Poštnina plačana v gotovini. Štev. 48. V Uubllan', d n« t. 19*17. Poitmaini ftev. Oin Leto X. Deveta obletnica ujedinjenja Danes praznujemo že deveti praznik narodnega ujedinjenja Srbov. Hrvatov in Slovencev v eno državo pod žezlom Karagjor-idevičev. Devet dolgih let je že poteklo, odkar so se izpolnile naše želje, da smo dobili svojo lastno državo in odkar smo tudi Slovenci v državi soodločujoči činitelj, dočim smo prej v stari Avstriji veljali za manjvreden narod in se na nas in naše narodne težnje avstrijski mogotci niso ozirali. Daleč za nami je že tisti čas, ko so prekipevala srca spričo uresničenja stoletnih želj slovenskega ljudstva. Mnogo smo že tekom devetih let svobodne Jugoslavije doživeli razočaranj in presenečenj, ker se razmere v naši državi niso tako razvijale kakor smo si feleil. Deloma so bile temu krive povojne ne-prilike. največ pa prazno politično prerekanje med strankami, s katerim se je izgubljal dragoceni čas Na državnem krmilu so bile pre-često nazadnjaške stranke, ki niso znale aH pa ne hotele usmeriti svojega dela v korist države. Borba za notranjo ureditev države je razpihavala strasti, da je zaostajalo nujno potrebno gospodarsko delo. Naši novi hmeljarji Z veliko vnemo so se posamezni gospodarji lotili letos sajenja hmelja. Pričakovali so, da jim bo prinesla hmeljska kultura kaj več blagostanja vm u . „ , „„ v hišo. Ti novi nasad! so veliko obetali. Večin* KUub vsemu temu pa vendarle moramo novih hmdjarjev se je pohvaIila, & jim hmelj zabeležiti lep napredek izza prevrata. Naša dobro rase da sta lega ln zemlja ugodni Itd. država je po prirodi tako bogata, da tudi Hmelj je ostal večinoma zdrav, tako da je obeta! slaba politika vladnih krmilarjev ne more po-' najboljše uspehe. Eden in drug je že računal, kako polnoma onemogočiti napredka. Mi. ki smo: bo svoj letošnji nasad povečal neomajni Jugos,oveni, ne obupujemo in izgubljamo nad v lepo bodočnost ki jo bo i svojega hmelja takoj v začetku prodati, ga sedaj imela naša država, za katero smo trpeli med spj0j, ne more oddati, ker ni nobenega povpraše-voino in za katere napredek se borimo še vanja po njem. Vsa kupčija je ponehala. Pa ne sedaj proti nazadnjaštvu. ki ga bo prej aH slej samo pri nas, ampak tudi po drugih krajih in de- pregazila mlada demokracija. Naša-stranka stoji čvrsto na braniku države in neomajno vztraja v boju za svoje cilje, ki zasledujejo: blagostanje vsega jugo-slovenskega naroda, da naš narod ne bo samo želah. Splošno se trdi, da je hmelja preveč in da ne vedo kam z njim. Enako miruje vsa hmeljska kupčija v Bački. Cene, ki se zanj plačujejo, so tako nizke (po 14 do 20 Din), da ga ljudje sploh ne marajo prodati, ker so globoko pod stroški pridelovanja. Naravno, da so naši hmeljarji razočarani Od Vendar enkrat! Razmišljanje o kmetsko - demokratski koaliciji Tako sem rekel sam pri sebi in z menoj še sto in sto naprednjakov. pristašev SDS in svoboden, nego bo lahko tudi živel udobno Iepih sanj ^ p'ri§H v trpki p^aj s svojim hme-živijenje. j jem. Mnogi so že na tem, da svoje nove nasade Naši nazori In naša načela so danes ob zopet izkopljejo in uporabijo zemljo,za druge kuj-deve«, obletnici is.a kakor so btia 1. decem- ^JSS^mtSfZ^.Sm bra leta 1918. sušilnic, brez katerih ni zanesljivo dobrega su- šenja. Hmelj spada med tiste pridelke, ki jih ni mogoče doma obrniti v prid. V tem pogledu se razlikuje od vseh drugih domačih pridelkov, ki jih lahko porabimo za živež ali pa za krmo. Na vsak _ , . , , . ~__način je treba pri hmelju največje previdnosti. Da e to res. nam potrjuje sam jDomo- ^« * hjtro ^ kakor sm0 za5cli> ne ^žc ljub«, klerikalno podeželsko glasilo, ki ve to- nadaIjevati s takimi nasadi, zlasti tudi zaradi tega liko o tem povedati v zadnjih številkah. Zdaj ne> ker jC kultura draga in ker je podvržena ~ ' danes različnim sovražnikom in boleznim. Razen SKS, ko smo zvedeli, da sta ti dve stranki sklenili zvezo pod imenom kmetsko-demo-! piše o Radiču. da ni zanesljiv, drugič o Pri-_________________________ kratske koalicije. Ni bilo na deželi za nas bičeviču in zopet o dr. Žerjavu, češ. da ti ne peronospore ga prav nevarno napada tudi pajek. ničesar hujšega kakor to ravsanje med pristaši obeh naprednih strank, ki smo skoro v vseh za nas važnih vprašanjih enih misli, pa naj se ta vprašanja tičejo kmetskega, obrtniškega, delavskega ali katerega drugega stanu. Vsi podeželani. ki napredno mislimo, imamo vedno pred očmi vprašanje, kako bi mogli dvigniti kmetijstvo in obrtništvo, kako spraviti delavstvo do primernega zaslužka in boljšega življenja, ki bi bilo vredno človeka. Naša želja gre zlasti tudi za odpravo vseh krivic, ki jih občutijo posamezni sloji. Dalje smo vsi za duševno prostost. V vsem tem smo si bili in smo si edini. Edini v podpiranju mnogih naprednih prosvetnih in gospodarskih naprav. Pri volitvah pa smo si kljub temu bili vedno najhujši nasprotniki, v svojo veliko škodo ter v največje veselje in dobiček naših klerikalcev. Tako je bilo še pri letošnjih volitvah. Dobiček so odnesli prav zaradi naše razcepljenosti klerikalci. Ce bi bili skupno nastopili, bi bili dosegli morda še enkrat toliko poslancev. Z 2vezo obeh strank, naše in kmetske, v enotno skupino, se bo položaj spremenil. morejo iti skupaj. Iz vsega «Domoljubovega» pisanja se spozna, da jih je to močno prestrašilo in iznenadilo. O čemer pa klerikalci v svojih listih mnogo pišejo in obsojajo kot nenaravno, to je vedno njim v škodo in dobro za nas. Da so se klerikalci zadnja' leta pri nas zopet tako razpasli, je največ kriva naša razcepljenost pri volitvah. Temu bo zdaj konec, kakor upamo, in drugič bomo namerili vse svoje moči proti našemu od nekdaj največjemu nasprotniku, klerikalizmu. Ne rečem, da bi se v vseh malenkostih zlagali. Med najboljšimi prijatelji pride kako navzkrižje, ki se pa po obojestranski popustitvi zopet ublaži, ker nas veže vendarle toliko skupnega, da jc mogoča celo popolna združitev v eno stranko. Dobre posledice združitve se bodo pokazale ob prvi priliki. Bedasta laž je, da bi bili kmetje od SDS ali SKS ogorčeni nad to zvezo. kakor piše «Domoljub», pač pa so razočarani klerikalci, ker je konec njihovega ribarjenja v kalni vodi in nepotrebnega dosedanjega prepira med obema naprednima strankama. Naprednjaki. le čvrsto na delo za okrepitev te zveze, ki velja za vso državo in kateri se bodo prej ali slej pridružili tudi Davi-dovičevi demokrati. Kmetovalec. Glavno škodo mu pa povzroča danes preobilni pridelek v zvezi s konkurenco in drugimi pojavi take kupčije, kakor sc je pokazalo letos; ko se je ustavila vsa trgovina in ko številni hmeljarji zastonj čakajo na ugodno prodajo svojih pridelkov. Politični pregled Italija ne miruje v svojem hujskanju in spletkarjenju proti naši državi. Brez vsakega opravičljivega povoda je te dni sklenila vojaško pogodbo z Albanijo. ki gre samo za tem, da bi čim bolj oslabila našo državo. Z vojaško pogodbo z Albanijo hoče Italija samo okrepiti svoj vojaški vpliv v Albaniji, kar bi izrabila v prvi priliki, ki bi se ji nudila, da bi izzvala spor in vojno z Jugoslavijo. Naša prijateljska pogodba s Francijo, ki nam daje pomoč velike države, bo take italijanske račune prekrižavala. Italijansko-albanska pogodba tudi ni po volji Grčiji, ki se zaradi tega zopet bolj približuje Jugoslaviji in so med grškimi politiki vedno glasneje zahteve, da Grčija sklene posebno prijateljsko pogodbo z Jugoslavijo. DOLENJI LOGATEC. Logaški lovski klub je v nedeljo 27. novembra proslavil 401etnicb svojega obstoja. K temu jubileju so bili poleg domaČih lovcev vabljeni tudi drugi lovci, ki so se polno-številno odzvali vabilu. Tako zvana celodnevna brakada, ki se je vršila v tukajšnjih bogatih loviščih, je dobro uspela Po brakadi je bil slavnostni banket v hotelu «Kramars. Banket je otvoril načelnik lovskih klubuv ugledni obrtnik, posestnik in gostilničar g. Ivan Rihar, ki je pozdravil vse došle goste in obrazložil klubovo zgodovino izza pofetka do današnjega dne. Napitnice so izrekli različni lcvski gostje, med njimi g. dr. J. Lavrenčič, ki se je slavnosti udeležil s soprogo, poudarjajoč kot predsednik Slovenskega lovskega društva, da naj v vseh lovskih klubih naše lepe domovine zavlada enaka harmonija in lovsko bratstvo kakor med logaškimi lovci. Pri tej priliki je bil odlikovan z umetniško izdelano diplomo g. Anton De Gleria starejši kot soustanovnik in 401etnik logaškega lovskega kluba. Celotno prireditev je aranžiral g. Jože Sterger, bančni uradnik, v splošno zadovoljstvo vseh povabljencev. Imenovani je obenem slavil tudi svoj poslovilni večer, ker je zaradi ukinjenja tukajšnje bančne agencije premeščen v Maribor. G. Sterger je bil med tukajšnjimi domačini zelo priljubljen in ga bcmo težko pogrešali, posebno mi mlajši lovci, katerim je bil duša, učitelj in oče. G. Sterger, želimo Vam na novem mestu vse najboljše, mariborskim lovcem pa Čestitamo na pridobitvi. GORNJI LOGATEC. Naš Sokolski dom je postal središče vsega narodnega in kulturnega dela v občini. Dne 