravnavali na enem od naših sestankov, zaključki pa so prav zanimivi in ob nekaterih stvareh bi se veljalo zamisliti.
In kaj v tem mesecu še načrtujemo? Če nam bo uspelo zbrati dovolj prispevkov, bomo izdali še eno, 6. številko Jutranje zarje, pripravljamo pa tudi ples. Če bo vreme naklonjeno in bo zapadel sneg, pa bomo organizirali še smučarsko tekmovanje na Velikih poljanah, tokrat v sklopu tekmovanj za pokal OK ZSMS. Letos se bosta namreč vsem ostalim športnim disciplinam pridružila še kegljanje ih smučanje, b. r.
POVZETKI GRADIVA ZA DECEMBRSKE SEJE SKUPŠČINE
Ker smo resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik v letu 1983 že objavili v prejšnji številki Kamniškega občana, objavljamo samo še preostale povzetke za sejo zborov skupščine.
POROČILO ZAČASNEGA POSLOVODNEGA ORGANA V SKG O URESNIČEVANJU ZAČASNEGA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA
Začasni kolegijski poslovodni organ SKG Kamnik z nekaterimi ugotovitvami in oceno stanja dopolnjuje svoje poročilo, ki ga je predložil izvršnemu svetu SO Kamnik po stanju 8. 9. 1982. Pozornost želi usmeriti predvsem v odpravo vzrokov, zaradi katerih je skupščina občine Kamnik sprejela sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva ter opozoriti izvršni svet, kako SKG uresničuje prednostne oz. prioritetne naloge na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva vključno s problematiko nadaljnjega organiziranja projektive v občini Kamnik.
Razlogi, ki jih sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva navaja kot bistvene motnje v samoupravnih odnosih in hujše oškodovanje družbenih interesov, so naslednji:
1. Delovna organizacija-v svojem SaS, ki naj bi med drugim urejal tudi področje razporejanja čistega dohodka - Pravilnik o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in nadomestilo za OD - nima ustrezno urejenih osnov in meril za njegovo razporejanje.
V podanem poročilu je začasni kolegijski poslovodni organ predvidel, da bo možno do konca oktobra sprejeti oz. uskladiti vse osporavane določbe v samoupravnih splošnih aktih, vendar le-te zaradi obremenitve splošne službe ni bilo mogoče pripraviti do navedenega roka. Delavski svet je sprejel osnutek pravilnika o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo na svoji seji dne 29.10. 1982 in ga dal v 15 dnevno predhodno obravnavo. Glede na predloženi osnutek pravilnika je začasni kolegijski poslovodni organ že podal svoje mnenje, da je potrebno konkretizirati osnove in merila za razporejanje čistega dohodka, upoštevajoč kazalce, ki jih kot možne predvideva družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo (za SIS materialne proizvodnje kot sta komunalno in stanovanjsko področje celo primeroma), ne pa se samo sklicevati na citirani družbeni dogovor in merila, ki jih določa vsakoletni dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja sredstev za OD in skupno porabo. Delavski svet bo na seji v sredini novembra določil datum referenduma za sprejem citiranega samoupravnega splošnega akta.
2. Delavci SKG se pri delitvi sredstev za OD v letu 1981 niso držali določil dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka.
V podanem poročilu je bilo obrazloženo, da je začasni kolegijski poslovodni organ v zvezi s kršitvijo dogovora v letu 1981 prav tako pa za prvo polletje 1982, zahteval od strokovne službe ustrezno obrazložitev in da je delavski svet že sprejel ustrezen program poračuna prekoračenih sredstev za OD do konca koledarskega leta. Ob obravnavi periodičnega obračuna za 9 mesecev je delavski svetna seji 29.10. 1982 sprejel sklep o gibanju osebnih dohodkov do konca leta 1982 na nivoju zadržanih OD v smislu izrečenega ukrepa družbenega varstva v točki 3. Upoštevajoč doseganje višine dohodka in čistega dohodka ter priznane korekcije s strani odbora, ki v občini spremlja uresničevanje družbene usmeritve za razporejanje osebnih dohodkov (izpad dohodka zaradi neplačevanja obratovalnih stroškov ogrevanja v stanovanjskih soseskah kot najpomembnejša postavka), bo do konca leta 1982 po zagotovilih delavcev s posebnimi pooblastili v SKG, ki vodijo posamezne sektorje, možno v celoti pokriti prekoračitev tako za leto 1981 kot za leto 1982. Pri tem je bistvenega pomena minimalno doseganje planiranih del v projektivi (realizacija vsaj v višini 15 milijonov din) medtem ko je bil plan postavljen v višini 23 milijonov din, predvsem na osnovi nadaljevanja del v okviru toplifikacije v Kamniku, revitalizacije starega mestnega jedra ter investicij v nekaterih OZD (Kočna Titan), ki kasnijo, zamiki v časovni dinamiki pa so prisotni tudi v uresničevanju programov na področju razširitve objektov družbenih dejavnosti v otroškem varstvu in šolstvu ter v komunalnih objektih krajevnih skupnosti iz razumljivih objektivno pogojenih vzrokov. Ustrezna pbrazložitev o kršitvi razporejanja sredstev za OD z možnostjo poračuna do konca leta 1982 je v pismeni obliki posredovana pristojnim organom v občini.
3. Delavci DO niso spoštovali določil svojega samoupravnega splošnega akta s področja delitve OD za določanje nagrade pripravniku.
V zvezi z ugotovljeno motnjo s strani pristojnih organov začasnemu kolegijskemu poslovodnemu organu ni bilo potrebno ukrepati.
4. Delovna organizacija ni sprejela ustreznih aktov s področja normativnega urejanja knjigovodstva in inventur.
V podanem poročilu je bilo ugotovljeno, da je delavski svet sprejel pravilnik o knjigovodstvu na 17. seji dne 25. 6. 1982 in vsebuje obvezne sestavine v skladu z zakonom o knjigovodstvu, predvideva obračunsko-stroškovne enote, dopolniti pa ga bo potrebno z ustreznimi prilogami takoj, ko bo sprejeta nova notranja organizacija dela.
5. DO pri sprejemanju odločitev s področja stanovanjskih razmerij ni spoštovala določil internega pravilnika.
Začasni kolegijski poslovodni organ je na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja zagotovil, da je bil pripravljen nov z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in ustreznim družbenim dogovorom usklajen osnutek pravilnika, ki ureja vprašanja s področja stanovanjskih pravic in obveznosti delavcev. Delavski svet ga je na svoji seji dne 29. 10. 1982 dal v 15-dnevno predhodno obravnavo.
6. Delovna organizacija ni v roku sprejela planskih dokumentov, prav tako pa je odgovotna za zakasnitev priprave predlogov ustreznih samoupravnih sporazumov in planskih dokumentov za samoupravno stanovanjsko skupnost v občini in samoupravno komunalno skupnost. Pri pripravi razpisa za dodeljevanje posojil za nakup stanovanj v etažni lastnini ni bil upoštevan pogoj, da je do teh kreditov upravičen le prosilec oz. OZD, ki v interesni skupnosti združuje sredstva.
Začasni kolegijski poslovodni organ je ob nastopu ugotovil, da je 1 delovna organizacija v vmesnem obdobju že sprejela srednjeročne in letne planske dokumente, ustrezne strokovne službe pa je v okviru delovanja kolegija zadolžil za pravočasno pripravo sprememb planskih dokumentov za samoupravno stanovanjsko in samoupravno komunalno skupnost. Obe samoupravni interesni skupnosti sta na svojih sejah v septembru oz. oktobru sprejeli predlog ustreznih planskih dokumentov, s čimer je zagotovljeno, da gredo pravočasno v enotnem paketu v postopek sprejemanja v OZD. Postopek razpisa za dodeljevanje posojil iz sredstev vzajemnosti in za razdelitev solidarnostnih stanovanj je bil opravljen v letu 1982 (september) v skladu s samoupravnimi splošnimi akti samoupravne stanovanjske skupnosti prav tako pa so bili na sejah skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti (oba zbora) dopolnjeni in usklajeni z določbami zakona o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom s tega področja ustrezni samoupravni splošni akti. Ob tem kaže opozoriti na ugotovitev zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, da je prišlo do zapletov v obravnavanju vprašanja t. im. kadrovskih stanovanj, saj jih ustrezni samoupravni splošni'akti in planski dokumenti samoupravne stanovanjske skupnosti v doslej obravnavanem smislu več ne poznajo. O tej zadevi je IS SO Kamnik posebej pismeno obveščen.
7. Delovna organizacija je pri razširitvi predmeta svojega poslovanja na projektivo in investicijski inženiring ravnala v nasprotju z osnovnimi izhodišči ob njeni ustanovitvi, saj je bila ustanovljena kot organizacija posebnega družbenega pomena prvenstveno za vzdrževanje in obnovo stanovanjskega fonda v občini in strokovno delo v obeh samoupravnih interesnih skupnostih, medtem ko je bila projektivna dejavnost le njena stranska dejavnost.
Začasni kolegijski poslovodni organ je, to je razvidno iz podanega poročila, ob nastopu svoje funkcije zahteval od vseh pristojnih organov vključno s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, da se opredelijo do vprašanja statusne, organiziranosti in predmeta dejavnosti SKG. Pismeno stališče izvršnega sveta je bilo osnova za pripravo ustreznih sprememb statuta SKG, vendar pa se strokovne službe v SKG niso bile pripravljene v celoti strinjati s podanim predlogom in vztrajajo na osnovni opredelitvi,
da je tako projektiva kot investicijski inženiring v stanovanjskem gospodarstvu celota, povezana z vzdrževanjem stanovanjskega fonda in opredeljena kot ena glavna dejavnost. Začasni kolegijski poslovodni organ je na seji delavskega sveta dne 29. 10. spremenil predlog sprememb statuta v zvezi s predmetom dejavnosti tako, da se projektivna dejavnost opredeli kot stransko dejavnost, medtem ko naj bi investicijski inženiring v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji vendarle opredelili v sklopu glavne dejavnosti DO. Na isti seji je delavski svet zadolžil splošno službo, da do petka, 5. 11. 1982, pripravi tudi tiste potrebne spremembe statuta DO, ki so vezane na ugotovljene neusklajenosti med samoupravnimi splošnimi akti s strani družbenega pravobranilca samoupravljanja ter sprejel sklep, da se osnutek sprememb in dopolnitev statuta s 5. 11. 1982 da v 15-dnevno predhodno obravnavo. Po seji delavskega sveta v sredini novembra bo o spremembah in dopolnitvah odločal tudi svet SKG, razpisan pa bo referendum, na katerem naj bi sam statut sprejeli delavci DO. Začasni kolegijski poslovodni organ je zadolžil splošno službo, da z dnem pričetka predhodne obravnave dostavi zaradi ustreznega postopka soglasja oz. potrditve osnutek sprememb in dopolnitev statuta IS SO Kamnik ter samoupravnima interesnima skupnostima za stanovanjsko in komunalno področje.
V zvezi s potrebnimi spremembami samoupravnih splošnih aktov velja opozoriti še na dejstva, da je bil končan postopek predhodne obravnave v DO SKG zaradi potrebnih notranje organizacijskih sprememb ob vzpostavitvi funkcije oz. delokroga tajnika samoupravne stanovanjske skupnosti izven DO SKG, prav tako pa je bil dopolnjen tudi razvid del in nalog za potrebne naloge analitsko-planskega značaja v svobodni menjavi dela s SIS.
Prioritetne naloge na področju komunalnega gospodarstva se pospešeno, vendarle v danih objektivnih težavah izven moči delavcev SKG, razrešujejo in so zlasti naslednje:
- pridobivanje zemljišč v soseski BS 3 je pogojeno s sprejemom odloka o prenehanju lastninske pravice, za kar so bili ustrezni podatki v splošni službi SKG pridobljeni in zahtevek posredovan ustreznim službam skupščine občine;
- SKG oz. njegove strokovne službe so izdelale izračun o stroških kanalizacije in vodovoda v industrijski coni na Duplici, vendar še ni prišlo do ustreznega sporazuma med OZD, ki so prisotne v tem prostoru, za kar bi bilo potrebno organizirati odločnejšo aktivnost tudi s strani izvršnega sveta; podobno je potrebno ugotoviti za industrijsko cono od Alprema na Bakovniku.
- zagotavljanje likvidnosti komunalne interesne skupnosti na najhitrejši možen način z razpisom licitacije za prodajo zemljišč oz. stanovanj, ki so bila začasno zasedena ob rušenju obvoznice, je deloma ogroženo, ker zaenkrat še ni dovolj prijav;
- zamuja se z ureditvijo izgradnje servisnega objekta v soseski BS-2, pa tudi z nadaljnjo izgradnjo stanovanjskih objektov v tej soseski zaradi zastojev v pridobivanju zemljišč (ustrezen predlog je posredovan pristojnim občinskim upravnim organom);
- oddaja stavbnih zemljišč na območju zazidalnega načrta Komende in Jeranovega je pogojena s postopkom razgrnitve, tako da pride v poštev šele v letu 1983;
- vprašanje dosledne realizacije prispevka OZD po stopnji 1% iz čistega dohodka je bistvenega pomena za razširjeno reprodukcijo na področju komunalnih dejavnosti, zato je potrebno tudi v spremembah planskih dokumentov aktivnejše spregovoriti o tem vprašanju in v združenem delu podpreti realizacijo sporazuma;
- nadaljna izgradnja zaklonišča in avtobusne postaje zahteva, da se razčisti obveznosti komunalne interesne skupnosti in drugih investitorjev, za kar je SKG sproti pripravljal ustrezne obrazložitve in ne more biti odgovoren za nadaljne kasnitve v realizaciji;
- SKG zlasti služba, ki pokriva investicijski inženiring, skuša s krajevnimi skupnostmi najtesneje sodelovati, vendar se zaradi obsega dela nekatera vprašanja (Volčji potok) še vedno prepočasi odvijajo.
Na stanovanjskem področju je ob že omenjenem usklajevanju samoupravnih splošnih aktov sprejeta odločitev, da se imenuje tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti, ki svoje delo združuje izven DO SKG s
DELEGATSKA
PRILOGA
gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311
tem, da je skupščina zadolžila pristojni organ, da razdela predlog opravil in nalog, ki so navedene v spremembi statuta ter opravi razpis prostih del . in nalog. Strokovna služba SKG je skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti predložila osnutek samoupravnega sporazuma, ki ureja svobodno menjavo dela in opredeljuje naloge DO SKG kot organizacije posebnega družbenega pomena in kot OZD, ki opravlja naloge investicijskega inženiringa v stanovanjski izgradnji. Osnutek je skupščina sprejela s tem, da ga je potrebno dograditi v smislu pristopa delovne organizacije k sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer se kvantificirajo naloge, ki jih DO SKG opravlja. V nobenem primeru ne sme priti do podvajanja nalog oz. plačevanja tovrstnih storitev, kar je skupščina stanovanjske skupnosti izrecno izpostavila. Ta samoupravni sporazum bo potrebno dograditi tudi skozi odločitev posameznih skupnosti stanovalcev, ki jim je bil posredovan v razpravo osnutek sporazuma o ureditvi odnosov med SKG in njimi glede na potrebe, ki jih skupnosti stanovalcev ugotavljajo kot takšne, da jih je edino racionalno možno opravljati v okviru specializirane delovne organizacije. Začasni kolegijski poslovodni organ predlaga, da družbeni pravobranilec samoupravljanja poda svoje konstruktivne predloge k dograditvi obeh sporazumov, da bi jih v praksi pričeli uresničevati sil. 1983.
Poseben problem predstavlja, kot je bilo že navedeno v prvem poročilu, ogrevanje stanovanjskih sosesk in to zlasti z vidika nekvalitetne stanovanjske gradnje in nepripravljenosti stanovalcev, da vnaprej zagotovijo potrebna sredstva za nabavo kurilnega olja, O problematiki ogrevanja je predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa obvestil tudi predsedstvo OK SZDL ter zbore delovnih ljudi in občanov oz. KK SZDL, kjer se le-ta v širšem obsegu pojavlja. V kolikor bo potrebno oz. bo IS smatral, da bi o tem širše spregovorili, bo informacija dopolnjena na sami seji IS. Začasni kolegijski poslovodni organ je skušal v največji možni meri vzpostaviti stalni stik s hišnimi sveti, kar mu je v danih pogojih nedvomno uspelo.
Nadaljna organiziranost projektive v Kamniku je bila predmet razprave v IS, kot tudi problemske konference OK ZKS Kamnik. Začasni kolegijski poslovodni organ je zadolžil strokovne službe, da se na osnovi opravljenega delovnega pogovora z najodgovornejšimi predstavniki DO Graditelj, Alprem in Zarja pripravi ustrezen sporazum o združevanju dela in sredstev in delitvi dela na tem področju. Razprava o tem sporazumu je v teku. Ne glede na uspešnost razreševanja tega izredno konkretnega vprašanja v začrtani smeri, pa želi začasni kolegijski poslovodni organ opozoriti na dejstvo, da delovna organizacija SKG kot pooblaščena organizacija opravlja nadzor v stanovanjski izgradnji in je zato v več primerih prisiljena zaostriti dialog z izvajalcem v stanovanjski izgradnji. ! Prav tako ocenjujemo, da je kamniški prostor premajhen za povezovanje tovrstnih OZD, zato dajemo pobudo IS, da prevzame iniciativo za šriše povezovanje z izvajalskimi organizacijami združenega dela oz. enakovrst-nimi organizacijami v prostoru ljubljanske regije,
Na koncu želi začasni kolegijski poslovodni organ opozoriti IS na neuspeli razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa DO SKG, v zvezi s čimer je svet SKG že sprejel sklep o ponovitvi razpisa. Začasni kolegijski poslovodni organ predlaga IS, da prouči vprašanje delovanja do izteka ukrepa družbenega varstva, saj je neobhodno potrebno, to pa je predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa opozoril že ob podajanju prvega poročila, zagotoviti stalno prisotnost IPO
v delovni organizaciji. Člani obstoječega organa tega zaradi svojih rednih delovnih obveznosti niso v stanju opravljati. Ne glede na vso nakazano problematiko, začasni kolegijski poslovodni organ ocenjuje, da je s svojimi metodami dela, z zadolžitvami delavcev s posebnimi pooblastili, vendarle prispeval k hitrejšemu razreševanju in odpravljanju ugotovljenih nepravilnosti. Na zadnji seji delavskega sveta 29. 10. 1982 so delavci s posebnimi pooblastili zadolženi, da do konca novembra, usklajeno z ustreznim postopkom v merilu občine, pripravijo osnovne kazalce za sprejem letnega plana DO za leto 1983 in morebitne spremembe srednjeročnega plana delovne organizacije.
Začasni kolegijski poslovodni organ Predsednik Davorin Gregorič, 1. r.
Poročilo o uresničevanju začasnega ukrepa družbenega varstva v SKG je obravnaval izvršni svet na seji 18. novembra in sklenil, da ga predloži zborom skupščine v sprejem.
Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1982
Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kamnik v I. trimesečju 1983
Proračun za leto 1982 je bil sprejet marca 1982. Z odlokom o proračunu se je načrtovalo, da bodo izvirni proračunski prihodki rasli v poprečju za 29,3% in skupni prihodki za 20,9% ter dosegli višino 126,3 milijona din, od tega je 95,3 milijona din dovoljena poraba, 31 milijonov din pa bo porabljenih za intervencije v kmetijstvu in blagovne rezerve.
Maja 1982 je bila zborom skupščine predložena problematika splošne porabe v občini, s prikazom podatkov za usklajeno oblikovanje sredstev za splošno porabo ter razporeditev teh sredstev po sprejetih dogovorih in sporazumih.
Na osnovi te problematike so zbori sprejeli povečano stopnjo občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev (od 0,1 na 0,5). Istočasno so sprejeli še odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z uvedbo posebnega občinskega davka iz OD delavcev po stopnji 0,40%.
Ob teh spremembah se pričakuje, da bodo skupni proračunski prihodki znašali 131 milijonov din, kar pomeni, da bo povečan dotok sredstev proračuna vplival tudi na ustrezno prerazporeditev teh prihodkov.
Tako bo obseg proste dovoljene porabe večji, ker le-to ne bremenijo več obveznosti zaradi nepredpisanih davkov.
Ker za sestavo proračuna za leto 1983 še niso znana vsa merila je izvršni svet pripravil tudi predlog odloka o začasnem financiranju splošne porabe v I. trimesečju leta 1983 in predlaga zborom skupščine, da sprejmejo oba predloga.
Predlog odloka o ustanovitvi in organizaciji občinske enote za zveze
Predlog odloka o ustanovitvi, organizaciji in nalogah občinske službe za opazovanje in obveščanje
Skupščina občine Kamnik je leta 1980 sprejela Odlok o ustanovitvi in organizaciji občinskega centra zvez in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje. S sprejetjem novega zveznega in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi so nastale vsebinske spremembe v določbah, ki urejajo področje zvez in službe za opazovanje in obveščanje, zato se predlaga skupščini občine v sprejem nova odloka, ki urejata vsako področje samostojno. Ker sla odloka zaupne narave, bosta na sejah zborov skupščine prebrana in ne bosta objavljena v Uradnem listu SR Slovenije. Izvršni svet je obravnaval oba predloga odloka na seji 22. _ novembra 1982 in predlagal zborom skupščine sprejem obeh odlokov.
Predlog odloka o organiziranosti in delovanju predsedstva skupščine občine v vojni
Organiziranost predsedstva občinske skupščine v vojni je bila dosedaj urejena z odlokom o organizaciji in delovanju predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in njihovih služb v neposredni vojni nevarnosti in v vojni, sprejetim januarja 1979 leta. Zakon o SLO in DS, kakor tudi izkušnje iz vaje NNNP-Kamnik 1981 narekujejo spremeniti dosedanjo organiziranost. Poleg drugih vsebinskih sprememb je sprememba tudi v tem, da Skupščina sprejema le Odlok o delovanju predsedstva skupščine občine v vojni, organiziranost izvršnega sveta, upravnih organov in njihovih služb v vojni pa se ureja s sklepom Sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ker je odlok zaupne narave, bo na sejah zborov skupščine prebran in. ne bo objavljen v Uradnem listu SR Slovenije.
Predlog odloka je obravnaval izvršni svet na seji 22. novembra 1982 in predlaga zborom skupščine, da odlok sprejmejo.
Predlog družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih
Vprašanje, kako zagotoviti materialno osnovo in uspešno delovanje krajevnih skupnosti, je že dalj časa prisotno v razpravah krajevnih skupnosti, pa tudi v drugih okoljih.
Znano je namreč, da oblike svobodne menjave dela, preko katerih bi se zagotovila materialna osnova za njihovo delo, kljub jasnim zasnovam v ustavi SRS, zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela, zakonom o sistemu planiranja in resoluciji o nadaljnjem razvoju KS, še niso zaživele v vseh svojih razsežnostih.
Da razvoj krajevnih skupnosti tie bi zaostajal, dokler se odnos svobodne menjave dela s svojim bistvom še ne bo povsem uveljavil, se je v ljubljanski regiji izoblikovalo stališče, da se je potrebno dogovoriti za enotno urejanje tega vprašanja. Navedeni družbeni dogovor v bistvu zajema elemente svobodne menjave dela, saj kot podlago združevanja sredstev za KS določa enotno načrtovanje in sporazumevanje med združenim delom in KS.
Prav tako so v dogovor vključeni elementi vzajemnosti in solidarnosti za enakomeren razvoj KS, samoprispevek in lastno delo občanov ter medsebojno povezovanje KS, kar je skladno z izhodiščem vseh družbeno sprejetih predpisov, ki to področje urejajo.