13. novembra smo obhajali žalostno obletnico podpisa nesrečne rapallske pogodbe. Na sporedu so bile primerne deklamacije, spominski govor in dramska vizija »Jugana, vila najmlajša:*. — Zadnjo nedeljo zvečer so postavili na oder pravljico cJurČetove gosli> v splošno zadovoljstvo mnogobrojnega občinstva. Skrbni režiji se je posrečilo doseči, da je tako velik aparat funkcioniral skoro brezhibno. Danes na praznik uje-dinjenja se pravljica ponovi. Program izpopol-njujejo izbrane deklamacije in izčrpen govor o pomenu narodnega praznika. — Zaupno smo izvedeli, da bo sv. Miklavž tudi letos posetil So- KOSTANJEVICA NA DOLENJSKEM. V oktobru leto« je bilo dano na razpolago meščanom in okoličanom, da si izvolijo sposobnejšega župana in nov občinski odbor, ki bi bolj umeval potrebo Štedenja kakor je bilo to navada zadnjih 16 let, odkar imamo županstvo po milosti in volji SLS. Stopili so skupaj vsi pametni možje in sklenili, da tako ne m< re več naprej. Postavljena je bila kakor že pred tremi leti Gospodsrska lista kmetov in meščanov iz samib najboljših gospodarjev in poštenih občinarjev, ki jim je v prvi vrsti na brigi korist in procvit domače 'ibčine ter jim ne gre za politiko, ki bi morala izginiti iz občinske pisarne. Tudi interesenti agrarne reforme so postavili svojo listo, kjer so kandidirali predvsem reveži, delavci in najemniki. Ze po se tresle hla-| čice voditeljem tukajšnjega klerikalizma. Enemu [ je šlo za mastno plačano mesto, drugemu zopet za kaj drugega. Splošna nezadovoljnost zaradi razmetavanja občinskega premoženja je «ečala slrah mogočnih gospodov, ki so stopili rkupaj, da si obdrže oblastvo nad kmetom in meščanom, nad delavcem in siromakom. Pričel se je boj na eni strani za pravico, na drugi za obdržanje oblastva. Prišel je iz druge občine neki gospod duhovniškega stanu, ki je obletel vse vasi. Ves štab SLS ga je spremljal in mu pomagal. Obljubovalo se je na vse strani, grozilo pa še bolj. Delalo se je tako, da so klonili najboljši in so se celo bivšim Or-junašem odprla zveličavna vra:a vsemogočne SLS. Nekateri klerikalci so dajali po 10 Din za glas in še več. Marsikdo je bil ustrahovan in se je celo nosilcu Gospodarske liste primerilo, da je bil ovaden zaradi potvorbe podpisa na kandidatni listi. Naksna pa se ni posrečila in so pri sreskem poglavarstvu vrgli vse v koš. In zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval. SLS je dobila 15. ostali dve listi pa skupaj 10 mandatov. Gospodarska listi je eicer napredovala od 5 na 8 mandatov, zato pa je lista agrarne reforme padla od 7 na 2 mandata. Od srca se jim je odvalil kartien. Novi odbor si je izvolil starega župana in je imel že prvo sejo ^ nedeljo 20. novembra, ko je bil predložen proračun za leto 1928. Tu pa je izpregledal marsikateri obfpn. kajti Čim so začutili klerikalci dosti trdno večino, so takoj zvišali proračun od 133 na 155 tisoč dinarjev in temu primerno doklade in občinske naklade za 50 do Narodna skupščina v Beogradu skoro le počiva, ker nima dovolj gradiva za delo. Kmalu bo prišel v razpravo novi proračun s predlogom novega finančnega zakona, ki nam ne obeta ničesar dobrega. Davki se po tem predlogu ne bodo znižali, kar bi bilo glavno. Pač pa nam groze z ukinieniem tehniške in medicinske fakultete slovenskega vseučilišča, češ. da ie treba varčevati. Vlada, ki zapravi ogromne vsote za nepotrebne stvari, je naenkrat naziranja. da bi bilo pametno prihraniti majhen denar, ki ga potrebujeta ta dva važna oddelka slovenskega vseučilišča. Zaradi teh nakan se ie v vsej Sloveniji dvignil oster protest, da si Slovenci ne damo vzeti tehniške in medicinske visoke šole. Če hoče vlada varčevati. kar je popolnoma prav. naj stori to tam. kjer se ogromni milijoni naravnost razmetavajo. Gospodarstvo na pr. v naših državnih podjetjih in ustanovah je takšno, da naravnost kriči po izboljšanju. Sto in stomi-lijonske vsote gredo tam v izguho. a tu v tako važni ustanovi, kakor je vseučilišče, se jim pa naenkrat smilijo stotisočaki. Klerikalci, ki so v vladi, «o soodgovorni za ta napad na slovensko kulturo. Ako ne bodo naši protesti zalegli, bo temu kriva SLS. ki sedi v vladi in nima niti te moči. da bi preprečila tako očitno krivico. Te dni se je na seji davčnega odbora vršila razprava O novem davčnem zakonu, ki je bil v načelu sprejet. Nadaljuje se razprava. ki pokazuje doslej, da si od novega davčnega zakona ne smemo preveč obetati. Malenkostno znižanje nekaterih davkov nam uri sedanji veliki preobremenitvi ne bo mnogo pomagalo. Po vsej Sloveniji gre glas: ' Le .»Domovina" ie za nas! Soteščan: Tajnost! grajskega stolpa (Povest iz davnih časov.) (Dalje.) »Nebo se je odprlo v potrdilo tvoje prisege. Tako se nama bo še bleščalo zlato: česar se boš dotaknil, vse se bo pozlatilo.* Otmar še ni poznal te naravne prikazni, zato je verjel izmišljenemu razlaganju kakor božji besedi. Obrisal si je orošeno čelo in vprašal trepetajoče: »Koliko je ura, modri zaupnik?« Hasan je vtaknil glavo skoz linico in odgovoril: »Polnoči bo čez pol ure. kmalu bo postalo jasno, kar je zavito v temo. Poglej, kako se izpreminja tvarina v pripravljenih steklenicah.® — Skrivaj je vsul iz zavitka barvani prašek v odprto steklenico, ki je stala za njegovim hrbtom. Nato se je zasukal proti vratom. »Ne odhajaj v odločilnem trenutku.« ga je nstavil zaslepljenec. »Kam si se namenil?« »Gizelo bom pripravil,« se mu je izvil iz rok. «Ti pa tukaj ostani, pripravi posodice in tekočino, vse naj bo urejeno, kadar se bom povrnil.« »Kdaj naj te pričakujem?« «Kake pol ure pred solnčnim vzhodom,« mu je odvrnil in odšel iz sobe. Namesto k Gizeli po tajnem hodniku, se je vzpel po stopnicah na vrh stolpa, kjer se je spustil na kamnato klop in pazjjivo poslušal. »Svetli-kanje orožja se ponoči laže zapazi,« je mo- droval. «tudi stopinje, glasovi in peketanje kopit udari človeku močneje na uho v nočni tišini.« Ob pogledu v dolino ga je spreletela groza. kakršne še ni občutil v svojem življenju Videl je v duhu na razpotju stebriček — spomenik ob gomili neznanega samomorilca, ki je posegel v pravico narave s tem. da si je končal življenje. V trhli les ie neznana roka zasadila meč. opomin, naj uide preteči kazni. »Ne pojdem. dokler ne izvedem načrtov,« je zamahnil z roko. »Skrbno sem se pripravil. Jutranje solnce mora posijati na prizorišče, kakršnega še ni videlo oko nesrečnega Zemljana.« Po kratkem neuspešnem opazovanju je odšel navzdol po stopnicah in zavil po skritem hodniku pred sobo plemenite jetnice. Obstal je za zastorom in slišal smrčanje — dokaz, da je zaspala po težkih mukah. »Kroglice so delovale.« se ie vzradostil. «A zbuditi jo moram in pripraviti na smrt po lastnem očetu.« Potihoma je lezel po prstih izza zagrinjala k postelji, kjer je tipal po odeji, pod katero je slutil svojo žrtev. Bila pa je prazna in v sobi je vladala tišina kakor da ni tukaj žive duše. Brž je napravil luč. da preišče sobo in do-žene. kam se mu je umaknila. Pri iskanju je zapazil, da se Gizela ni dotaknila jedi, kateri ie bilo pridelano njegovo zdravilo. Osumil je oskrbnika, sluteč, da jo je opozoril na zdravilno primes ter ji morebiti pomagal k pobegu. Vzel je svetiljko in obsvetil kote za omarami, zakaj, ni bilo izključeno, da se mu je prikrila za sobno opravo. kolski dom ž obilnimi darovi ter s svojimi zvestimi, dobrimi in hudimi spremljevalcL Kar se je zamaial zastor. ki je segal do tal pri oknu: prikazala se ie Gizela z objokanim obrazom, kamor sta ii globoke poteze zarisala strah in bolečina. Kamen namesto srca ie moral imeti človek, ki ea ni prevzelo sočutje do nežnega bitja, podobe poosebljenega trpljenja. Indiiec se ie ustrašil, kakor da je zagledal prikazen- priče! ie nekaj jecljati, a baronica ga je prehitela in spregovorila: »Pričakovala sem te. Drav nič me nisi iznenadil » »Čudim se vašemu pričakovanju.« se je Drisilieno nasmehnil «I.očila sva se v prepiru. Kdaj ste spremenili mišljenie?« «Vedela sem. da prideš ponoči, ker se izogibaš svetlobi, zato sem te pričakovala, čim se je stemnilo...» »Modro ste ravnali Dolžnost, ki me je po-vedla semkaj, mi je velela, da ne smem iz-ostati.« «Amnak hitro opravi, da bom rešena tvojega nadlegovanja« «Nič se še niste izpametovali. Opustite vendar krivo sumničenje in preženite prazno bojazen, ki vas odtuiuie meni in vaši sreči. Prekličite. kar ste govorili » «Kesam se svoje popustljivosti, ker te nisem dala zameti takoj, ko si se prvič pojavil. Sedaj bi ne bila jetnica v lastnem gradu » Vsiljivcu se ie stemnilo lice. spustil se .ie v naslanjač in deial: »Skleniva premirje, mi-lostiva. prijateljsko se pogodiva « »Ni treba nikakeea sklenania in pogajanja. Vrni mi prostost in beži iz gradu, v katerega si prinesel toliko nesreče.