Nadalje so v dogovoru vsebovana določila o zagotavljanju sredstev iz občinskega proračuna in sredstev SIS za splošne družbene potrebe v KS (za delovanje organov KS in SLO, delegatskega sistema in drugo). Družbeni dogovor določa, da občine s samoupravnimi sporazumi določijo višino udeležbe posamezne OZD za uresničitev programa KS, kar naj bi predvidoma znašalo za ljubljansko regijo 0,3% od osnove bruto OD na zaposlenega delavca. Sredstva pa naj bi se namenjala iz čistega dohodka ali sklada skupne porabe. '
Ker navedeni družbeni dogovor ureja to vprašanje samo za območje ljubljanske regije, ostaja še vedno neenotno urejeno z drugimi občinami oz. regijami, v katerih so prav tako, čeprav v manjšem številu - zaposleni občani Kamnika in iz katerih občani prihajajoča delo v kamniško občino.
5£ato bi bilo smotrno, da se tak dogovor sprejme za celotno republiko. V kamniški občini se združujejo sredstva za uresničevanje programov KS po samoupravnem sporazumu, ki je bil sklenjen leta 1980 za obdobje 1981-1985. Navedeni samoupravni sporazum ni v nasprotju z določbami predlaganega dogovora in predvidoma ne bo potrebno sprejemati sprememb samoupravnega sporazuma.
Na dogovor so bile zavoljo primernejše vsebine že leta 1981 dane pripombe, ki pa ob usklajevanju niso bile vnesene v besedilo akta.
Izvršni svet je o navedenem dogovoru razpravljal na seji 22. novembra in predlaga zborom skupščine, da pristopijo k dogovoru.
4. Ugotovitveni sklep o izvolitvi odbora samoupravne delavske kontrole pri občinski izobraževalni skupnosti Kamnik
5. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik v letu 1983 (Osnutek je objavljen v 20. številki Kamniškega občana z dne 22. 11. 1982)
6. Predlog programa Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za leto 1983 in nominalna vrednost programa
7. Delegatska vprašanja
AD 3.
Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985 je bil v razpravi v TOZD, DS, KS v mesecu novembru 1982. Na osnovi pristopnih izjav organov upravljanja TOZD in DS sprejema skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik na 4. seji dne 15. decembra 1982
UGOTOVITVENI SKLEP
Ugotavljamo, da je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985 obravnavalo 65 TOZD oziroma DS, v katerih združuje delo 10.223 delavcev; od tega je dalo pristopno izjavo: - 5.777 delavcev (57%)
Iz pristopnih izjav je razvidno, da je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik sprejet.
Na osnovi 34. člena samoupravnega sporazuma o temeljih piana Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985 podrobneje določamo obseg planskih nalog za leto 1983 in višino obveznosti združevanja sredstev za njihovo uresničitev na osnovi resolucijskih izhodišč za leto 1983.
I. PROGRAM OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KAMNIK V LETU 1983
V letu 1983 bo program Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik obsegal:
1. zagotovljeni program, ki vključuje:
- 129 oddelkov OS s 3301 učenci
- 7 oddelkov OŠ z organizacijo za usposabljanje s 53 učenci
- 12 kombinacij
- 13 težkih delovnih mest
- 2 oddelka OŠ za odrasle pri DU
- amortizacijo po minimalnih zakonskih stopnjah na osnovi dejanskih stroškov
- prevoze in vzdrževalnine za učence, ki bodo do tega upravičeni po zakonu
- sofinanciranje ekskurzij: 1.-3. r. do 20 km v eno smer 4.-8. r. do 120 km v eno smeri
- 3 oddelke OŠ od 1. 9. 1983 dalje (razširjena'dejavnost)
- 2 oddelka OŠ z organizacijo za usposabljanje od 1. 9. 1983 dalje (razširjena dejavnost).
2. Dodatni program, ki vključuje:
- 12 oddelkov podaljšanega bivanja učencev v osnovnih šolah
- 2 oddelka podaljšanega bivanja učencev v OŠ z organizacijo za usposabljanje in delovno usposabljanje
- 12 oddelkov glasbene šole za pouk instrumentov
- 3 oddelki predšolske glasbene vzgoje
- 3 oddelki podaljšanega bivanja učencev OŠ od 1. 9. 1983 dalje (razširjena dejavnost)
- sofinanciranje: - prehrane učencev v osnovnih šolah
- učbenikov
- letne in zimske šole v naravi
- skupne službe SIS
- Kamniškega občana
- humanitarnih organizacij
- kadrovske štipendije
- anuitete
- vzgojno posvetovalnico
- program LO in DS
- delo organov občinske izobraževalne skupnosti
- skupna evidenca
- provizija upravi za družbene prihodke -' storitve SDK
- knjige za najboljše učence v priprava na prehod na COŠ
- nujna vzdrževalna dela
- druge naloge
3. Program investicij, ki vključuje:
- odplačevanje anuitet za telovadnico pri 1CRM
- adaptacija dijaškega doma za potrebe COŠ z organizacijo za usposabljanje in delovno usposabljanje
- prizidek k OŠ Nevlje za potrebe OŠ in predšolske vzgoje
4. Program vzajemnosti in skupnih nalog
- se odvija v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije.
II. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
Za izvedbo vseh programov in nalog, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o temeljih plana OIS Kamnik za obdobje 1981-1985, bomo udeleženci v OIS Kamnik iz bruto osebnega dohodka v letu 1983 združili 191.616.000 din. Prispevna stopnja za leto 1983 je 6,3%.
POROČILO O IZVAJANJU NALOG UKREPA ZAČASNEGA DRUŽBENEGA VARSTVA V TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE KAMNIK
Začasni kolegijski poslovodni organ v TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik je bil imenovan s sklepom zborov skupščine konec septembra 82 z nalogo, da sanira ali ugotovi možnost sanacije v tozdu.
TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik je vključena v DO Golfturist s sedežem v Ljubljani in v SOZD Integral, prav tako s sedežem v Ljubljani.
V Kamniku je razen posameznih obratov tudi del skupnih služb tozda (direktor, administrativna moč in oseba, ki opravlja dela in naloge finančnega kontrolorja). Ostala dela, kot so računovodska, kadrovska, obračun OD, se opravljajo v Ljubljani, zato se nekateri delavci iz Kamnika dnevno vozijo v Ljubljano.
Z omejitvijo pristojnosti nekaterih organov upravljanja (delavski svet TOZD-a, disciplinska komisija in komisija za delovna razmerja) je začasni kolegijski poslovodni organ prevzel vse te dolžnosti, člani pa so si dolžnosti razporedili tako, da delo čimbolj gladko poteka in se problemi kar najhitreje rešujejo. Na dosedanjih štirih sejah (dve nista bili sklepčni) so reševali najnujnejše probleme, pri čemer so pri delu začasnega organa sodelovali tudi člani DO in še nekateri zunanji strokovni sodelavci.
Za ugotovitev pravega stanja v tozdu je bilo potrebno opraviti kompleksno inventuro, ki po nekaterih ugotovitvah ni bila opravljena že več let in so bili spiski sredstev za popis nepopolni. Pravih podatkov o opravljenih inventurah nismo uspeli dobiti. Ker TOZD nima dovolj kadra za izvedbo popisa, smo k delu pritegnili še delavce iz Kočne, Svilanita, Stola in SO Kamnik. Popis je bil izvršen v času od 2. do 13. novembra in je trajal dlje, kot smo predvidevali, zaradi tega, ker člani popisnih komisij niso vedeli za vse lokacije sredstev, delavci TOZD pa niso bili zainteresirani, da jim jih pokažejo. Nekatere popise - kot za osnovna sredstva, smo morali ponoviti, tako da je bil celoten material iz popisa predan v izračun DO Golfturist 15. 11. 1982.
Centralno inventurno komisijo je vodila članica ZPO, sodelovala sta še direktor TOZD in tov. Poteko iz Golfturista.
ZPO še ni obravnaval disciplinskih kršitev, ki jih je ugotovil, pač pa je zadolžil predsednika, naj z vsemi problematičnimi delavci opravi razgovor za sporazumno prekinitev dela. Tek sklep je bil sprejet zaradi nejasnosti v pravnih stališčih glede pristojnosti izrekanja disciplinskih ukrepov ZPO. Nihče od delavcev TOZD, proti katerim je bil uveden disciplinski postopek, ni pristal na sporazumno prenehanje delovnega razmerja.
Po tolmačenju predsednika sodišča združenega dela SRS in sodniške prakse morajo biti pri obravnavi disciplinskih zadev vsi člani ZPO prisotni, take prisotnosti pa ni bilo mogoče zagotoviti zaradi bolezenske odsotnosti enega člana ZPO.
Sklep zadnje seje ZPO je, da se delavci, proti katerim je uveden disciplinski postopek, suspendirajo do zaključka disciplinskega postopka.
Obravnava periodičnega obračuna za obdobje januar - september 1982 je pokazala, da je TOZD v tem času zaključila poslovanje s 3,959.38 din izgube; le-ta je 4,04-krat večja kot v istem obdobju lanskega leta in je po obratih naslednja: Malograjski dvor 985.388,99 din, Gostinstvo Velika planina 717.876,09 din, žičniška dejavnost 2.247.194,30 din.
ZPO je sklenil, da se zaradi stalne izgube delavcem TOZD izplačajo zagotovljeni OD, ki so za okoli 8% nižji od dosedanjih poprečnih OD. Potrebno pa je pregledati tudi vse nadure. V bodoče namreč ne bo izplačano nadurno delo, ki ne bo odobreno vnaprej.
Do konca novembra mora računovodstvo predložiti ZPO vse stroške in osebne dohodke po skupinah in osebah. Ob tej priliki je bilo izpostavljeno vprašanje plačila kreditov v znesku 1.666.000 din, najetih v letih 1972 in 73. pri LB Gospodarski banki v Ljubljani ter 1.000.000 din iz sklada skupnih rezerv SO Kamnik. Ker TOZD ni sposobna takoj vrniti dolgov, so zaprosili, da vrnitev dolgov začasno odložijo do dokončne rešitve statusa TOZD.
Delavci TOZD, ki se hranijo in prenočujejo v TO2X>, do sedaj niso plačevali nikakršnih odškodnin za prenočišče in prehrano, razen toplega obroka. Začasni poslovodni organ je določil cene za zajtrk, kosilo, večerjo in malico. Za delavce v Šimnovcu je bilo sklenjeno, da plačujejo hrano v mesečnem znesku 4.500 din ali povprečno dnevno 150 din za tri obroke, v Malograjskem dvoru pa ceno za posamezne obroke.
Na seji ZPO 15. novembra so razpravljali o predlogu nove organiziranosti gostinstva, ki jo je predlagala komisija za pripravo dolgoročnih ukrepov razvoja gostinstva in turizma v občini in soglašali s sledečim:
- da se za področje gostinstva in turizma v občini ustanovi enovita delovna organizacija, z delovnimi enotami, kot je navedeno v predlogu,
- da se hotel Simnovec in gostišče Zeleni rob ponudita v zakup ponudniku, ki bo v najkrajšem možnem času lahko prevzel objekte pod pogojem da zakup traja najmanj 3-5 let
- da zakupnik plača amortizacijo in 5% celotnega prihodka od prodaje živil, pijač in nočitev
- da ima zakupnik ustrezno premoženje, s katerimi jamči za uspeh oz. neuspeh poslovanja
- da se s posebno pogodbo določi pogoje za vzdrževanje osnovnih sredstev in drobnega inventarja
- del amortizacije naj bi se vračal v obnovo zakupljenih objektov
- ZPO ni obravnaval plačila prometnega davka na alkoholne pijače, ker je to že zajeto v pogojih, pod katerimi posluje tovrstna zasebna obrt.
- ves višek sredstev se mora vlagati v obnovo in razvoj gostinskih objektov DO
- z zakupnikom se je potrebno dogovoriti tudi o pogojih za prevoz blaga na žičnicah.
Najbolj vpijoč problem so kadri. Dela in naloge poslovodij, natakarjev itd. opravljajo delavci, ki nimajo primerne izobrazbe in ustreznih delovnih izkušenj, niso dobri gospodarji, pri nekaterih pa se pojavljajo celo stalni primanjkljaji - zamenjave zanje pa ni mogoče dobiti.
ZPO je obravnaval vloge, ki so prispele na razpisana dela in naloge in nekaj kandidatov tudi sprejel v delovno razmerje in s tem omogočil nekatere zamenjave. Težave povečuje tudi ugotovitev, da gostinskih in nočitvenih kapacitet TOZD ni na trgu prodajal nihče - tudi lastna DO in SOZD ne.
Začasni kolegijski poslovodni organ na koncu ugotavlja, da delo pri sanaciji zahteva stalno prisotnost vsaj enega člana v TOZD, kar pa je težko izvedljivo zaradi obveznosti, ki jih imajo v svojih delovnih organizacijah, nekateri pa so bili odsotni zaradi bolezni.
Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Peter PLEVEL
Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa je s poročilom seznanil izvršni svet na seji 22. novembra 1982.
ZASEDANJE 3. SEJE SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KAMNIK bo v torek, 14.12.1982 ob 12. uri v sejni dvorani skupščine občine Kamnik, Titov trg l/It. nadstropje
DNEVNI RED:
1. Izvolitev verifikacijske komisije in poročilo
2. Potrditev sklepov 2. seje skupščine
3. Poročilo o devetmesečni realizaciji finančnega načrta OSOV Kamnik po stanju 30. 9. 1982
4. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 v letu 1983
5. Predlog planskih izhodišč za leto 1983 z nominalno vrednostjo programa
6. Kritje izpada prihodka v VVO Antona Medveda Kamnik od 1. 7. do 30. 8. 1982
7. Predlog podaljšanja delovnega časa v WO Antona Medveda Kamnik v letu 1982
8. Finančno poročio OZPM o realizaciji letovanja otrok v letu 1982
9. Obravnava samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela med OZPM Kamnik in ostalimi podpisnicami
10. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnih pravic do porodniškega dopusta
11. Ugotovitveni sklep o sprejemu aneksa samoupravnega sporazuma o temeljih plana OSOV Kamnik za obdobje 1981-1985
AD 3.
Skupni prihodki Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik znašajo po stanju 30. 9. 1982 81.232.140,00 din, odhodki pa 64.119.591,35 din. Razlika znaša 17. 112.549,55 din. Priliv izvirnih prihodkov je v tem obdobju znašal 77,2% planiranih sredstev, ker so bila v prvem polletju še planirana sredstva za gradnjo WE Nevlje. Glede na planirane prihodke za to obdobje v višini 48.995.490,00 din, Občinska skupnost otroškega varstva Kamnik izkazuje primanjkljaj prihodkov v višini 404.325,00 din.
Odhodki za vzgojnovarstveno dejavnost z amortizacijo in deležem regresa k ekonomski ceni znašajo 67,7% ali 18.996.778,85 din. Družbena denarna pomoč je bila dodeljena 873 upravičencem za 2119 otrok, kar znaša 19.983.042,00 din ali 63,1 % realizacija glede na planirana sredstva.
Program investicij izkazuje le 26,8% realizacijo, ker do 30. 9. 1982 še niso bile poravnane investicijske vrednosti do izvajalca.
Dopolnilni program je realiziran 54,4%, kar je odvisno od realizacije posameznih programov - postavk.
Skupni program Skupnosti otroškega varstva Slovenije (nadomestilo OD za porodniške dopuste in za delo službe v zvezi s porodniškimi dopusti in opremo novorojenca) je realiziran 74,5% v višini 19.025.406,20 din. Sredstva skupnosti se nakazujejo akontativno na osnovi poročila na obrazcu OV-1 po stanju 30. 6. 1982. Nadomestila za porodniški dopust pa so se 1. 7. 1982 valorizirala za 8% v skladu z določbo, ki jo sprejema Skupnost otroškega varstva Slovenije.
Tako je nastala razlika, ki je zaenkrat pokrita iz sredstev Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik. O tem stanju je Skupnost otroškega varstva Slovenije obveščena v smislu poravnave razlike in povišanja mesečnega akontativnega zneska.
Ad5.
Program Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik je sestavljen na osnovi zakonsko predpisanih nalog, zato je potrebno zagotavljati izvajanje programov v letu 1983.
1. Zagotovljeni program, ki vključuje: vzgojnovarstveno dejavnost v WO in varstvenih družinah
- vzgojni program, ki obsega pripravo otrok eno leto pred vstopom v šolo, v obsegu 200, 250 in 300 ur,
- vzgojo in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
- program minimalnih družbeno denarnih pomoči otrokom, za katere cenzus za pridobitev višine denarne pomoči bistveno ne bo spremenjen.
2. Dopolnilni program obsega 80 umi program cicibanovih uric za tiste otroke, ki niso vključeni v redno vzgojnovarstveno dejavnost
Program drugih nalog
Investicijski program zajema nujna vlaganja v adaptacijo kuhinje WO - centrala in odplačilo anuitet za WE Duplica.
Za programe skupnih nalog se sredstva zagotavljajo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije na osnovi združevanja sredstev po principu delovnega mesta od bruto OD po enotni stopnji v Sloveniji 1,02%. Za skupni program se bo tako združilo predvidoma 28.590.210,00 din.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, ki so opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik za leta 1981-1985 v letu 1983 se bodo združevala za zagotovljeni in dopolnilni program v višini 70.970.938 din po stopnji 2,47%. Tako se bo v skupnosti otroškega varstva za vse programe združilo 109.566.148,00 din sredstev v letu 1983.
AD 6.
Tudi to leto WO Antona Medveda Kamnik za mesec julij in avgust beleži izpad prihodka zaradi zmanjšanja števila prisotnih otrok v dnevnem varstvu. Izpad prihodka za ta čas znaša 1.275.383,72 din.
Vzrok za zmanjšanje števila otrok v dnevnem varstvu je v tem, da starši takoj po končani pripravi na šolo otroke izpišejo iz varstva. Po letnem delovnem načrtu pa priprava na šolo traja do 30. junija. Ta dva meseca pa si starši na razne druge načine zagotavljajo varstvo - do vključitve v šolo s 1. septembrom.
V tem času je precej problematična zapolnitev izpraznjenega mesta, ker na novo sprejeti otrok potrebuje več pozornosti in skrbi, da se adaptira na novo okolje. Vzgojni kader pa tudi ravno v tem času koristi vzdrževalna dela (beljenje prostorov itd.). Vse to ima za posledico težje finančno poslovanje WO.
Nujno je torej razmišljati o iskanju drugačne možnosti preprečitve izpada prihodka v teh kritičnih mesecih.
Ad 7.
Z uvedbo premakljivega delovnega časa v OZD se morajo potrebam združenega dela prilagoditi tudi WO. Tako je WO Antona Medveda Kamnik s 25. 10. 1982 prešla na podaljšan delovni čas do 17. ure oziroma 18. ure. Trenutno poslujejo s podaljšanim delovnim časom: WE Duplica 1 oddelek predšolskih otrok do 18. ure
1 oddelek dojenčkov do T 7. ure VVE Bakovnik 1 oddelek dojenčkov do 18. ure
1 oddelek predšolskih otrok do 17. ure WE Centrala 1 oddelek predšolskih otrok do 18. ure
1 oddelek dojenčkov do 18. ure VVE Komenda do 17.15 Oddelek Zaprice zjutraj od 5.15 do 16.15 Oddelek Svilanit 1 x tedensko do 16.30 Oddelek stara Duplica do 16. ure
Tudi v WE Stranje bo potrebno preiti na podaljšan delovni čas do 18. ure.
Z uvedbo podaljšanega delovnega časa se nujno povečujejo materialni stroški, ki pa zaenkrat še niso vkalkulirani v ekonomsko ceno. Vzporedno s tem je bila nujna kadrovska,prerazporeditev in tudi dopolnilni delovni čas. Dopolnilno delo naj bi se v bodoče kompenziralo s prostimi sobotami.
Skupščini občinske skupnosti otroškega varstva bo med drugim predlagano v obravnavo in sprejem, da bi tiste sobote, ki niso delovne v kamniškem združenem delu, zapirali enote WO.
Prvo soboto v mesecu bi obratovale WE Bakovnik, WE Komenda, WE Centrala in Kidričevi, po potrebi tudi oddelek v Stranjah. Vse ostale sobote pa bi poslovale VVE Centrala na Kidričevi. S tem bi se izognili večjim materialnim stroškom pri prevozu hrane in ogrevanju enot.
Ad 8.
Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik bo obravnavala finančno poročilo OZPM Kamnik o realizaciji letovanja v letu 1982. Po stanju 14. 9. 1982 izkazuje 387.052,00 din nepokrite realizacije za letovanje 264 otrok, ki so letovali v petih izmenah na Debelem rtiču in v Savudriji.
Nerealizirani planirani prihodki za kritje letovanja v letu 1982, so sledeči:
1. neplačane obveznosti staršev 18.198,35
2. občinska skupnost social. skrbstva 25.900,00
3. namenska sredstva občin. skup. soc. skrb. 22.000,00
4. občin, skupnost otroškega varstva 231.453,00
Skupaj: 297.551,35 Neplačane obveznosti staršev so navadno posledica premajhne ažurnosti šolske svtovalne službe na šolah in Občinske zveze prijateljev mladine Kamnik.
STROKOVNA SLUŽBA OBČIN. SKUP. OTROŠKEGA VARSTVA
Zasedanje skupščine občinske izobraževalne skupnosti Kamnik
4. seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev bo v sredo, 15. decembra 1982 ob 13. uri v sejni dvorani skupščine občine Kamnik - II. nadstropje. Za zasedanje zborov je predviden naslednji dnevni red:
1. Izvolitev verifikacijske komisije in poročilo
2. Razprava in sklepanje o zapisniku zadnje seje
3. Ugotovitveni sklep o sprejemu aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OIS Kamnik za obdobje 1981-1985
Komisija za prodajo in likvidacijo osnovnih sredstev »STOL« Kamnik
razpisuje licitacijo za prodajo avtomobila
Kombi IMV 1600 super B, letnik 1973
Ogled avtomobila bo 15. 12. 1982 od J2. do 14. ure v tovarni »STOL«. Prodaja avtomobila pa bo 17. 12. ob 10. uri. Izklicna cena je 20.000 din. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. Na dan licitacije je treba položiti 10% varščine od izklicne cene. Licitacija bo pismena. ,
TOVARNA USNJA KAMNIK, TOZD Usnjarna na osnovi sklepa OMRD
razpisuje
I. TEHNOLOG I.
Pogoji:
- srednja izobrazba usnjarske ali kemijske smeri
- 3-mesečno poskusno delo
II. VIŠJI TEHNOLOG
Pogoji:
- visoka ali višja šola kemijske smeri
- 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
Pisne prijave pošljite na naslov Tovarna usnja Kamnik, Usnjarska c. 8, Kadrovski sektor, v roku 15 dni od dneva objave.
Podeljene prometne značke
Alkohol in prometna varnost
November je mesec boja proti alkoholizmu. V družbena prizade-. vanja v boju proti temu perečemu problemu se vključuje tudi občinski svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu.
• Dolgoletne statistike prometnih nezgod kažejo, da je alkohol med odločujočimi dejavniki, ki vplivajo na varnost prometa. V prometu niso nevarni le alkoholiki, ampak tudi priložnostni pivci. Res zato, ker je na slovenskem zakoreninjena tradicija, da alkohol spremlja človeka od rojstva do smrti.
lahko pričakujemo tudi večje uživanje alkoholnih pijač. Zaradi pomanjkanja bencina bo promet sicer manjši (približno do 30%), povečal se bo le promet avtobusov in tovornih avtomobilov, vendar bodo prav zato vozniki vozili izven naselja hitreje, kar bo ob morebitni prometni nezgodi izzvalo tudi hujše posledice.