« 100 odstotkov. Od piva bo treba plačati 1'50 Din, od žganja 18 Din, na zaklano živino je naklada podvojena in na vino je naloženo 500 odstotkov trošarinske doklade, ki je sedaj v našem sodnem okraju najvišja. Lepo se je začelo! TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Dne 20. novembra je topliška šestrazredna osnovna šola praznovala lepo slovesnost, 401etnico sedanjega šolskega poslopja. Dne 18. novembra je namreč preteklo 40 let, kar je bilo sedanje šolsko poslopje slovesno blagoslovljeno in izročeno plemenitemu namenu, vzgoji in pouku topliške mladine. Koliko lepih, potrebnih in koristnih naukov je bilo vsajenih v lepi dobi 40 let po požrtvovalnem učiteljstvu v nežna mlada srca, koliko stotin in stotin otrok je pohajalo v to šolo, ki so sedaj razkropljeni po svetu! K slavnosti je pripravljalni odbor povabil vse učiteljstvo, ki je kedaj službovalo na tej šoli, ter tudi vse bivše učence. Odzvalo se jih je lepo število, ki so s svojo navzočnostjo povečali redko slavje. Šolsko poslopje je bilo lepo okrašeno in na predvečer krasno razsvetljeno. Pevski zbor topliškega pevskega društva pa je zapel pred šolo podoknico. Na dan slavnosti je bila ob 9. uri slavnostna seja krajevnega šolskega odbora, katere so se udeležili vsi gostje, katere je sedanji šolski upravitelj g. D. Gregorc pozdravil z lepimi besedami. Po slavnostni seji je bila v farni cerkvi sv. mala za umrlo učiteljstvo na tukajšnji šoli in za pokojne šolske dobrotnike, po maši pa v okrašeni šolski sobi slavnostno zborovanje. Nastopili so razni govorniki, ki so govorili o pomenu šolske izobrazbe in o potrebi skupnega delovanja šole z domom. Ganljiva je bila zahvala, ki jo je izrekel v 'epih besedah g. Franc Zupane, železniški sprevodnik v pokoju, kot bivši učenec bivšemu učiteljstvu, zlasti ravnatelju g. Ferdinandu Kalingerju. Popoldne ob 14. uri je bila šolarska prireditev, ki je krasno uspela. Otroci so prav lepo zapeli več pesmi ter ljubko igrali igrico , napredni volilci občine Vuzenice prosimo, da bi priobčili par vrstic iz tega tihega kraja. Pri nas bomo imeli občinske volitve, ker nismo pristali na skupno listo, da bi ostalo vse pri starem, kakor je bila pobožna želja gospodov okrog SLS. Laž in zvijača sta orožje, katero so klerikalci pri nas v polni meri uporabili, ko so lovili podpise za svojo listo, kateri so dali ime Gospodarska lista. Naslov je torej lep, njihovo dosedanje delo pa takega naslova ne opravičuje. Dne 4. decembra bomo dali glasove p r v i s k r i n j i c i, ki je naša, to je Združena kmetsko-delavska lista. V našem lastnem interesu je, da volimo stranko, ki je in bo za blagostanje občanov. Našega prepričanja nam ne omaje nobena sila. Mi stojimo trdno kakor zidi grada v vrstah za demokracijo, poštenost in delo. Zavedajta se, kmet in delavec, ter storita svojo sveto dolžnost v nedeljo 4. decembra. Pojdimo vsi na volišče v občinsko pisarno in spustimo kroglice v prvo skrinjico! LJUBNO OB SAVINJI. Dne 19. novembra je praznovala naša iara god farne patrone sv. Elizabete in dan pozneje je bila Elizabetna nedelja s slovesnimi sv. mašami. Druga leta se je ljudstvo zelo veselilo te nedelje, a letos je nejevoljno prihajalo iz cerkve in zabavljalo nad cerkvenim vodstvom. Kakor je tu znano, so dali farani po vsej cerkvi napraviti električno razsvetljavo in leta 1925. tudi venec s 13 lučicami okrog kipa sv. Elizabete nad glavnim oltarjem, ki so se prižigale samo ob slovesnih praznikih. Ta krasna razsvetljava je vernike zelo veselila in takšen praznik povzdignila. A letos ni bila cerkev že od zadnjega misijona več razsvetljena, ker je sedanji župnik g. Jože Krančič električno razsvetljavo bree dovoljenja faranov odpovedal. Bilo je napravljenih vseh skupaj 26 luči in je plačevala cerkev stroške samo za 6 luči in še za te samo polovični pavšal. O. župnik pa ne more plačati niti te vsote, češ, da ni denarja. Naš obračun bo v tem, da bodo prihajali svečarji s praznimi žepi v farovž. Dokler se ne obnovi električna razsvetljava v cerkvi, ne damo za sveče ničesar, pa naj hodi po hišah s svečarji tudi sam g. kaplan. Cerkev je naša last. Ona je že bila, ko ni bilo g. župnika, in bo, ko ga ne bo več. Zakaj bi se pa ne napravilo ve&rat v letu darovanje za pokritje stroškov za električno razsvetljavo! Zahtevamo odločno, da se v cerkvi zopet uvede eiektrična razsvetljava, ker so to lahko zgodi z malimi stroški. Mi smo pripravljeni toliko prispevati, da se pokrijejo vsi stroški. Prebudite pa se tudi vi, cerkveni ključarji kot zastopniki faranov, in rapra-ite red v cerkvi! MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Nahajamo se pred občinskimi volitvami, ki bodo 8. decembra. Vloženi sta dve listi, klerikalna in gospodarska. Za slednjo je veliko zanimanje, ker so občani že siti paševanja klerikalcev. Zadnji «Slo-venski Gospodar* se zelo razburja, ker je Gospodarska lista potrjena, in zmerja naše kandidate po starem klerikalnem receptu. Da je vera v nevarnosti, to bo mogoče verjel le še popoln bedak. Svojo zmožnost bi morali klerikalci že malo manj poudarjati, kajti če bi imeli res toliko zmožnih oseb, ne bi si izvolili v oblastno skupščino moža, ki ni baš najsposobnejši. Samo ob sebi se razume, da se od takih mož ne more zahtevati, da bi kaj posebnega naredili za blagostanje kmeta in delavca. Gotovo Vam je žal, ker so minuli časi, ko so bili vpisani v volilni imenik 181etni mladeniči, da so volili SLS, ko so 191etni mladeniči volili za bolne, ki niso mogli na volišče, ko so se 171etni mladeniči pošiljali na agitacijo namesto v cerkev in ko ste jih pošiljali ponoči trgat plakate Vam nasprotnih strank. Danes je vse to minulo, ljudstvo izpregleduje in tudi v našo občino je prisijal žarek svetlobe. Volilci, 8. decembra vsi kroglice v d r u g o skrinjico, v skrinjico Gospodarske liste, ki ni politična, temveč stremi za tem, da se zbolj-ša naše občinsko gospodarstvo, da se popravijo naša zanemarjena pota, katera so klerikalci popravljali, odkar obstoji občina, a še vedno vozimo do osi v blatu. Dan 8. decembra je naš dan, zato vsi kroglice v d r u g o skrinjico. — J. L—k. »Tukaj vas ne morem poslušati. Lahko pa omejiva sestanke, ako stavite drugačne predloge.* »Ne branim se nobenega bremena, samo da se umakneš iz graščine.* «Kaj pa. če bi morali svojo prostost s smrtjo odkupiti ?» Potihoma je izrekel te besede. tako da ga baronica ni popolnoma razumela. »Ponovi, kar si rekel.» je neustrašeno zahtevala. «Morda sem preslišala.® «0 smrti sem govoril. Vaše življenje je v nevarnosti...* «Verjamem,» mu je srčno odgovorila. «Toda poslane jedi se nisem dotaknila, slutila sem. kaj-si nameraval...» «Meni je prav, da je niste pokusili. Plaš-ljivec ubije zavratno s strupom svojo žrtev, hraber morilec pa pomeri v srce in zadene...» «Hvala za odkritosrčnost.® »Čakajte, še mi boste hvaležni, ampak za večjo dobroto. Povejte mi. Gizela, ali ma rate za prostost in za življenje?* »Rada bi še živela,» je počasi in potihoma izgovorila. »Vem, da hrepenite tudi po očetu in po prejšnjem gospodarstvu.® »Cemu me še vprašuješ?® »Radoveden sem, koliko cenite svojo prostost in življenje?* •Toliko, da mi ju nihče ne preplača,® mu je odgovorila. »Ampak vi ju lahko odkupite, oziroma zamenjate za nepomembno nakitje.* «Nimam lepotičja, ki bi imelo toliko vrednost.* «Kdo pravi, da ga nimate? Kaj pa prstan na vaši roki?* «Ne igrai se z mojo bolečino in s trpljenjem. Kakor se ne spojita olje in voda, tako se ne zlijeta v eno šala in bolesti v čaši bridkosti.* »Povedal sem Vam čisto resnico. Prstan, ki ga nosite, je zame ogromna dragocenost; podarite mi ga in jaz vas bom osvobodil.® Preganjanka je hrepenela po prostosti, bala se je za svoje mlado življenje, kateremu je grozila smrtna nevarnost. Strahoma je skrčila roko, da bi snela prstan — odkupnino za zlato prostost in za mirno življenje. Sleparjeve oči so žarele kakor dva goreča oglja, vražja prekanjenost in hudobnost se je skrivala v njegovem pogledu. Baronico je spreletela groza, obenem jo je zabolelo na mestu, odkoder je pravkar odmaknila dragoceni okrasek. Brž ga je potisnila nazaj pod člen na prstu, in glej — bolečina je čudežno utihnila in prstan se je ponovno zasvetil. «Daj mi ga,® jo je začel prostaško tikati, «prstan mi daj, ako ljubiš prostost in življenje.® «Ne dam ti ga zato. ker ga zahtevaš,® se mu je postavila po robu. «Prokleta!» je siknil razkačen. «Ali veš, da ti ga lahko vzamem s silo, ako hočem?® «Vzemi mi ga,* je nagajivo iztegnila roko, «vzemi mi ga, ako moreš.* Hasan se je ni upal dotakniti. Nepremično je zrl na prstan, čigar blešč ga je omamil in zaglobil v mučne sanje. Nenadoma se je zga- nil in vzkliknil: »Ali je res, da je bil zopet moj —• ta čudodelni prstan?® »Še nikoli ni bil tvoj,® se je čudila njegovi domišljiji. «Kdo pravi, da ni bil moj,® se je ponovno razsrdil. «Moj je bil, kakor resnično živim in ti si se ga krivično prilastila.® «Lažnik!» ie zavrnila njegove očitke. »Dobila sem ga za darilo.® »Kdo ti ga je podaril?® jo je vprašal z naraščajočo strogostjo. «Ali on, ki si ga neusmiljeno umorila?® »Nikogar nisem umorila 1® »Nikogar? Ti hinavka! A kdo je bil mladenič, ki je visel tam doli ob kovačnici?* — Prav blizu k dekletu je stopil po teh besedah, tako da je čutila razgretost njegovega obraza. »Ne vem,® mu je plaho odvrnila. «Ali ne veš, komu je krvnik zadrgnil vrat?