Naša prizadevanja morajo biti usmerjena v to, da smo, kadar se vključujemo v promet kot vozniki, pešci ali kolesarji, trezni, saj vemo, da že majhne količine alkohola (tudi pod 0,5%) v krvi povzročijo motnje pri vsakem človeku.
Ob težjih življenjskih pogojih
STATISTIČNI PODATKI ZA SLOVENIJO
Prometne nezgode s posledicami (mrtvi in poškodovani)
Leto	Število prometnih nezgod	Število smrtnih žrtev	Število poškodovanih
1977	8911	680	11847
1978	7951	729	10619
1979	7537	735 .	9990
1980	6941	558	9369
1981	6499	565	8597
Skupaj	37839	3267	50422
Ob upoštevanju dejstva, da se število motornih vozil in vozniških dovoljenj od leta 1977 do leta 1981 ni zmanjševalo, je pomembno, da število prometnih nezgod, umrlih in
Prometne nezgode, ki so jih povzročili vinjeni udeleženci
poškodovanih upada, kar lahko pripisujemo aktivnemu delovanju vseh dejavnikov na področju družbene samozaščite, preventive in vzgoje v cestnem prometu.
Povzročitelji
-V-
Število prometnih nezgod's posledicami
	1977	1978	1979	1980	1981
vozniki os. avtom.	237	241	241	315	211
kolesarji	210	132	188	167	149
pešci	81	57	48	28	27
vozniki mot. koles	44	31	45	36	32
traktoristi	9	9	13	14	20
vozniki tov. avt.	6	2	12	14	12
vozniki avtobusov	■ -	-	2	-.	1
ostali	*-	1	-	I	3
Skupaj	587	473	549	575	455
% vseh nezgod	6,58	5,94	7,28	8,28	7,00
V petletnem obdobju so vinjeni udeleženci v prometu povzročili poprečno 6,97% vseh prometnih nezgod. Po posameznih letih ni opaznega zmanjševanja udeležbe vinjenih oseb v prometu. Največ prometnih nezgod povzročijo vinjeni vozniki osebnih avtomobilov, kolesarji in pešci. •
Število vinjenih voznikov, ki jih je ugotovila milica pri kontroli cestnega prometa
Leto	Število
1977	19060
1978	16558
1979	15815
1980	22539
1981	24523
Skupaj	98495
Število ugotovljenih	vinjenih
voznikov od leta 1977 do 1981 na-	
rašča, verjetno gre za poostren nad-	
zor milice.	
Izrečeni ukrepi odvzema vozni-	
ške« dovoljenja zaradi	lUnatl
(podatki Senata za prekrške).	
Leto	Število
1977	7947
1978	8732
1979	8474
1980	12116
1981	11520
Skupaj t	48789
Od vseh prometnih delinkventov na sodiščih je 17% kazenskih zadev v zvezi z alkoholom.
VPLIV ALKOHOLA NA VOZNIŠKO SPOSOBNOST
Alkohol je brezbarvna tekočina značilnega vonja, lažja od vode, ki lahko hlapi in je strupena. Poznamo več vrst alkohola. Poleg etilne-ga so še merilni, propilni, amilni alkohol in glicerol. Kadar govorimo o »alkoholu«, mislimo na etilni alkohol, ki ga vsebujejo običajne alkoholne pijače. Etilni alkohol na-
staja pri vrenju sladkorja (običajno . iz sadja), s pomočjo gliv kvasovk. Pri izgorevanju se alkohol pretvarja v vodo in ogljikov dioksid. Najnevarnejši za človeka je metilni alkohol, ki ga pridobivamo s suho destilacijo lesa ali na sintetični način. V organizmu se pretvarja v mravljinč-no kislino, ki uničuje živčne celice. Za človeka je nevaren v že zelo majhnih količinah, ker uničuje vidni živec in človek lahko zaradi tega trajno oslepi. Običajno pride alkohol v organizem s pitjem alkoholnih pijač, lahko pa tudi z vdihavanjem njegovih hlapov ali skozi kožo. Proces resorbcije alkohola v želodcu traja okoli 90 minut. V tem času doseže tudi največjo koncentracijo v krvi. Izloča se počasi, odvisno od količine zaužitega alkohola. Manjše količine se izločijo v 6 do 12 urah, za večje količine pa je potrebno tudi do 24 ur. Posamezni človeški organi so na alkohol različno odporni. Največje koncentracije so v jetrih, nato v možganih, srcu, ledvicah itd.
Učinkovitost alkohola oz. hitrost resorbicije je različna:
- resorbcija je počasnejša, če uživamo alkohol po jedi, ki vsebuje dosti beljakovin (meso, perutnina, ribe, jajca). V tem primeru je maksimalna koncentracija do 20% manjša kot takrat, kadar pijemo na tešče oz. na prazen želodec;
- hitrost resorbcije je odvisna od števila in širine krvnih žilic v želodčni sluznici; razni toniki in sifoni, ki vsebujejo ogljikov dioksid in jih pijemo skupaj z alkoholom, širijo zaradi ogljikovega dioksida krvne žile in tako se alkohol še hitreje absorbira, zato - pozor pred »špricerji«. Alkohol krvne žile zožuje, zato ljudje, ki stalno pijejo prenesejo več alkohola in niso tako hitro pijani:
- učinkovitost alkohola je odvisna tudi od duševnega stanja osebe, ki ga uživa. Če je človek duševno razrvan, nerazpoložen, depresiven, izčrpan ali neprespan, bo vpliv alkohola veliko večji. .
Ko alkohol doseže maksimalno koncentracijo, se začne proces izgorevanja. V eni uri izgori cea 8 g alkohola. Največ alkohola se pretvori v jetrih, zato je tudi občičajna bolezen kroničnih alkoholikov razpad oz. ciroza jeter. Mlečno kislino, ki je produkt izgorevanja, absorbirajo različna druga tkiva, v katerih se razgradi v ogljikov dioksid in vodo. Za izgorevanje so potrebni kisik; fermenti in vitamini. To pomeni, da proces izgorevanja odvzema organizmu prepotrebne vitamine. Po drugi strani pa pomanjkanje vitaminov upočasni izgorevanje alkohola, kar nujno škodi organizmu
Skladno s poostreno kontrolo milice narašča'tudi število ukrepov odvzema vozniškega dovoljenja.
Ukrepi odvzema vozniškega dovoljenja zaradi vinjenosti (podatki Javnega tožilstva)
Leto
Število
1980 1981 Skupaj
430 510 940
Brezhibno vozilo je varno vozilo
Tehnična brezhibnost vozil je eden izmed treh temeljnih dejavnikov, ki pogojuje varen cestni promet, katerega pa vozniki motornih vozil vse premalo upoštevajo. Zato je treba zlasti pred začetkom poslabšanih voznih razmer spodbuditi voznike motornih vozil, da poskrbijo za tehnično urejenost svojih vozil, zlasti za tiste sklope in dele, od katerih je najbolj odvisna varna vožnja (zavorni in krmilni mehanizem, luči in svetlobno signalne naprave, gume). Ta spodbuda bo povezana s posebno akcijo. Hkrati s to akcijo bosta potekali še dve akciji in sicer osveščanje za uporabo varnostnih pasov in smotrno porabo goriva.
Da bi akcija zajela čim več vozil, naj bi poleg vozil, ki bi jih vozniki prostovoljno pripeljali na brezplačen pregled, pregledali tudi vozila v tekočem prometu. S tako zasnovano akcijo bi zbrali tudi bolj stvarne podatke o tehnični brezhibnosti vozil v občini in Sloveniji.
Na vozila, ki so jih vozniki pripeljali bodisi prostovoljno ali pa so bila pregledana v tekočem prometu in so brez tehničnih napak, bi o pregledu pritrdili nalepko BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO. Hkrati bi evidentirali tudi uporabo varnostnih pasov in vgrajena naslonjala za glavo ter voznikom delili propagandno gradivo (letak VARNOSTNI PAS, nalepko ZMANJŠAJ HITROST - VARČUJ Z GORIVOM - POVEČAJ VARNOST itd).
V akciji bo merjena tudi hitrost vožnje, oziroma bodo miličniki ugotavljal še druge prometne prekrške. Z. K.
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je na predlog občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu podelil posameznim aktivnim delavcem priznanja za dolgoletno in neprekinjeno delo na področju prometne.preventive in vzgoje.
Prometne značke je 26. novembra izročil predsednik občinske skupščine Ivan Justinek naslednjim delavcem: j
Prometno značko z zlatim vencem: Janezu MALEŠU, Jožetu HUDOKLINU, Mariji JAKLIČ in Ivu HABINCU.
Prometno značko s srebrnim vencem: Silvu ŠTRCUU, Maksimiljanu URANKARJU in Ivanu SODNIKU.
Prometno značko z bronastim vencem pa: Janku BRINOVCU, Ančki ŠTEBE, Julijani KLOPČIČ in Jožetu JANKOVIČU.
Za uspešno udejstvovanje, skrb in prizadevnost v šolskih in prometno preventivnih in vzgojnih manifestacijah v letu 1982 so prejeli posebno pismeno priznanje: OS Toma Brejca Kamnik, PM Kamnik in AMD Kamnik. SVET ZA PREVENTIVO IN
VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE KAMNIK
v celoti. To potrjuje stanje, v kakršnem so kronični alkoholiki, ki običajno nimajo apetita in so slabo prehranjeni. Pri izgorevanju 1 g alkohola porabi organizem 7 kalorij, to je seveda zgubljena energija, ki ne služi ničemur. Občutek, da nas alkohol »pogreje«, ne izvira iz sproščenih kalorij, temveč iz tega, ker alkohol širi periferne žile v koži, ki zaradi boljše prekrvavitve postane toplejša. Po drugi strani pa se na tak način organizem ohlajuje, kar pa zaradi občutka, da je koža topla, prizadeta oseba niti ne občuti. Veliko je primerov, ko umrejo alkoholiki zaradi mraza, ker so prepričani, da jih alkohol ščiti pred mrazom.
Alkoholne pijače delimo po .odstotku alkohola na močne in slabe. Močne alkoholne pijače vsebujejo nad 30% alkohola, mednje prištevamo npr. rum, vodko, whisky, vinjak itd. Slabe pa pod 30% alkohola, npr. vino, likerji, pivo itd. Koncentracija alkohola v krvi doseže maksimum 30-90 minut po zaužit-ju. Po tem času se alkohol počasi razgrajuje in koncentracija alkohola v krvi pada. Za predstavitev so v naslednji tabeli navedeni podatki o času koncentracije alkohola v krvi po užitju različnih alkoholnih pijač. Podatki veljajo za osebo srednje telesne teže (okoli 75 kg). Če je telesna teža manjša, bo koncentracija alkohola v krvi večja.
Koncentracija alkohola v krvi v [i. omiliti po določenem časovnem obdobju ^
pijača	% alkoh. koli-		30.	ena	dve	tri	štiri ,
		cma	min.	ura	uri	ure	ure
pivo I.	3,3^,5	1/21	0,3	0,4	0,35	0,2	0,1
pivo II.	5,5-6	1/21	0,4	0,6	0,5	0,4	0,3
vino ■	8-10	1/21	0,6	0,8	0,7	0,6	0,5
šampanjec	10-12	,1/21	0,7	1,1	1,0	0,9	0,9
amaro	32-34	4cl	0,2	0,35	0,25	0,1	_
liker	36-38	4cl	0,2	0,35	0,25	0,1	-
rum							
whisky	50-60	4cl	0,4	0,55	-0,45	0,3	0,2
Pri dvojni ali trojni količini zaužite alkoholne pijače sorazmerno raste tudi koncentracija alkohola v krvi.
Po koncentraciji alkohola v krvi se določa stopnja opitosti. Pri nas se uporabljajo pretežno naslednje norme:
0,5-0,8 promilov - zmanjšana sposobnost upravljanja motornega vozila ' 0,8-1,5 promilov - vinjenost 1,5-2,5 promilov - pijanost 2,5-3,5 promilov - močna pijanost
3,5—4,0 promilov - zastrupitev z alkoholom
pri 5,0 promilov - alkoholna koma
nad 5,5 promilov — smrt zaradi zastrupitve z alkoholom
Alkoholiziranost pojenjuje približno:
po 4,5 urah - 0,5 promilov po 7.urah - 1,0 promilov po 11 urah - 1,5 promilov po 15 urah - 2,0 promilov O alkoholu kroži vrsta napačnih prepričanj, med katerimi naj omenimo le najpomembnejše:
- Ni res, da bi bil alkohol hrana, ker, nasprotno, odvzema organizmu mnogo tistega, kar mu hrana daje;
- Alkohol tudi ni zdravilo. V manjših količinah sicer ni škodljiv, v večjih pa deluje razdiralno na posamezne organe in celotni organizem. Alkohol napada jetra, srce, možgane, živčni sistem, kakor tudi sposobnosti zaznavanja, spomina, mišljenja, itd.
- Alkohol ne krepi, temveč izčrpava organizem; trenutno sicer ustvarja lažne občutke okrepitve, ki izvirajo iz paraliziranih centrov,'v katerih se oblikujeta kritičnost in samokontrola. Znano je, da koncentracija okrog 0,5 promilov zmanjšuje mišično moč za približno 16%.
- Ni res, da bi črno vino povečevalo količino krvi in njeno kakovost. Človekova kri in rdeče vino nimata ničesar skupnega, razen, da sta si podobna po barvi.
- Prav tako ni res, da alkohol preprečuje utrujenost, ampak jo nasprotno pospešuje. Alkohol je strup in napada najbolj občutljive centre. Ker so določeni centri prizadeti, človek ni sposoben trezno presoditi, kako je utrujen. To je tudi razlog, da se vinjeni človek počuti spočit, dobro razpoložen in zmožen za delo.
- Alkohol v manjših količinah sicer spodbuja tek, večje količine ali daljše uživanje pa vodijo do okvare prebavnih organov.
- Gibanje ne pospešuje izgorevanje alkohola. Izgorevanje poteka po določenih zakonitostih brez zavestne kontrole. Nobena telesna aktivnost ne more vplivati na proces izgorevanja alkohola v organizmu.
- Koncentracijo alkohola oz. njeno naraščanje ne moremo preprečevati z uživanjem mineralne vode, kave ipd. Organizem nima nikakršnega obrambnega sistema, ki bi preprečil dvigovanje koncentracije alkohola do nevarne meje.
Vpliv alkohola na Osebnost je postopen in razdiralen. Alkoholizem kot tak je dolgotrajen proces in je splet razvoja primarnih osebnostnih značilnosti in teženj, sekundarnega vpliva alkoholnih opojev na organizem in socialni položaj posameznika, končno pa tudi psihičnih reakcij na vse te spremembe.
Alkohol prizadene predvsem sposobnosti kritičnosti in samokontrole. Človek pod vplivom alkohola precenjuje svoje sposobnosti in podcenjuje zunanje zahteve. Čim močnejša je alkoholna zasvojenost, tembolj se človek oddaljuje od realnosti. Zanimiv je poizkus, ki so ga izvedli na psihološkem inštitutu univerze v Manchestru.
Poskusne osebe so bili londonski vozniki avtobusov, ki veljajo za najboljše v Evropi (imajo najstrožjo selekcijo in zelo strogo šolanje). Poskus je bil izvršen v realnih razmerah. Na dvorišču so bili postavljeni kartonski stebri v oddaljenosti 100 metrov. Vozniki so morali ocenjevati na oko, koliko se ti stebri lahko najbolj medsebojno približajo, da bodo s svojim vozilom še
prepeljali vmes. Najsposobnejši so prevozili prehod med stebri, ki je imel na vsaki strani avtobusa le 10 cm prostora. Nato so morali použiti, manjše in večje količine alkohola in nekateri vozniki so hoteli voziti skozi prehod, ki je bil tudi do pol metra ožji od širine vozila. Jasno je, da so prepreke rušili. Čimbolj je naraščala koncentracija alkohola v krvi, tem slabša je bila samokritič-nost. Na koncu poizkusa je koncentracija alkohola dosegla 0,7 promila.
Pod vplivom alkohola večina voznikov precenjuje hitrost. Trezen voznik bo brez pogleda na kilometrski števec ocenil, da vozi s hitrostjo 80 km/h in bo pri tem zelo malo pogrešil. Nasprotno pa voznik, ki je pod vplivom alkohola, misli, da vozi 50-60 km/h, dejansko pa vozi s hitrostjo 80 ali več km/h. To je eden od razlogov, zakaj pijani vozniki vozijo hitro. Hitro vozijo ne samo zato, ker jih to veseli, temveč zato, ker določeno hitrost doživljajo kot manjšo hitrost.
Alkohol vpliva na sposobnosti, pozornost, spomin in razumevanje. Sposobnost časovne orientacije ter hitrost in natančnost gibov upada. Človek reagira vedno bolj brezobzirno in na nižjem nivoju, ker so višje možganske sfere prizadete in nimajo kontrole nad vedenjem. Takšni vozniki ne spoštujejo splošnih družbenih norm, kakor tudi ne prometnih, zaradi česar ogrožajo varnost prometa. Prizadete so seveda tudi druge življenjske funkcije. Pri 1,0 promila je povišan krvni
pritisk, utrip srca je hitrejši, dihanj«
neenakomerno in plitvo, pojavijo se tudi težave v govoru. Vidne funkcije napada alkohol že pri koncentracijah 0,4 promila. Pri 0,7 promila so prizadete občutljive mišice, ki obračajo očesna jabolka, vidno polje pa se koncentrično zmanjšuje pri koncentracijah 1,0 promila. To je izredno nevarno, ker izguba oziroma krčenje vidnega polja zmanjšuje sposobnost opažanja gibanja.
IV. ZAKLJUČEK
Osnovni nosilci boja proti alkoholu v prometu morajo biti občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pomembno vlogo imajo tudi AMD, združenje šoferjev in avtomehanikov, enote milice, sredstva javnega obveščanja, zdravstvo itd.
Le z ustvarjanjem ustreznega družbenega vzdušja in sodelovanja vseh, nam bo uspelo postopoma zmanjšati število prometnih nezT god, mrtvih in poškodovanih ter materialno škodo, ki jo povzroča alkohol v prometu. Z. K.
Kako vozimo?
Konec minulega meseca, 25. novembra med 15.00 in 22.00 uro je PM Kamnik v sodelovanju s Postajo prometne milice Ljubljano in zaščitno enoto milice Ljubljana ju območju občine Kamnik izvedla akcijo - poostren nadzor v cestnem prometu.
Sodelovalo je 15 miličnikov, kontroliranih vozil je bilo 522, od tega kar 168 preventivno opozorjenih voznikov.
Po posameznih kategorijah voznikov motornih vozil so bili ukrepi naslednji.
A) vozniki osebnih avtomobilov
- denarno kaznovani 25
- plačilni nalogi 3 ,
- predlogi sodniku za prekrške 33 -opozorjeni 100
B) vozniki tovornih avtomobilov:
- denarno kaznovani 1
- predlogi sodniku za prekrške 2
- opozorjeni 4
C) vozniki motornih koles:
- denarno kaznovani 1
- plačilni nalogi 0
- predlogi sodniku za prekrške 1 -opozorjeni 2
D) vozniki koles z motorjem:
- denarno kaznovani 1
- plačilni nalogi 0
- predlogi sodniku za prekrške 4
- opozorjeni 8
E) vozniki koles:
- denarno kaznovani 0
- plačilni nalogi 0
D 11
- predlogi sodniku za prekrške
- opozorjeni F) Vozniki traktorjev:
- denarno kaznovani 2
- plačilni nalogi 0
- predlogi sodniku za prekrške 0
- opozorjeni 6 Skupno:
- izločena vozila 21
- odvzeta vozniška dovoljenja 16
- odvzeta prometna dovoljenja 7
- vožnja pod vplivom alkohola      17
- vožnja v času var. ukrepa 4
- vožnja' brez vozniškega dovoljenja y
- vožnja brez kolesarske izkaznice 10
- tehnična neizpravnost vozila 2
- neupoštevanje odredbe pooblaščene uradne osebe 5
- kršitev javnega reda in miru 1 Podatki kažejo, da so miličniki delali predvsem preventivno in opozarjali voznike na nepravilnosti, za hujše kršitve pa so napisali kar 53 predlogov sodniku za prekrške in to predvsem zaradi vožnje pod vplivom alkohola (17), vožnje s tehnično neizprav-nim vozilom (7), vožnje v času varstvenega ukrepa (4), vožnje brez kolesarske izkaznice (10) in neupoštevanje odredbe pooblaščene uradne osebe (5).
Da bi se izboljšala varnost v cestnem prometu na območju občine Kamnik, bo letos PM Kamnik še izvedla podobne akcije.
Utokovi gasilci imajo nov avtomobil
Biserna poroka Marije in Jožeta Koželj
trrOK, ki že 33 let zaposluje približno 720 delavcev, ima svoje industrijsko gasilsko društvo. Društvo šteje 38 operativnih, dva preventivna in štiri častne člane.
Glede na tehnologijo proizvodnje obstaja velika nevarnost požara, posebno pri brušenju in lakiranju usnja. Ravno zaradi teh nevarnosti se zavedamo velike vloge, ki jo lahko v primeru nesreče odigrajo naši prostovoljni gasilci.
Ni dolgo tega, ko smo na lastnih izkušnjah preskusili posledi; ce, ki jih lahko povzroči požar, ter se iz teh razlogov zavedamo, da mora biti naše preventivno delovanje še bolj obsežno in učinkovito.
Sedanje gospodarske razmere so za nas samo pobudnik, da re-
sno skrbimo za vsak dinar, Za vsako uvoženo surovino, reprodukcijski material ali opremo, za sleherno proizvodno halo ali skladišče. Vsi skupaj se zavedamo, da je gasilska intervencija uspešna le tedaj, če je dovolj hitra in pravilna.
Po dolgih letih delovanja in z veliko prizadevanja posameznih članov našega gasilskega društva smo letos končno uspeli uresničiti dolgoletno željo vseh članov našega IGD, nakup gasilskega kombija.
Svojo srečo in veselje smo želeli deliti z ostalimi GD in v oktobru, mesecu požarne varnosti, smo izvedli veliko gasilsko vajo v naši delovni organizaciji, na kateri je sodelovalo okrog 100 gasilk in gasilcev iz Kamnika in
Dne 26. oktobra smo pokopali na kamniških Žalah predsednika TD Kamnik, Maksa Lavrinca. Pokojni je bil velik prijatelj našega društva, zavzet za razvoj mesta Kamnika. Vedno nam je rad pomagal v težavah, tako s svojimi idejami, pa tudi materialno. Ko smo ga spomladi letos izvolili za predsednika društva, se je kljub težki bolezni, lotil dela z vso vnemo in ljubeznijo, nje-
mu lastno prizadevnostjo in izrednim smislom za organizacijo.
Žal nam ga je zla usoda prezgodaj iztrgala iz naših vrst in prekinila njegovo delo.
Kot iskren tovariš in prijatelj bo ostal še dolgo med nami, njegovo začeto delo pa bomo nadaljevali.
Čast njegovemu spominu! TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA . 0S0LNIKA
iz Kamnika
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi predstavnikom Zveze borcev, Gasilskega društva Gozd in Društva upokojencev.za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. duhovniku za pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo dr. Dušanu Staretu za vso pomoč.