® je pihnil ko razdražen gad. «Umrl je najplemenitejši človek, drzen sokolič na poletu k solncu nevenljive slave. Le oglej si prstan ter se prepričaj o resničnosti moje trditve. Poglej, kako se sveti, kakor mavrica v tisočih barv! Prav tako bogati so bili njegovi načrti, povzpel bi se bil visoko nad zemeljsko oblastvo in mogotci bi bili trepetali. Toda zadela ga je strašna usoda!® «Sladka mi je zavest, da nisem kriva njegove obsodbe.® «Odgovorna si za prezgodaj ugaslo luč. Preslepila si ga s hinavsko lažjo ter mu izvabila prstan, posvečen po obredih njegove vere. Tako si ga oropala poslednje obrambe in rabelj je opravil zverinsko delo...» ''Dalje prihodnjič.) M A KIJA GRADEC. Vse nade naših klerikal cev, da razveljavijo gospodarsko listo, so pokopane. Zato si tudi gospodje, ki so se tozadevno potrudili do skrajnosti, kljub vsem svojim zvijačam uiso mogli priboriti odlikovanja, ker je bila lista le pra\ ilna in zaradi tega tudi potrjena. Čudno se nam zdi, da so se ti gospodje pri svojem delu posluževali zgolj politike in z njo plašili vsakogar, ki je gospodarskega mišljenja, ne da bi pri tem raje poročali o svojem vzornem gospodarstvu, o katerem čujemc vedno toliko hvale. Taka poročila bi nas občane zanimala, ker bi potem vedeli, zakaj plačujemo lako visoke občinske dokiade. Vi mislite, da moramo vedno le verjeti Vašim večnim hvalam in obljubam, s katerimi običajno pridete pred volitvami, da bi nas preslepili. Toda Vaših obljub smo siti in za Vaše vzorno delo pribaja obračun. Zato hvala Bogu, da je v občini vsaj nekaj treznih ljudi, ki so postavili gospodarsko listo za te volitve Prav ie tako. da bo vsaj enkrat v našem odboru gospodarska kontrola in da ne bodo našim občanom diktirali vedno politiki Sedanje volitve morajo te razmere scistiti in zginiti mora s površja vsakdo, ki ne misli na znižanje občinskih doklad. To nalogo si je nadela gospodarska skupina naših kandidatov v svojo dolžnost in treba bo precejšnje metle, da se odstrani diktatura politikujcčih oseb SLS. Davkoplačevalci, ki ste volilci, o svoji usodi odločamo sami na dan volitev. Gospodarska lista nam je ponudila možnost, da obračunamo z odborniki, ki nam do sedaj niso ugajali. Zamenjajmo jlb z novimi z gospodarske liste, ki so nam naklonjeni ir» poznajo tudi naše težke razmere. Na dan volitev vsi na volišče, da si izvolimo čim več takih ljudi. Skrinji"a naše gospodarske liste je d r n g a. ZIBIKA. V nedeljo 27. novembra so potekle naše občinske volitve še dokaj mirno. Od 194 volilnih upravičencev je volilo 137. Dobili so: SLS 96 glasov, SDS pa 41. SLS ima 6 odbornikov in SDS 3. Napredovali smo od zadnjih občinskih volitev za 28 glasov in 2 odbornika. Pri volitvah v Narodno skupščino smo dobili 35 glasov, seveda iz treh občin, sedaj pa samo iz naše občine 41 glasov. Mi stalno napredujemo, sicer pomalem, a sigurno. ZIBIKA. Oosp. urednik, sprejmite tudi moj dopis. Za občinske volitve minulo nedeljo so si klerikalci skoro vse podplate izbrusili. Posebno se je pri agitaciji prizadeval naš g. organist, ki je obenem občinski tainik. Vsako leto je začel šele v adventu z biro, letos pa se je pojavil že v novembru. Bližale so se občinske volitve, zato je bilo treba agitirati od hiše do hiše. V zahvalo za biro jc naročil pri vsaki hiši: «V nedeljo pa morate zagotovo priti volit v krščansko skrinjico. Na dan volitev pa so sinovi nekaterih bivših klerikalnih občinskih odbornikov letali od hiše do hiše in prignali na volišče tudi slabotne starčke. Skozi zibiško občino se namerava graditi cesta, kar se obljublja že 20 let. a ne verjamemo, da bo kdo od nas. ki smo volili v nedeljo, učakal to cesto. S to cesto je agitiral naš polir, češ: «Če bodo SDSarji priš'i v občinski odbor, ne bo ceste; če bodo pa prišli vanj klerikalni možaki, se bo pa že kar v nekaj dneh začela delati.® Takšne besede so prazne in neumne. Z besedičenjem se ne da nič napraviti, ako ne bomo imeli resne volje. Treba se je poprijeti dela s trdno voljo in železno roka ne pa samo z jezikom. Mi smo vedno bili in smo za to. da se dela cesta skozi Zibiko. pa naj politični naprotniki govore, kar iim je drago. ST. PETER NA MEDVEDJEM SELU. V potu svojega obraza je skov al dopisnik ^Slovenskega j Gospodarja? kar dva dopisa za občinske volitve.! Lopnil je na levo in desno, misleč, da bodo šent-petrski naprednjaki kar strepetaH in izginili z zemske površine. Iz uboge desetčlanske demokratske stranke, kakor se je cenjeni dopisnik cSlovenskega Gospodarja? blago, olil izraziti, pa je naraslo pri nedeljskih volitvah kar 66 glasov. Izvoljeni so 3 demokratski odborniki, '2 samostojna kmeta in 4 klerikalci. Naprednjaki smo lahko s tem izidom popolnoma zadovoljni. Po dolgih letih je tudi v Št Petru premapan kleri-katizem. dasi so si baš pri teb volitvah klerikalci do skrajnosti brusili pete. Upajmo, da bodo zastopniki obeh naprednih strank pokazali slož-nost, s čimer bodo drbih kler;kplci najlepše plačilo za izzivalne napade zadrjeea «Slovensi-e s pridobivanjem novih naročnikov bodi častna dolžnost vseh naših prijateljev in prijateljic! Zamudnike pozivamo, da brez odlašanja poravnajo zaostalo naročnino, da jim ne bo ustavljen list. Sedite kar za mizo, napišite položnieo in pošljite denar! Treba se je hitro odločiti, da Vam ne bo potem žal, ko se Vam bo zaradi -majhne vsote ustavil list, poln zabavnega in poučnega štiva. cNaroč-niki za ,Domovino', ,Domovina' za naročnike>, naj postane geslo vseh in * Nedovoljeno razpela vi janje lOdinarskih bankovcev. Na deželi se dogajajo primeri, da ljudje razpolavljajo lOdinarske bankovce in potem velja posamezen kos v prometu kot Sdinarsko plačilno sredstvo. Opozarjamo, da je trganje bankovcev kaznivo dejanje. * Obmejna tamburaSka društva t Mariboru. Zveza kulturnih društev v Mariboru bo svoj letošnji občni zbor 8. decembra v Narodnem domu posvetila zlasti tamburaškim zborom, katerih je v mariborski oblasti precej. Na občnem zboru Zveze se bo dopoldne izvolilo posebno vodstvo tamburaških zborov, ki bo pod okriljem Zveze dajalo potrebna navodila in podporo v notah in drugih tamburaških potrebščinah. Popoldne istega dne pa bo prva večja tamburaška prireditev v Mariboru. Zbrali se bodo v Narodnem domu tamburaški zbori od Sv. Trojice, Sv. Antona, Št. Ilja v Slovenskih goricah, s Tezna in iz Maribora trije. Med udarjanjem na tamburice bodo peli pevski zbori iz Krčevine pri Mariboru, Račjega in iz Maribora. * Pismo iz Amerike. Iz Loraina (Ohio) nam piše slovenski rojak: Delavske razmere pri nas se zelo slabšajo in je več tisočev ljudi v tem mestu brez dela. Tukaj v Lorainu je velika topilnica železa, v kateri je zaposlenih navadno okrog 18.000 ljudi. To delo je zelo nevarno in tudi nezdravo. Veliko mesto blizu Loraina je Cleveland, kjer je mnogo Slovencev, v Lorainu samem nas je prav malo. Zato nam je prav dolgčas, dokler se ne privadimo. Najlepše pozdrave pošilja in želi vesele božične praznike vsem slovenskim fantom in dekletom, prijateljem in znancem, posebno pa Poljanski dolini Josip Staudohar. * Svarilo obrtnikom. Te dni je obiskal nekega celjskega obrtnika potnik tvrdke Walker Werke J. Wachstein, Wien, in ga več kakor dve uri ob-delaval, da podpiše naročilo za neki mizarski stroj. Čeprav je obrtnik poudarjal, da stroja ne potrebuje v svojem obratu, se je vendar zgodilo, da je obrtnik podpisal naročilo in tri bianco-me-nice, glaseče se skupno na vsoto 45.000 Din. Takoj po podpisu naročila je potnik izginil in šele sedaj se je obrtnik zavedel, kaj se je zgodilo. Videti je, da sta obrtnik in njegova žena bila pod sugestivnim vplivom potnika, ki je na ta = Stran 7 =====—-način dosegel, da je obrtnik naročilo podpisal. Po obnašanju potnika se domneva, da tu ne more biti vse v redu, posebno ker je od obrtnika zahteval menico. Zaradi tega se vsi obrtniki v lastnem interesu opozarjajo, naj bodo pri naročilih skrajno previdni. * Iz delovanja novomeških gasilcev. Te dni so dospela odlikovanja novomeških gasilcev, 15 po številu, ki se bodo odlikovancem izročila ob priliki svečane gasilske prireditve v Sokolskem domu. Gasilsko društvo je prejelo te dni lepo motorno brizgalno. * Aretacija Ljubljančana v Italiji. Italijanski orožniki so pri Tolminu aretirali 20Ietnega Franca Lužnerja iz Ljubljane, ki je brez potnega lista prekoračil mejo pri Postojni. * Žene v Bosni zahtevajo volilno pravico. Sarajevsko ženstvo je narodnim poslancem iz Bosne izročilo resolucijo, v kateri zahteva, da se v uredbo o občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini sprejme določilo, po katerem bi tudi žene imele volilno pravico. * Smrtna nesreča pri delu. Viničar Peter Rubin iz Ormoža je šel z nekaterimi tovariši pripravljat drva za zimo. Bukev, ki jo je podrl, ga je pri padcu tako težko zadela, da je mož ostal na mestu mrtev. * V boju z volkom podlegel. V Hercegovini so volkovi sedaj, ko je nastopil hud mraz, v večjih čredah začeli napadati drobnico tamošnjih