Vsi njegovi
Kamnik, novembra 1982
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega dragega moža, brata, strica in svaka
STANETA SEMENA
iz Kamnika, Svetčeva pot 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in izraženo sožalje. Posebna zahvala sosedu Matevžu Balohu za nesebično pomoč. Hvala sodelavcem DO Titan za darovano cvetje in poslovilne besede ob odprtem grobu, organizaciji ZZB NOV Kamnik za venec in lep govor, društvu upokojencev za počastitev s praporom, pevcem Lire za ganljive pesmi in duhovniku za opravljeni pogreb in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: 1
žena Milka, brat Ivan, sestri Minka in Angela z družinami ter ostalo sorodstvo.
Kamnik, Preserje, Domžale, novembra 1982
bližnje okolice. Vajo si je ogledal tudi Jože Berlec, poveljnik občinske gasilske zveze Kamnik.
Vaja je bila uspešna. Zopet so kamniški gasilci pokazali, da so vedno in v vsaki priliki pripravljeni prihiteti na pomoč. Po končani vaji so vsi udeleženci vaje prisostvovali krstu našega gasilskega avtomobila.
Sedaj bo naše IGD lahko prihitelo na pomoč tudi ob požarih
na območju Kamnika in bližnje okolice.
Ob tej priložnosti bi se v imenu vseh članov IGD UTOK Tovarne usnja Kamnik zahvalil za pomoč pri nabavi gasilskega avtomobila direktorju delovne organizacije, Horstu Hafnerju, samoupravnim organom in vsem članom kolektiva UTOK Tovarne usnja Kamnik.
SELMO ADROVIČ
Razstava v galeriji Neptun
V Cankarjevi ulici 7 v Kamniku je Dušan Lipovec, akademski slikar, 22. novembra odprl galerijo Neptun in obenem pripravil manjšo retrospektivno razstavo. Galerija Neptun je v hiši, ki stoji na mestu nekdanje znamenite letoviške vile Neptun. Ta je bila v sklopu še bolj znamenitega kamniškega klimatskega zdravilišča in letovišča (Kurhausa), ki je uvrstilo Kamnik, poleg Bleda, med najpomembnejše letoviške kraje pred prvo svetovno vojno. Večina objektov večje kulturno-umetnostne vrednosti, med njimi tudi znamenita vila Neptun, je žal propadla, porušena je bila že pred drugo svetovno vojno. Po vojni so vilo Neptun ponovno zgradili na starih temeljih.
DUŠAN LIPOVEC, akademski slikar, rojen 1952 v Kamniku, je diplomiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1977. Istega leta je bil na študijskem izpopolnjevanju v Kanadi. Živi in dela v Kamniku in Ljubljani. S svojim delom in denarjem si je v zgradbi uredil galerijo. Razstavni prostor zajema stopnišče, hodnik in zgornji prostor. Če bo potreba in pa seveda možnost, namerava v podstrešju urediti še kakšen prostor. Kot nam je zatrdil, bo galerija na voljo za razsta-
ve tudi mladim in neuveljavljenim likovnim ustvarjalcem.
Dušan Lipovec je imel že več samostojnih razstav v večjih krajih Slovenije in več pomembnejših skupinskih razstav doma in v tujini.
Na že omenjeni manjši retrospektivni razstavi si lahko ogle-
date 35 različnih slikarskih del iz obdobja, ko je začel študirati, t. j. od leta 1972, do danes: olja, akrili, akvareli in tempera, predvsem mestne krajine Kamnika. Razstava bo odprta vsak dan do konca leta.
VERAMEJAČ
ABC POMURKA TP »KOČNA« KAMNIK, Kamnik Ekslerjeva 8, delovna skupnost skupnih služb
na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna
razmerja
razpisuje
dela in naloge
1. snažilke
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva
- osnovna šola
■J 30 dni delovnih izkušenj
Kandidati naj posredujejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: ABC-POMURKA TP »KOČNA« KAMNIK, Ekslerjeva 8.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene in mame
REZKE NOVAK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh bolečine pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala OO ZZB NOV, pevcem in godbi »Solidarnost«, govornikom za besede slovesa, sosedom in vsem, ki ste jo imeli radi.
Osamljeni in z žalostjo v srcu vsi njeni
Kamnik, november 1982
V soboto, 27. novembra 1982, je bila v Kamniku slovesno potrjena zakonska zveza, sklenjena 20. novembra 1922 v Stranjah med Jožefom Koželjem, rojen 18. 3. 1896 v Bistričici in Marijo Uršič, rojena 14. 3. 1896 v Zgornjih Stranjah. Po šestdesetlet-nem skupnem zakonskem življenju in po omenjeni slovesni potrditvi, ki je bila pred predsednikom skupščine občine Kamnik Ivanom Justinekom in matičarko Marijo Križman, sta postala zakonca bisernoporočenca. Predsednik SO Kamnik jima je v imenu občinske skupščine in v svojem imenu zaželel veliko sreče in zadovoljstva v njunem skupnem življenju.
Njunih 60 let skupnega zakonskega življenja je spoštovanja vreden jubilej. Leta 1922 sta se odločila za skupno življenje z vsemi težavami, katerih ni bilo malo. Veliko je bilo tudi lepih^ trenutkov, ki sta se jih veselila in si jih delila. Iz iskrene ljubezni se jima je rodilo sedem otrok, ki so jima prinašali največ lepega. Ker sta bila vajena trdega dela in naporov, sta zmogla pomagati vsem k samostojnemu življenju in jim dala prepotrebne napotke za življenje v družbeni skupnosti. Ko so otroci doraščali, je oče poleg kmetovanja hodil še na delo v tovarno, mati pa je gospodinjila in skrbela za otroke.
Ko je naša domovina krvavela zaradi okupatorjevega divjanja in ko so partizanske enote bile krvavo težak boj za našo osvoboditev, sta kljub veliki skrbi in silnih naporih za ustvarjanje pogojev za življenje družine, z veliko
ljubeznijo zbrala ves pogum in materialne dobrine ter priskočila na pomoč temu boju. Za to plemenito dejanje sta lahko ponosna, mi pa smo jima hvaležni. Po osvoboditvi je Jože začel planša-riti na Veliki planini, kjer je pa-sel krave več desetletij, do lanskega leta, ko je zaradi ženine bolezni moral delo na planini opustiti.
Biserno poročenca Marija in Jože Koželj
Kljub 86 letom Marija in Jože Koželj še vedno opravljata lažja dela na kmetiji, kjer gospodari njun starejši sin Ciril. Pogosto si vzameta čas in pokramljata s svojimi otroki in vnuki, ki so jima za vse neizmerno hvaležni. Ob biserni poroki delijo z njima radost in jima želijo, da bi še dolgo ostala pri življenju in da bi jima bilo zdravje naklonjeno, posebej še Mariji, ki ji bolezen pogosto moti življenje.
VERA MEJAČ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
VERE ŽAGAR
iz Godiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom DO Svit, KIK, Eksperimentalne tkalnice, Titana, Emone - Market Vir, Papirnice Vevče in OS Frana Albrehta za darovano cvetje, izraze sožalja ih spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tovarišu Osenarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru Svoboda iz Črne za zapete žalostinke in g. župniku za obred. Iskrena hvala dr. Staretu, patronažni službi ZD Kamnik in družini Mali iz Mekinj za nesebično pomoč v času njene bolezni. Žalujoči:
sinovi Miro, Ivan, Drago, Gustelj, Adolf in hčere Zofka, Ančka in Danica z družinami.
Kamnik, Domžale, Ljubljana, novembra 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, tasta in svaka
MAKSA ŽURBIJA
iz Komende
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, njegovim in našim sodelavcem ter vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, poklonili cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi tovarišu Andreju Glažarju, tovarišu Tonetu Pernetu, tovarišu Valterju Horvatu za poslovilne besede ob odprtem grobu, gasilcem GD Komenda in Križ, pevcem prosvetnega društva Komenda poti vodstvom Franca Grkmana in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala
vsi njegovi
Komenda, Voglje, Domžale, 2. 12. 1982
Pionir jugoslovanske citogenetike
Kamničan Drago Blatnik, doktor bioloških ved, odhaja te dni v pokoj. Za seboj ima plodna delovna leta - kar 25 let je bil vodja citogenetskega laboratorija pri Zavodu SRS za zdravstveno varstvo in eden vodilnih jugoslovanskih citoge-netikov. Zaprosili smo ga, da nam kot znanstvenik, ki se je prvi pri nas začel ukvarjati s to vedo, pove kaj o svojem delu in, prehojeni poti.
- Nestrokovnjaki bolj malo vemo o vaši vedi. Kaj je pravzaprav citogenetika?
Dr. Blatnik: »Kot nam pove že ime, je citogenetika veda o dedovanju na ravni celice. Ci-togenetik proučuje žive celice in njihov dedni material, čeprav raziskave segajo tudi na področja, ki niso čisto dednost-ne narave. Omeniti je treba tudi t. i. »genetski inženiring«, ko skušajo umetno spremeniti strukturo kromosomov in tako spreminjati dedne lastnosti, kar bi dalo človeku neslutene možnosti - tako v dobrem kot v slabem.«
- Kdaj se je v svetu začelo delo na tem področju?
Dr. Blatnik: »Rojstno leto citogenetike je leto 1956, ko je švedski znanstvenik - botanik - A. Levan dokazal, da ima človek 23 parov kromosomov in ne 24, kot so mislili pred tem. Njegovo odkritje je imelo dalekosežne posledice. Pomembno je tudi leto 1959, ko je francoski znanstvenik Lejeu-ne odkril vzroke Downovega sindroma oziroma mongoloi-dnosti, kakor tapojav pogosto imenujejo. No, od šestdesetih let je ta veda doživela in še doživlja velik vzpon.«
- Kdo pa se je v Jugoslaviji prvi začel ukvarjati s citogene-tiko?
Dr. Blatnik: »Lahko rečem, da sem bil pri nas prvi, ki se je začel ukvarjati s to vedo. O genetiki sem precej slišal že na fakulteti, zelo me je privlačevala. Poskušal sem narediti nekatere raziskave, vendar zaradi pomanjkljive opreme niso najbolj uspele. V virusnem laboratoriju Zavoda SRS za zdravstveno varstvo, kjer sem začel delati leta 1957, so bili pogoji za delo seveda veliko boljši. Tu se je kasneje osnoval prvi cito-genetski laboratorij, kjer smo opravljali raziskave. Prvi članek s tega področja sem objavil leta 1960 na kongresu mikro-biologov. Kasneje sem objavil še več kot 50 člankov o citoge-netiki in branil doktorsko disertacijo s tega področja, na katerem sem potem delal več kot 20 let. Naj dodam še to, da sta danes v Ljubljani dva cito-genetska laboratorija, podobne pa imajo še v vseh republiških središčih ter v Novem Sadu in
Kakšno strokovno uspo-
sobljenost mora imeti citogc-netik?
Dr. Blatnik: »Najbolje je, če je strokovnjak s prirodoslovne-ga področja, n. pr. biologije ali medicine, idealno je seveda, če se spozna na obe področji. No, lahko je tudi kemik, saj se te znanstvene vede močno prepletajo.«
- Kakšne, za posameznika in za družbo koristne odgovore, lahko da citogenetika?
Dr. Blatnik: »Mislim, da je citogenetika važnejša od ato-mistike, čeprav je kot veda mlajša, saj gre tu za človeka in njegovo dobro, kar o atomistiki ne bi mogli vedno reči. Citogenetika da lahko različne odgovore predvsem s področja medicinske diagnostike in progno-stike. Ukvarja pa se z raziskovanjem kromosomov vseh živih organizmov - od bakterij do človeka. Na področju diagnostike se citogenetiki ukvarjamo predvsem s proučevanjem okvar kromosomov, prirojenih okvar in okvar, ki nastopijo zaradi zunanjih vplivov, kot so
sevanje, rentgenski žarki, ra-diacija, kemikalije, nekateri virusi in določena zdravila. Te okvare so lahko različne in imajo, da se izrazim posplošeno, za človeka različne posledice. Tudi rak in levkemija sta bolezni, ki ju je včasih mogoče ugotoviti z raziskavo kromosomov. Ne smemo pozabiti raziskav različnih sindromov, se pravi bolezenskih znakov, ki nastopajo skupaj. Pogoste so motnje v zgradbi in delovanju notranjih in zunanjih spolnih organov, razne vrste duševnih prizadetosti, motnje v telesnem razvoju i.t.d. Pogost pojav je recimo hennafrodizem različnih oblik. Take primere uspešno zdravimo, če se je zdravljenje pričelo pravočasno.«
- Kako je s prognostiko v citogenetiki?
Dr. Blatnik: »S pomočjo raziskav genetskega materiala staršev lahko z veliko verjetnostjo napovemo, ali bo njihov bodoči otrok normalen, brez okvar. To je za starše prav gotovo zelo pomembno. Po 16. tednu nosečnosti lahko z razi-
skavo plodove tekočine, v kateri so kromosomi epitelnih celic ploda, ugotovimo, ali bo plod normalen, lahko pa tudi določimo spol.«
- Odkod jemljete material za genetsko preiskavo?
Dr. Blatnik: »Najpogosteje odvzamemo kri, lahko pa uporabimo tudi kostni mozeg in kožo.«
- Se spominjate kakega zanimivega odkritja citogenetike v zadnjih letih?
Dr. Blatnik: »Z znanstvenimi raziskavami smo pred leti ugotovili, da ima 10 odstotkov delinkventov okvaro na kromosomih, kar vpliva na labilnost osebnosti in s tem na nagnjenje k deliktom. Seveda se s tem sproži dilema, ali nima prestopništvo bolezenskega ozadja. To pa je že problem, ki spada na pravno področje družbenih ved.«
- Kot strokovnjak ste sodelovali na več mednarodnih kongresih. Katere so danes vodilne države v citogenetskih raziskavah in kakšno je jugoslovansko mesto citogenetike v svetu?
Dr. Blatnik: »Vodijo ZDA, vsaj v tehničnem smislu, vendar jim tesno sledijo Anglija, Francija in skandinavske dežele. Tudi ŠZ se zadnja leta močno vzpenja. Ukvarjajo se predvsem z raziskovanjem rakovih obolenj.
Jugoslovanska citogenetika je v svetu cenjena in poznana. To potrjuje dejstvo, da so na izpopolnjevanje v naš laboratorij prihajali strokovnjaki iz «Italije, Cehoslovaške, Bolgarije, SZ in drugih držav, med njimi celo iz Mongolije.
Veliko zaslug za poznavanje dosežkov naše citogenetike imajo tudi strokovni članki, ki so izšli tudi v tujih jezikih, oziroma v tujih revijah. Naj omenim, da je Jugoslovanka dr. Zergollernova postala predsednica evropskega združenja genetikov.«
- Se nameravate, kljub temu, da odhajate v pokoj, še naprej ukvarjati z znanstvenim delom?
Dr. Blatnik: »Z znanstvenim delom se ne bom več ukvarjal, saj zahtevajo raziskave opremo, laboratorij in sodelavce, tega pa sedaj na bom imel na voljo. Pač pa bom bogato literaturo, ki sem jo s tega področja zbral, poklonil strokovnjakom, ki nadaljujejo začeto delo.«
Na koncu lahko dr. Blatniku čestitamo za uspehe, ki jih je dosegel kot pionir jugoslovanske citogenetike. Njegov nemirni raziskovalni duh pa se gotovo ne bo ustavil z upokojitvijo. Prepričani smo, da bo raziskoval dalje, če ne na tem, pa na kakem drugem področju.
MATEJA REBA
Butenskalarji -nena vadni športniki
Kdo so to, se boste vprašali. J a, rudi jaz in marsikdo drug se je vprašal, kdo so to. Butenskalarji se imenuje skupina osmih fantov, Id so se odločili za precej nenaveden šport, za smučanje po kamenju. Ustanovili so svoj klub, seveda je neuraden, izvolili svojega predsednika, tajnika, blagajnika in serviserja. Vsako nedeljo popoldne trenirajo v melišču kamnoloma v Stahovici.
S temi fanti sem se srečala pozimi na Veliki planini in vsakič, ko smo se peljali z nihalko, sem poslušala o nekakšnem smučanju po kamenju. Celo fotografije so imeli s seboj. Jasno, da jih ni nihče jemal resno -kako neki boš smučal po kamenju in to v kamnolomu... Pa sem kmalu spoznala, da so govorili zelo resno.
Sredi aprila, ko v Kamniku ni
bilo več snega,-so se prvič odpravili v Stahovico. Mimoidoči so lahko srečali kaj nenavadno odpravo s kolesi. Vsak je imel s seboj veliko torbo, v kateri so bili povoji, dodatna obleka, čevlji in čelada; poleg tega so na kolesa nekako pritrdili še smuči. Prvi spust se je končal brez posledic in vsi so bili navdušeni. Fantje pravijo, da je takšno smučanje veliko bolj naporno kot tisto po snegu, a da daje več užitka. In tako so nadaljevali vsako nedeljo popoldne, vse do najhujše vročine poleti, ko v zimskih oblačilih res ne /držiš. Seveda se je našel tudi kakšen najbolj zagrizen, kot je Tone, ki pa si je po spustu privoščil hladno kopel v Bistrici. Z jesenjo so spet resno začeli. Navadno se spustijo po štirikrat, kar je kar precej, Če pomislimo, da se vzpenjajo peš z vso opremo. Tudi gledalcev imajo vsak teden več in pred kratkim se je opogumilo celo neko dekle in poskusilo. Seveda ni šlo brez padcev, a ko se je vrnila, je bila navdušena. Veliko poguma moraš imeti, da poskusiš kaj takšnega. Za gledalce, ki stojijo pod strmim meliščem, je namreč vse skupaj videti bolj kaska dersko in marsikdo se vpraša, kako boleč je precej trd padec po kamenju.
Mislijo pa fantje zelo resno in morda je vredno omeniti še to, da so pred kratkim dobili od Elana v
dar šest parov smuči, ki so kar lepa spodbuda za naprej.
' Smučali so že s Kamniškega sedla in enkrat so se odpravili v Vrbo, a pravijo, da je na njihovem melišču še najboljše.
Obžalovalna izjava
Marija VLAJNIČ, Zg. Stranje št. 52 p. Stahovica, obžalujem žalitve, katere sem napisala na štirih razglednicah, oddanih dne 14. 10. 1982. na pošti v Kamniku na naslove: Martine Košir, Kriv-čevo n. h. 5, Pepce in Alojzija Košir, Krivčevo, Slavke Ko-matar, Kamnik, Kersnikova št. 15 in Pogačar Štefke, Stahovica. Z njimi sem hudo prizadela čast Slavke in Antona Komatarja, Kamnik, Kersnikova št. 15, Antona Komatarja ml. in Martine, prav tam ter Pepce in Alojzija Koširja, Krivčevo št. 6 b.
Obljubljam, da v bodoče navedenih ne bom več žalila in se jim zahvaljujem, da so odstopili od nadaljevanja kazenskega pregona. Kamnik, dne 19. 11. 1982.
Marija VLAJNIČ
Pa načrti? Nameravali so na Vezuv, a so jih drugi prehiteli, pa tudi sedanje omejitve na meji niso preveč spodbudne.
In zakaj so se odločili za to malce nenavaden šport?
Vedno mora nekdo začeti z nečim novim in zakaj bi smučali samo pozimi, če lahko tudi poleti. Dobivajo se in trenirajo predvsem zaradi lastnega zadovoljstva in zabave, saj se tej »rekreaciji« pogosto pridruži prijetna zabava in klepet, ki se ga ne udeležijo samo smučarji, pač pa tudi gledalci. Za konec pa še imena teh pogumnih butenskalarjev: Lepi, Tone, Moljac, Bene, Zubi, Joca, Urh in Tatjana. B. R
Termoakumulacijske peči
popravljam, čistim in montiram. MATIJA ZIBELNIK, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-466.
Osebni avto NSU, prinz letnik 71 ugodno prodam. Frenk Naler, Pšata 48/a Domžale.
Kupim pianino ali orgle. Me-jač, Ljubljanska 3/a, Kamnik, tel. 832-350
k k *
-k
-k k
SMUČARSKI KLUB KAMNIK
sekcija za teke prireja
I veselo silvestrovanjet
k
-k 31. decembra ob 20. uri v domu TVD Partizan Mekinje. * Zabaval vas bo domači ansambel. Konzumacija 600,00 din T (vstopnina, aperitiv, večerja in nočni obrok). Prodaja kart v J trgovini Kočna v Mekinjah od 10. 12. do 25. 12. 1982. j, Čaka vas tudi srečelov in zabavni program. + Pridite, prijetno se bomo imeli!
■K k
k k k k ■K *
TURA PLEZALNE ŠOLE
Proste dni ob dnevu republike člani AO Kamnik običajno izkoristijo za ponovitev in utrditev znanja iz zimske plezalne tehnike. 28. novembra se namreč začne uradna sezona vzponov in pristopov v zimskih razmerah. Zato je zelo dobro, da se alpinisti nanjo pripravijo. Med prazniki je bilo vreme, zelo slabo, vendar ne tako slabo, da bi um preprečilo izpeljati vsaj del programa plezalne šole
in priprav na zimo. Res je sicer, da so se slabega vremena ustrašili predvsem alpinisti, saj sta od vseh alpinistov, članov AO Kamnik, oba dneva sodelovala samo dva alpinista, eden pa en sam dan. Zato pa je bilo več pripravnikov in udeležencev letošnje plezalne šole. Ti so lahko poleg uporabe cepina, derez, vrvi, zaustavljanja itd. spoznali tudi nekaj nevarnosti v gorah: mraz, meglo, veter, pozled itd.
V petek, 26. novembra so se povzpeli na bivak na Malih podih. Naslednji dan so na Vodi-nah, Krnici med Rinkami vadili elemente hoje z derezami, uporabo cepina, valovališča v snegu, zaustavljanje s cepinom, v varovanje z vrvjo itd. Dan za tem so udeleženci letošnje plezalne šole Boštjan Grilje, Darja Jenko, Stane Močnik, Andrej Nadvešnik, Rado Nadveš-nik, Marko Prezelj in Gennadij Štupar naredili tudi svoj prvi uradni pristop na vrh nad 2000 metrov v zimskih razmerah in sicer na Malo in Štajersko Rin-ko. Kljub megli, mrazu in vetru jim njihovi spremljevalci niso spregledali tega »greha« in so jih zato temu primerno »krstili« po zadnji piati prav na vrhu 2000 m visoke Štajerske Rinke.
Zaradi slabega vremena so opustili druge planirane ture in se vrnili v dolino upajoč, da bo prihodnjič boljše vreme.
SPREJEM MED ALPINISTE
V soboto, 11. decembra zvečer nameravajo člani AO Kamnik v Kamniški Bistrici sprejeti v svoje vrste pripravnika in pripravnico in jima s tem priznati zrelost in odgovornost samostojnih odločitev pri plezalnih vzponih in vodenju pri-
gravnikov in šolarjev, seveda t bosta prej uspešno opravila
Sreizkus znanja. To sta Marjan ^aker iz Gornjega Grada in Mira Ahlin iz Kamnika. Oba imata več let plezalnega staža. Mira je bila letos tudi na Kili -mandzaru, Marjan pa je pre-
gležal vrsto smeri, prevsem v kamniških Alpah, pa tudi v Julijcih, Kleku itd, poleg tega pa še vrsto prvenstvenih v Fierce-govini.
BOJČ
OBVESTILO
Občane KS Nevlje obveščamo, da smo s 1.11.1982 prevzeli v upravljanje pokopališče Nevlje. Vse zadeve v zvezi s pogrebom svojci urejajo v Komunalnem podjetju Kamnik, Cankarjeva 11.
Komunalno podjetje Kamnik
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.