kmetovalcev. V selu Dobrigošču se je v kratkem že drugič pripetilo, da so volkovi napadli pastirje in ovce na paši. Pastir Ilija Pjevo, ki je branil svoje ovce, je skušal pregnati volka ter se spustil z njim v borbo na življenje in smrt. Borba je trajala skoro pol ure. Končno je 141etni Ilija onemogel. Ko je prispela pomoč, je bilo že prepozno. Pastir je bil že mrtev. * Zmrznil je. V Lukovici je popival 70Ietni užitkar Matevž Burja iz Zlatega polja. Za pot proti domu je vzel s seboj še steklenico žganja. Alkohol ga je omamil tako, da je starec obležal na samotni poti in zmrznil. * Ogenj v Beltincih. Te dni je nastal ogenj pri posestniku Ivki v Beltincih, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Požrtvovalnim gasilcem velja hvala, da ogenj ni zajel tudi sosednih hiš. * Srnjak se zapletel v žično ograjo. Te dni so bili v kočevskih hribih lovci na 'ovu in so psi spodili srnjaka, ki jo je ubral proti vasi Vrčice nad Semičem. V svojem divjem begu ni zapazil visoke žične ograje, v katero se je zagnal s tako silo, da se je zrušil na tla. Takoj pa se je zopet pobral in poskusil ograjo preskočiti. Skok se mu pa ni posrečil in je padel nazaj na hrbet. V tem trenutku je prispel g. Venetič in zgrabil srnjaka za sprednje noge. Srnjak se je pohlevno vdal. Seveda so bili kmalu na lieu mesta tudi psi, katere je moral g. Venetič odganjati, da je srnjaka obranil pred njimi. Prignal ga je v hišo in privezal, nakar je srnjak lepo legel, da bi se odpočil od velike utrujenosti. G. Venetič je triletnega, 28 kg težkega srnjaka izročil najemniku lova. * Nesreča starega hlapca. Ignae Satler, 691etni hlapec v Bresternici, se je težko ponesrečil, ko je v gozdu s svojim gospodarjem podiral debla. Mož si je zlomil desno nogo in na levi strani nekaj reber. * Samomor t studenSkem gozdu pri Mariboru. V soboto bo našli delavei, ki lovijo les v Dravi, na neki oviri viseče mrtvo truplo, ki so ga potegnili iz vode in pozvali studenške orožnike na lice mesta. Z nekega lističa, ki ga je imel utopljenec pri sebi, so dognali, da gre za nekega Roberta Ogrizka. Pri naknadnem pregledu so našli orožniki, da ima mrtvec v prsih smrtonosno rano. Skoro z gotovostjo se lahko 6klepa, da se j« Ogrizek ustrelil sam in nato padel s skale v stu-denškem gozdu v Dravo. Neki orožnik je izjavi^ da je srečal v soboto popoldne Ogrizka, ki ga je nekam čudno divje in zmedeno gledal. Imel je gotovo že takrat samomorilni namen. Orožja sicej še niso našli, a ga varnostni organi marljiv« iščejo. * Neznan utopljenec. Iz Ljubljanice so poteg^ nili truplo neznanega moškega. Truplo, ki je bild popolnoma golo, je moralo ležati v vodi že nekajj dni. Na mrtvecu ni bilo opaziti nikakih znakov nasilstva. Zato je verjetno, da gre za samomor. * Razveljavljena porotna sodba. V poletju se je vršila pred mariborsko poroto razprava proti posestniku Ivanu Cahuku iz Gorite pri Murski Soboti in njegovemu 171etnemu sinu Kalmanu zaradi obtožbe umora gospodinje Žuže Saveljeve. Po priznanju Kalmana Čahuka se je on s svojim očetom vred jezil nad Šaveljevo, ker ga je obdolžila tatvine. Kalman je nadalje priznal, da je usodnega dne odšel njegov oče Ivan Cahuk v stanovanje Žuže Saveljeve, sin Kalman pa je stal na Straži. Cez kakih pet minut se je vrnil Ivan ('"abuk ■ iu prinesel nekaj krožnikov, kozarcev, kos č/nega platna in krvavo sekiro iz stanovanja. Popoldne go našli Šaveljevo mrtvo. Preiskava dolgo časa ni mogla najti krivcev, ker sta Cahukova obdolžila umora dva druga. Pri razpravi s> porotniki zanikali krivdo Ivana in Kalmana Cahuka, čeprav so sprva potrdili Kalmandvo souJele/.bo pri umoru obenem z zanikanjem Ivanov® krivde na umoru. Bilo je jasno, da si porotniki * \ p rajanj i niso znali pomagati in je bil 1ako swdui dvor kakor tudi avditorji presenečen nad izrekom porotnikov. Državni pravdnik je vložil proti sodbi ničnostno pritožbo in Stol sedmorice v Zagrebu je pritoži)i ugodil, sodbo razveljavil in odredil .novo razpravo, ki se bo vršila sedaj v zimskem porotnem zasedanju. * Napad. Prejšnjo nedeljo zvečer sta se dve družini vračali od gostilničarja g. Soriška v Šklen-drovcu proti Zagorju. Pri Medvedovi žagi sta iz zasede skočila dva moška in pričela posamezne obdelovati s kolci. Zaradi teme in splošne zmede se je posrečilo napadalcema zbežati. Družba, od katere so trije lahko poškodovani, se je m rala vrniti in je prenočila v gostilni g. Boriška. * Vlom v menjalnico v Ljubljani. V usdeljo popoldne je bil izvršen v Kolodvorski ulici v Ljubljani drzen vlom v izložbeno omarico Mikli-čeve menjalnice. V omarici se je naliajalo za okrog 2GOO Din raznih valut. Policija je osumila kot storilca bivšega Mikličevega hlapca 201einega Josipa K. iz Šmartna ob Savi. Fant je bil aretiran, vendar zanika vsako krivdo. * Zločinski pchotncž. Iz Poljčan pišejo: Og**-t>en zločin je zagrešil te dni nad petletno deklico, hčerko uglednega tukajšnjega posestnika, neki Anton Dolšak, ki so ga orožniki kmalu aretirali in se sedaj že nahaja v zaporu. Ta zver v človeški podobi je povrhu še okužena. Nesrečnega otroka so sicer takoj oddali v bohiico. toda šibko dekletce je poškodbam podleglo. DoLšak je okrog 30 let star, poroden in je bil zadnje čase zaposlen v kamenolomu. * Velik vlom v (rgovino pekovskega moj.stra Robansa v Mariboru. V noči od sobote na nedeljo eo pretkani lopovi vlomili r trgovino pekovskega mojstra Karla Robausa v Mariboru. Navrtali so fcelezno blagajno in odnesli gotovine in dragocenosti v skupni vrednosti 70.000 Din ter izginili. Prva je zapazila zločin prodajalka v zgodnjih jutranjih urah, na kar je bila o zagonetnem vlomu obveščena policija, ki je takoj ukrenila vse potrebno, da vlomilce čim prej izsledi. Izkazalo se je, da je moral biti izvršen vlom, ki je brez d®oma največji v poslednjih letih, s sodelovanjem nekoga, ki je bil o razmerah v hiši dobro po-uč»m. Vloma je bil osumljen Duuajčan Hans Ar-ttmn, ki je bil leta 1923. zaposlen pri Roba usti. Možaka, ki jo je mislil odkuriti preko meje, so kmalu našli in aretirali. A rman je zločin priznal. Pomagala sla rmt še dva lopova, katerih imen noče izdati. Pri areti ranču so še dobili del plena. * Poskusen samomor. Služkinja pri g. Hladetu V Gornji Šiški Ljudnula Kureiitava, pristojna v Žalec, se je vrgla te dni pod tovorni vlak. K sreči je vlak ni pogasil pod seboj, marveč jo je odbil in vrgel v stran s proge s težkimi poškodbami na glavi in velikimi ranami na. nogi iu po životu. Težko ranjeno obupanko je odpeljal rešilni voz SV. bolnico. * Tri leta ječe zaradi razžaljenja veličanstva. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je vršila obravnava proti lastniku hotela «Vrbas», Stepami Jvoši, ki je na nekem zborovanju izrekel besede,. ki so tvorile razžalitev veličanstva. Sodišče ga je obsodilo na tri leta težke ječe. * Neuspeli vlomileev v Prekmurju. Te dni proti polnoči se je priklatila vlomilska drhal v Bratance. Najprej so obiskali posestnika in čebelarja Ivana Sreča. Vlomili so v klet in odnesli nekaj pšenice v vrečah ter še nekatere malenkosti. Ko so pšenico spravili na varno, so se vrnili, da odnesejo tudi nekaj rži. Po nerodnosti pa so prevrnili neko korito. Ropot je prebudil domače, ki so prihiteli v klet, a vlomilci so jo medtem že pobrisali. Odtod so se vlomilci napotili naravnost k zetu posestnika Sreča, k Martina Balažičo, kjer so vlomili v pivnico in klet. Tu so odnesli okrog 100 kg ajde in štiri kokoši. Njihov ropot je zopet prebudil prebivalce in drhal je morala bežati. Še isto noč se je vlomilska drhal iz Bratancev napotila v Lipovce, kjer so pri posestniku Martinu Jeriču zopet vdrli v klet in odnesli precej pšenice. Takoj nato so pri drugih sosedih poskušali svoj zločinski obrt. Toda ! obnašli so se tako nerodno, da so jih domači ; povsod pravočasno prepodili. ! * Lov za tatom. Na novi stavbi Pokojninskega j zavoda na Miklošičevi cesti v Ljubljani je dte-| lavec Z. obesil na žebelj v zidu svoj suknjič. Nc-| nadoma je smuknila mimo dolga postava in suk-i njič je že bil v rokah Otmarja K., že 17kraf pred-| kaznovanega nepridiprava. Slučaj pa je hotel, ; da je tatu zapazil mimo vozeči Turkov hlapec, ki I je s kričanjem opozoril delavce na Otmarjevo ' tatvino. Ta ni takoj zbežal, marveč si je oblekel i ukradeni suknjič pod svojo suknjo, nato pa jo i naglo udri proti Slomškovi ulici. Lastnik suknjiča in ostali delavci so bili takoj na nogah in pričela j se je divja gonja. Otmar se je končno preveč upehal ter so ga lovci kmalu prijeli. Moral je na mestu sleči ukradeni suknjič, nakar so ga izročili I stražniku. ! * Ljubosumni ubijalec. V Grabčanicah se je 'pred dnevi odigrala krvava Ijidavna tragedija. V tamošnji grstilni ie bila nameščena lepa nala-' karica Slovenka Mina Janžkova iz Celja. Bila je ; vedno vesela in imela je prav lepe oči. Dvorili so S ji mladeniči iz vseh krajev. Najbolj jo je vzljubil ! neki trgovec Avram Papo iz Sarajeva, ki je bil zelo ljubosumen na vsakogar, ki se je približal lepi natakarici. Misli! je samo nanjo in hrepenel po njej. Mučila ga je samo misel, da ima Mina , tudi druge rada. V svoji ljubosumnosti je popolnoma obupat. Te dni je Mirta odšla na izpreliod | z bančnim uradnikom Smajlem Graclaščevičem. i Na potu sta srebala AvTama Papa, ki je zgrabil dekle in se začel prepirati. Nenadoma je potegnil Avram samokres iz žepa in ustrelil na ljubico. ! Nesrečnica se je zgrudila težko ranjena na tla. ' Gradaščevič je priskočil, da bi Avramu iztrgal o rožje. Ta je pa sprožil drugič in uradnik je padel mrtev na tla. Takoj nato je počil še tretji strel. Avram si je pognal kroglo v glavo in obležal na ' mestu mrtev. Težko ranjeno natakarico so prepeljali v bolnico v Tuzli. Omeheanje trdega mesa. Meso starih živali dela gospodinji preglavice, kajti cela družina godrnja nad tem. Iznajdljive gospodinje pa so tudi tu našle pomoč. Ko se začne juha peniti v loncu, to se pravi, še preden zavre, prrlij nekoliko ruma ali žganja. Za en kilogram mesa zadostuje pol žlice. Meso postane mehko in nima prav nobenega okusa po žganju ali ritmu. Pomoč proti preveč osoijeni jedi Zelo neprijetno je gospodinji, če jc jed preveč, osolila. Pre-grni čez posodo, v kateri je preveč osoljena jed, čist prt ter nanj potresi perišče moke. V nekaj minutah bo jed baš prav slana. Sredstvo za razpokane roke. Mnoge gospodinje zelo trpe zaradi bolečin, ki jih povzroča razpokana koža na rokah. Umij roke ter iih dobro obriši potem pa iih večkrat namaži z li monovim sokom ter pusti, da se na roki posuši. Res je. da peče, toda pomaga. Odprava nahoda. Jeseni je nahod rad zelo čest gost. Dobro sredstvo za obrambo pred to nadLgo je limonov sok, ki ga moraš večkrat dnevno potegniti v nos. Zatrjuje se, da se na ta način nahod hitro odpravi. Lastno hčerko hotel zlorabiti. Zaradi gnus- ; nega zločina je prišel pred sodišče v Sarajevu ; 381etni Anton Relota iz vasi Rukovice. Obtožnica ga dolži, da je stalno nadlegoval svojo 161etno ! hčerko Kato. Preganjal jo je na vse mogoče na-1 čine, in to tako oči vidno, da je za njegove namene | vedela vsa rodbina. Nekoč je hčerko zapodil v klet in ji zap-etil, da jo na mestu ubije, če se mu ne uda in ne zadosti njegovi živalski pohotnosti. Kata se je na vse to preganjanje vedno srečno iz-i maknifa. Njegova rodbina ga je opetovano rotila, naj pusti hčerko pri miru, teda ou se za vse to ni zmenil. Relotova žena in hčerka nista mogli več I prenašati tega neznosnega življenja in sta skle-, nili naznaniti očeta orožnikom. Ko so tudi šte-| vilne priče potrdile njuni izjavi, so orožniki are-j tirali Reloto in ga izročili sarajevskemu sodišču, i Iti ga je obsodilo na pet mesecev ječe. * Pri gripi, bronhitisu, vnetju bezgavk, katarju pljučnih konic, nosu in požiralnika, obolelosti , ušes in oči skrbite za to, da želodec in črevo z ! rabo prirodne grenčice «Franz Josef» večkrat ! temeljito očistite. Odlični strokovnjaki za nego-! vanje zdravja potrjujejo, da tudi pri vročičnih na-' lezljivih boleznih voda «Franz Josef> trpečemu j človeštvu izkazuje velike dobrote. -f- Bahanje s pavovim perj«m. « Domoljub* piše: ^Italijanu uslrezi vse do zadnjega, da bo prijazen, Italijan pa, čim več je dobil, tem bolj je bil predrzen. Dr. Korošec in dr. Marinkovie pa sta bila drugačnega mnenja: «P«sii Italijo pri miru in zagotovi si drugod dobrih in zanesljivih pri-jateljev.> No, kar se tiče sklenitve prijateljstva s Francijo, ima dr. Korošce prav toliko zaslug kakor tisti Janezek, ki bere cDamoljuba^ in se opaja z 4 Domoljubov« brihtnostjo. Mislimo, da se tudi pretežna večina cDomaljubo.vih» bralcev ne da varati s takim otročjim besedovanjem. Dejstvo je le eno: SLS je radikalska dekla, ki mora poslušati radikalsko komando, sama pa komandirati ne sme, komaj sme morda izraziti kakšno ponižno željo. -f Narodna skupščina skoro le počiva. cDomo-ljub* piše, da je sedanja vlada pod vplivom dr. Korošca začela z vztrajnim in dobro premišljenim gospodarskim deloni. To je precej drzno norčevanje iz nepoučenih bralce«, ko je vendar splošno znana, da ima Narodna skupščina komaj eno ali dve seji na s eden. Po je torej neprestano počivajte dobro premišljeno gospodarsko delo. 4- Odpravite biro in znižajte davke! «Domo-tjubs beseduje o dvignjenju gospodarske moči vseh naših delovnih slojev, zlasti kmeta, in pravi, da je v prvi vrsti treba znižati previsoke dajatve. Tako je prav! Kar začnite in odpravite biro, znižajte visoka davke in gospodje pri oblastnem odboru naj bodo bolj poceni, pa bo mnogo poni agano! IZ POPOTNIKOVE TORBE Pismo Komar^vaga Mihaleka R a d o s 1 a v c i, novembra. Liifti g. vrednik! Dugo sen sc nc glasa, zaj pa sen si misla, ka bi pa malo dobro bilo kaj napisati v «Domovino». Veste, zaj do pri nas tote prasnete volitve, ka mo volili rihtara, pa še o.ve strice kcoj, ka do jemi neke pomagali. Liibi gospod, hiido je v Radoslavcih. Povsodik je blato, liidje pa nc vejo. keri rihtar bi bole dela nainet na ccsti. Da bi bole lehko tratili, so si postavili cele tri tiste veke ceglce. Gor pa se je dosta •'tidi moglo podpisati, ka de pre bole valalo. En takšni ceglc je od Združenih kmetov, želarov pa delavcev. Tam so goreli napisani kmeti, želari, delavci, pa eden obrtnik je tudi. Jaz sen san Sledeče srečke Mim redne llerije Sine pri ZiMi r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile izžrebane dne 21. t. m.: 4000 Din je zadela srečka 83.^11, 2000 Din pa 99.503, Po 500 Din pa so zadele naslednje številke: 14.138, 100.735, 15.458, 30.993, 115.622, 115.685, 115.659, 8.0C8, 20.851, 20.802, 23.480, 23.491, 83.281, 86.390, 86.329, 86.307, 20.205, 24.290, 24.230, 34.073, 61.259, 61.270, 70.256, 71.849, 110.796, 122.733, 122.769, 73.606, 30 980, 40.551, 53.428, 66.671, 91.785, 91.777, 91.735, 8.022, 9.764, 9.779, 9.712, 11.528, 11532, 20.863, 47.763, 47.788, 59.305, 60859, 70.256, 71 849, 83.278, 96.946, 110.168, 120.199, 120.176, 9.361, 9.385, 20.236, 34.046, 34.057, 34.024, 34.029, 58.033, 58.090. 58 048, 73.682, 73.666, 82^44, 99.538. 99.540, 110.747. 110.760, 9.782. Dne 22. t. m. so bile izžrebane: 2COO Din eo sracfele srečke HO.M8. J11171 in 34.062. Po 500 Din pa so zadele naslednje številke: 14. J 23, 91.761, 34.114, 71.855, 5.779, 91.763, 47.737, 86.323, 15.433, 15.428, 91.784, 115.676, 59.303, '8, 59-380. 86336, 30.944, 9.710, 59.318, 83.303, 40.583, 9.735, 59.370, 8". 359, 53.401, 11522, 59.369, 93.941, 53 415, 11.£89, 60.803, 96.930, 66.688, 11.507, 60.857, 91734, 20826, 70.2R5, 98 962, , 97 792, 91.729, 20.806, 71.885, 97.768, 97.748, 110.1€6, 110.186, 111.188, 111.191, 1C0.131, 120.171, 120.163, 123.381, 123.366, 123.376, 9.353, 20.206, 34.076, 58.060, 58.068, 61.297, 61.284, 87.135, 87.143, 99.512, 110.702, 110.770, 122.776, 122.7£9. 70.265, 82.502, 82.576, 82.552, Ene 24., 25. in 26. t m. so bile izžrebane: fCCO Lir so zzčele iictle 11 .£5 C, 2, i.1Z4% S1.7-C, £9 £74, S7.146, 99.536, 86.3C6, 2C.216, i 87.1 8. Po 500 Din pa so zadele naslednje številke: 14.126, 14.114, 5.742, 15.459, 15.4P4, 30.937, 40.556, 53.444. 66.660, 66.658, 91.782, 91.724, 8.041, 9 774, 11.552, 11.537, 11.544, 2C.840, 20.883, 34.137, 47.785, 59 390, 59.366, 60.F24, 60.856. 71 8T7, 71.864, 71.808, 83.213, 8?.273, 86.309, 86 311. 96.955, 97.719, 97.738, 97.775, 97.715, 97.787, 110 123, 110.184, 116.102, 111.143, 39.141, 39.128, 12f .112, 120.137, 123.364, 9.364, 20.270, 20.286, 24.269, 34.042, 85.040, 71.857, 71.864, 71.808, 73.626, 82.598, £2 572, 87.153, 99.510, 99.582, 99.587, 122.762. 100.701, 100 709, 5.774, 5.753, 15.464, 53.416, 66.666, 91 772, 115.616, 8.074, 8.069, 8.023, 8.006, 9.7Č9, 11 5r.4, 11.572, 11.591, 11.599, 20.879, 20.868, 23 483, 23476, 23.469. 23461, 23 431, 34 128, 47.794, 59.315, 59 3?9. 59.367, 60849, 70 291, 71.824, 83.258, 86.394, -86.373, ""96 928, 96.937, 96.990, 97 722, 110.1-3, 110.107, 111 118, 39.139, 39.114, ?9 102, 120 115, 120.128, 120 183, 123.367, 9.305, 9 367, 24 297. 24 243, 24 2V)4, 24.251, 24.215, 34.048, 58.043, 58.034, 58.058, 61 2"3, 70.291, 71.824, 23.679, 73.691, 73.631, 73.695, 73.629, 87.186, 110.750, 122.777, 122.722. 14.137, 76 747, 5.796, 5.708, 5.716, 15.496, 30.942, 30.918, 30.917, 53.408, 66.691, 66.630, 66.636, 91.778, 115.640, 115.638, 9.761, 9 740, 9.745, 11.596, 11 583, 11.577, 20.801, 23 406, 23.436, 34.101, 34 l q2, 48.901, 48.527, 59.356, 59 3f"3, 60.E05, 60 850, 70.254, 7G.2?8, 70.246, 70.298, 71.858, 83.240, 83.294, 86.381, 96.991, 96.983, 96.969, 97.7E9, 97.751, 97.765, 97.717, 97.735, 111.166. 111 195, 39.124, 120.122, 123.355, 9315, 9.320, 2T1.283, 20.288, 24272, 24.258, 34.022, 84.009, 34 001, 34.023, 34 094, 34.050, 58.057, 58.062, 58.or8, 61.262, 61.211, 61.242, 61.225, 70.254, 70.238, 70.246, 70.298, 71.858, 73.662, 87.200, 87.141, 99 561. 122.799. Dobitke bomo izolačevali od 17. decembra do 31. marca 1928. PRI ZADRUŽNI HRANILNICI. R. Z. Z O. Z.. SV. PETRA CESTA ŠTEV. 19. vida, kak majo to fajn vkup nareto. ka niše nemre nič prigovarjat. Meni se je grozno to dopalo ka delajo vsi skupno. Te pa so nekši strici pravili, ka ne bi smeli ludje potli v jihovo škatlo spuščati totih presnetih kruglic, ka so pre tan polek sama deca, pa tisti, ki so ne vrrti. Jaz pa sen negi čiija, ka majo zaj vsi glihne pravice, rragari je kmet, želar ali pa delavec. Jaz pa bi tak reka vsen. keri še verjejo v našega starega Boga, ka tri soje kriiglicc spustili v škatlo Združenih kmetov, želarov pa de-iavcov, kera de v Radoslavcih tretja (3.). Skoro bi še eno pozaba. Tu pri Mali Nedli povajo novo cerkev že od potli. ka je še Kolarič bije iu župnik. Ne ven, kak je to, ka še nega nove cirkve. Venda zidarov nemrejo dobiti. Ludje vse forme gučijo. Neki pravijo, ka naj samo v cirkvi pavočino doj zmetejo, te pa da pre zadosta veka. Veste, ludje so hudi na tote gospode, ka jin morejo zendriigin spravlati kcoj nekšni cejak za mešivati. Dosta liidi je že pravilo, ka si morejo motike sami kupiti, če čejo iti kopat, ka bi koj zaslužili. Te pa bi si ovi gospodje v farofi tiidi mogli sami ccjak kcoj splavlati, čc čejo koj zaslužiti na totih mešali. Toti naši gospodje mešniki tiidi hodijo po zbirci. Za kaplana, pa za mežnara šc niše nič ne reče, na župnika pa so malo hiidi. Kcoj farofi majo fajn kmetijo, te pa še hodijo prosit. Dragi liidji. ali je ne to smešne! Ka pa bi oni rekli, če bi eden dober virt priša jih prosit za nekšno reč. Bržčas ne bi do kraja poveda, kaj bi rad. pa bi jemi že rtkli. ka ma zadosta veki grunt, ka si lehko to vse san doma pripeva. Jaz bi reka. ka naj bi dajala zbirca rajši tistin. keri so resen siromaki. Čas bi bija. k a bi se naprava konec tote petlarije, kero so že naši dedeki plačevali. Vsi. keri ste v radoslavski občini, korajžno spuste kriiglice v 3. škatlo za listo Združenih kmetov, želarov pa de'avcov. Zdaj pa z Bogom, dragi gospod vrednik! Po volitvah bon si pa že čas vzeja, ka bon ka napisa. Občanom občine Marija Gradec Marija Grade e, novembra. Prvič po petdesetih letih, odkar obstoja naša občina, nam je omogočeno, svobodno govoriti ter si voliti v občinsko upravo ljudi, ki bodo znali pomagati preobremenjenemu davkoplačevalcu in uvesti v našo občino piavo gospodarsko delo, ako bodo izvoljeni. Dana nam je prosta volja, da sodimo sami o svoji usodi, zato nas kliče gospodarska dolžnost na svobodno pot, ki nam je dana na praznik 8. decembra, da si izvolimo v bodoči občinski odbor sposobne može. Do sedaj so se občinski odbori sestaGjaii za našim hrbtom brez vsakršnih volitev in se tudi ni gospodarilo v prid občanom. Diktatura SLS s svojimi političnimi eksponenti je upropastila vsako gospodarsko misel in občina ni mogla napredovati. Iz občinskega gospodarstva mora v bodoče izginiti vsaka politika. Tudi kimavcev ne sme biti v občinskem odboru. Zato se je sestavila iz poštenih in trezno mislečih ljudi gospodarska skupina z nalogo, da pomaga kmetu k napredku in znižanju visokih občinskih doklad. Ta skupina je postavila za te občinske volitve svojo listo, na kateri kandidirajo gospodarski ljudje brez razlike strank, katerim je na tem, da gospodarstvo v občini ne bo še naprej tako propadalo in hiralo kakor do sedaj. Nekdo je v {Slovenskem Gospodarju* pisal, da je to lista demokratov, srcijalistov itd. To jo laž. Take besede »zusti človek, ki mu ni pri srcu svobodna volja občanov. Tudi se je proti moiem, ki so podpisali gospodarsko listo, uprizorila s strani nekaterih sedanjih občinskih odbornikov in pa priganjače*- SLS strašna gonja m so jih z raznimi grožnjami prisilili, da so p rek lira I i svoje podpise, niso pa menjali svojega mišljenja napram gospodarski listi. Nasprotniki so s tem dejanjem pokazali, da so proti gospodarstvu: bojijo se volitev in izvolitve odbornikov gospodarske liste, ker se zavedajo, da bo njihovi samovoljni politiki za vedno odklenkalo. Občani, pogum velja! Ne bojte se nikogar in dajte duška svoji nezadovoljnosti s sedanjim občinskim gospodarstvom s tem, da boste v četrtek 8. decembra oddali svoje glasove za gospodarsko listo in njene kandidate. Ce boste storili tako, boste izraziti zaupanje možem, ki so politično ne-omadeževani in ki trezno mislijo na napredek Vaš in občinskega gospodarstva. To eo ugledni kmetje, v katerih je dovolj dobre volje in sposobnosti za delo. Njihova naloga je. da se pri nizkih občinskih dokladab stori vse, kar je kmetu potrebno. Občina se bo morala brigati za popravo cest, povzdigo živinoreje ter za zavarovanje na«e živine. Pri sedanjih težkih časih je potrebno, da se kmetu pomaga, da bo lahko dobro prodni svojo pridelke, kar se labko poskrbi potom raznih zadrug. Treba je pospešiti mlekarstvo, ki nam daje največje dohodke. Vse to je naloga gospodarsko liste in njenih kandidatov. Zato jim ie treba dati zadostno moč. da vse to izvedejo. Moč jim boste dali Vi, kmetje, delavci in obrtniki, če bo«te zanje glasovali, in to bo storil gotovo vsakdo, ki mu je pri srcu napredek. Dosedanji občinski možje so spali, kakor spi tudi naš oblastni p<>sl»nee v oblastni skupščini v Ljubljani. Samo sladke besede in obljube pred vsakimi volitvami brez dejanj ne koristijo ničesar. Zato naj bo vsak volilee agitator za gospodarsko listo, katera ima pri teh volitvah drneo (2) skrinjico. Vsi na volišče 8. decembra in v boj za naš gospodarski napredek! Volilni odbor gospodarske liste t Marija Gradcu, Iz društvenega življenja naših rojakov na Vestfalskem G1 a d b e c k, novembra. V sredo 16. novembra popoldne je imefo Jugoslovensko podporno društvo v Gladbecku svojo mesečno sejo v gostilni pri g. Kupperju. Zbranih uas je bilo precejšnje število Slovencev. Okoli 4. ure nas je iznenadil visok obisk; prispeli so namreč zastopniki Jugoslavije gg. generalni konzul, vicekonzul in komisar iz Diissel-dorfa. Prišla sta tudi gg. Pavel Bolha iz Bottropa in podpredsednik Društva sv. Barbare iz Gelsen-kirehna. Ko so gospodje sedli, je dal g. Košir, predsednik Jugoslovanskega podpornega društva v Gladbecku besedo gospodu Bolhi, ki je pozdravil zastopnike naše države. Nato je g. generalni konzul srčno pozdravil vse prisotne Slovence in izrazil svoje veselje, da so Slovenci v Poruhrju ostali zvesti domovini, in maternemu jeziku. Poudaril je zlasti tudi, da je njegov cilj sioga Slovencev v Poruhrju brezj pričkanja. To je tudi želja g. Bolhe in vseh tuj kaišniih Slovenccv. Gospod Koncilja je v kratkih besedah pozdravil prisotne in omenil, da bi bilo prijetno, ako bi bili vsi Slovenci kakor en mož. Potem bi se laže dalo kaj doseči. Tudi njegov govor je napravil na nas vse dober vtis. Naša društva si žele, da bi se stari spori ne ponovili. Kanadsko pismo Levack (Kanada), 8. novembra. Odstopite ml, gospod urednik, zopet nekoliko prostora v listu, ki se nam je zelo priljubil. «Do-movina» prihaja k nam redno in smo je vedno veseli, ker nam prinaša mnogo zanimivih novic iz domačih krajev in prijetne podlistke. Res, težko v enaki razdalji. Kakršna je toplina, rabi riž tri do pet mesecev, da dozori Dokler so rastline še majhne, po večkrat stolčejo tla med njimi, da jih bolje pritrdijo v zemljo in da zabranijo rast plevelu. Med vsem tem časom ostane polje pod vodo, dokler ne začne riž rumeniti. Potem napravijo, da voda odteče. Ko so zrna zrela, po-žanjejo riž, strnišče pa nekaj časa puste, nato pa preorjejo, da posejejo drug sad. Riž omlatijo na Kitajskem ali takoj na polju. To napravijo na ta način, da otepajo snope čez rob soda, v katerega leti zrnje. Mlatijo pa tudi v skednjih tako, da tolčejo s snopi po kamenju. Mlatijo pa tudi z voli. Da pa se more riž uživati, morajo odstraniti pričakujemo »Domovino*, vsak teden. Po njej še debele luščine in tenko kožico, ki odeva zrno. izvemo, kaj se dogaja v vladi in kakšna nova jTo se izvrši v preprostih mlinih, tanko kožico pa davčna bremena se nalagajo ubogim, zmučenim odstranijo v stopah, podobnih našim stopam, s kmetom, katere že dosedanji davki tiščijo v pre- katerimi phejo lan in podobno. pad. Dasi pridelajo na Kitajskem, Japonskem, na Kako se nam godi? Zaenkrat ne preslabo. Za- malajskih otokih in v Prednji Indiji tolike mno-poslenih nas je tukaj precejšnje število Sloven-lžine riža, vendar te dežele ne pridejo v poštev cev. Delamo v rudokopu niklja s polno paro, da za izvoz, ker ga ondotno številno prebivalstvo si prihranimo nekaj dolarjev. Slovenska korenina vsega samo použije. Kot izvozne dežele za riž napravi vse, ker se ne ustraši posla, ne slabega prideta za nas v poštev le Siam in Birma. ne dobrega. Prilagam Vam za «Tedenske slike» naš Le- Prej so uvažali v Evropo že oluščen riž; odkar pa vemo, da se oluščen riž rad pokvari ali vack, da si ga ogledajo rojaki v stari domovini, izgubi vsaj mnogo redilne vrednosti, ga šele pri zlasti oni, ki imajo tu zaposlene svoje sorodnike nas očistijo. in znance. Posebne zabave tu nimamo. Manjkajo nam tu tudi prijetni obrazi naših slovenskih deklet. Želimo vesele božične praznike, srečno novo Kakor je riž važna hrana, vendar je uživanje tega sadu zvezano z neko nevarnostjo. Po obsežnih pokrajinah Azije je divjala pred kakimi petnajstimi leti nevarna bolezen, takozvan beri-berl leto in mnogo zabave vsem bralcem in bralkam Zlasti v ječah in na veliklh kmetijah je zahtevala «Domovine», posebno našim dekletom, slovenski imn0go žrtev. Ljudje so zboleli na oteklini nog tantje iz Kanade. «Domovini» pa želimo mnogo novih naročnikov v prihodnjem letu. A1 o j z i j S t r a j n a r Riž in niso imeli teka. V začetku je bilo bolnikovo stanje še znosno, a seje kmalu zgoršalo; vse telo je postalo vodenično in slednjič se je bolezen lotila srca. Število mrtvih je bilo izredno veliko. Dolgo so bili napram tej bolezni popolnoma brez moči, dokler niso izprevideli, da zbole na tej bolezni le ljudje, ki uživajo riževa zrna brez tanke kože. Iz tega so sklepali, da mora tičati tu vzrok bolezni. Videli so dalje, da domačini, ki so sami pridelovali riž in ga phali v stopah, nikdar ne Pri tem se namreč odstranijo uprav one sestavine, ki preprečujejo bolezen. In baš ona tenka kožica, ki odeva zrno, ima v sebi snov, radi katere je riž nenevaren. Dolgo časa so si belili glavo, kakšna je ta snov. Šele leta 1922. so dognali učenjaki, da je to snov, ki se nahaja v tako majhnih množinah v otrobih riža kakor tudi drugih žitaric, da se ne dado niti meriti. Tej snovi so dali ime vitamini. Ko so tako spoznali vzrok bolezni, je postal riž zopet kruh tolikih milijonov ljudi in ona nevarna bolezen je popolnoma izginila, ker zadostuje le majhna količina vitamina, da je uživanje riža brez vsake nevarnosti. vsakdanji kruh 300 milijo nov ljudi Med rastlinami, ki jih človek seje ali sadi radi fbo,le- Nadaljnji poskusi so pokazali, da zbole le njihovega semena in ki mu dajejo hrano, je že od l nekdaj riž ena izmed najpoglavitnejših, saj se z njim preživlja 800 milijonov ljudi. Kitajci pripovedujejo, da je sadil riž že sam cesar Jao okoli leta 2356. pred Kristusovim rojstvom. Ne bomo tu dalje raziskavah, ali se ujema to z zgodovinsko resnico. Gotovo pa je vsekakor, da so gojili riž v Indiji v drugem stoletju pred Kristusom. Tu raste riž na vlažnih krajih še divji; zato pa bo najbrž Indija prava domovina riža. Iz Indije in Kitajske se je razširilo gojenje riža najprej proti jugu in nato proti severu po vseh deželah vročega pasa. Iz Indije si je osvojil riž preko Perzije vso Prednjo Azijo in je prišel tudi na Balkan. Arabci so ga vzeli s seboj na svojih pohodih v srednjo Afriko in na obalo Sredozemskega morja do Španije in Portugalske, odkoder so ga prinesli še dalje v Ameriko. Riž, zlasti ona vrsta, ki jo goje največ in ki je edina razširjena po Evropi, potrebuje, da uspeva, mnogo vode ali zdatno namakanje. V vsej južni in vzhodni Aziji sade riž spomladi, ko začne deževati. Marsikje pa se ne morejo zanesti na dež; zato njive umetno namakajo. Kjer to ni mogoče, je zakasnitev deževne dobe za prebivalce velika nesreča. Ce je malo dežja, je brez dvoma tudi slaba žetev in lakota je neizogibna. Na ravnem si lahko s tem pomagajo, da dvigajo s črpal-nlmi kolesi vodo v kanale, ki namakajo z rižem posejano polje, na strmem svetu pa morajo uporabiti tekoče vode, in to včasih prav na zvit način. Voda stoji le par centimetrov nad kakega četrt metra debelo blatno zemljo, ki mora biti temeljito izorana in prebranana. Seme se mora pošteno v vodi namočiti in nato prav na gosto posejati v posebne grede. Ko zrastejo rastline za pedenj visoko, za kar rabijo do mesec dni, jih porujejo ter nasade po pet ali šest skupaj na prava riževa polja, to pa čim skrbneje v .vrstah Iz življenja rib Kadar morajo preživeti dalje časa v blatu, prila-gode svoja dihala deloma celo zraku. Malokdo ve, da je riba Izumitelj ribolova na trnek. Ta način lova so poznale ribe že davno pred človekom. Globoko v vodi spusti riba iz ust sluzasto vlakno, na katerem je prilepljena ličinka, ki zvabi plen naravnost v usta lačne ribe. Te vrste rib, ki znajo loviti plen na trnke, žive tudi v nekaterih jezerih Srednje Evrope. Med ribami so tudi dobri lovci, ki nimajo pušk, pač pa si pomagajo na ta način, da streljajo po mušicah s kapljicami vode, ki jih poženo z veliko silo iz ust tako, da žuželke ubijejo ali pa vsaj omamijo. V napadu in obrambi uporabljajo nekatere ribe prirojeno lastno elektriko, ki jo je človek spoznal šele v novejšem času. Teh rib je več vrst. Med njimi je najbolj znan skat. Te ribe omamijo z elektriko svojo žrtev, katere se potem z lahkoto polaste. Zanimivo je med drugimi razmerje med moškim in ženskim spolom. Pri ljudeh in živalih je dala narava moškim več telesne moči, ker morajo večinoma skrbeti za samice, pri ribah pa to pravilo ne velja. Med ribami najdemo krepke, do enega metra dolge samice, katerih samci so slabotni, komaj 10 cm dolgi in tako nesposobni za samostojno življenje, da žive izključno le od samice. Da služijo oči pri ribah istemu namenu kakor pri živalih in človeku, je znano. Človek se pa nehote vprašuje, kaj prav za prav ribe vidijo s svojimi očmi Profesor Roule, ki je preiskoval ribje oči, je ugotovil da je med močjo vida pri raznih vrstah rib velika razlika. Pri nekaterih ribah je vid zelo dobro razvit in igra v njihovem življenju važno vlogo, pri drugih je pa okrnjen. Ribe z okrnjenim vidom vidijo približno tako malo kakor človek v mraku. Uho je pri ribah popolnoma okrnjeno; kljub temu pa ribe zelo dobro slišijo. Ribe so zelo občutljive za tresljaje, kar vedo vsi ribiči, ki ne trpe, da bi med ribolovom kdo hodil v bližino. Narava je poskrbela, da občutijo ribe zlasti korake na bregu, ker jim Je to v obrambi najbolj potrebno. _ V letu 2000. bo vojna nemogoča Te dni je proslavil ves kulturni svet stoletnico rojstva slavnega francoskega kemika Berthelota. V Franciji so se vršile pri tej priliki velike svečanosti in francoski listi so se v obširnih člankih spominjali slavnega učenjaka. Pri tej priliki so pisali tudi o Berthelotovem mnenju glede bodočnosti človeštva. 5. maja 1894. je podal Berthelot izjavo, ki je vzbudila zanimanje vsega kulturnega sveta. Med drugim je izjavil, da leta 2000. ne bo več na svetu delavcev, da bo izginila premogovna in z njo še več drugih industrij. Napovedoval je čas, ko bodo ljudje uživali namesto sedanje hrane praške, ki jim bodo popolnoma zadostovali za prehrano. To hrano bodo izdelovali v kemičnih delavnicah in njena glavna vrednost bo v tem, da bo podvržena vplivu vročine, mraza in vlage. Če se Berthelot ni zmotil, bo življenje na zemlji čez nekaj desetletij zelo enostavno. Seveda je vprašanje, kakšno stališče bi zavzeli ljudje napram kemični hrani v obliki nekakih praškov, kajti malo verjetno je, da bi zlasti požeruhi zamenjali mastno pečenko s praški. Morda se bodo bodoča pokolenja navadila take hrane, ki bi pomenila znatno olajšanje' borbe za življenje. Berthelot je govoril tudi o drugih vprašanjih bodočega človeštva. Izjavil je, da leta 2000. vojna Ogromno je število raznih vrst rib, ki jih poznamo. Mnogo vrst pa je, ki jih tudi prirodo-slovci ne poznajo natančneje. Globoko v morju žive čudne ribe, ki le izjemoma prihajajo na površje ter le slučajno postanejo človekov plen. Z opazovanjem in proučavanjem življenja rib se mnogo bavi francoski profesor Roule; iz nje- sploh ne bo mogoča. Življenske razmere se bodo govih spisov povzemamo nekatere zanimivosti, ki bodo zanimale tudi naše čitatelje. Kakor ptice in žuželke, ki jim je zrak to, kar je ribam voda, se znajo tudi ribe prilagoditi razmeram. Živali, ki žive na suhem, so v tem pogledu daleč zaostale za ribami in pticami. Ribe so med vsemi živimi bitji najbolj gibčne in urne. Ustvarjene so za življenje v vodi, kjer plavajo; so pa tudi ribe, ki lahko letajo in lazijo po suhem. Nekatere ribe znajo celo plezati na drevesa. Ako so izpostavljene nevarnosti, da voda okrog njih Izhlapi, se zarijejo v blato in počakajo deževnega vremena, da lahko zopet plavajo po vodi. tako izpremenile, da ni niti misliti, da bi prišlo med poedinimi narodi do oboroženega spopada. Vse meje med državami bodo izginile, vojaštva ne bo več in tudi orožja ne bo nihče več izdeloval. Zgodba dveh izgubljencev Bilo je tam nekje za Št. Vidom blizu Ljubljane. «Tako, stvar je zdaj taka,» je dejala ona, «ce me vzameš ti, je prav, če pa nisi pri volji, me dobi kdo drugi.» »Eh, kar jaz te bom vzel!* je zastokal France in prijel Tinco za podbradek in se je pridušil, da bosta stopila naslednjega dne v Ljubljano kar k samemu škofu in ga prosila, da ju v stolnici okličejo kar «enkrat za trikrat*. Nekaj dni za tem je Tinca oblekla svoje najlepše krilce, se ogrnila v plašč ter si posadila na glavo klobuček. France si je očistil čevlje in ©tu sta jo mahnila skozi Šiško. Med potjo sta se pomenkovala o najrazličnejših stvareh. Tinca je pripovedovala, da bo vedno rada ostajala dcma. France je govoril kaj najraje uživa ob nedeljah, kaj cb ponedeljkih, in je navdušeno mlaskal z jezikom rekoč: »Saj včasih bova lahko priredila tudi kakega zajca ali kokoško...* Pri tem se je nasmehnil in pomenljivo pogledal na najbližje dvorišče, kjer so kokoši brskale po blatu. Prišla sta že na Dunajsko cesto, kar je France nenadoma začul za seboj važen glas: »Tinca, Tinca!» Koma i se je ozrl okrog, je že opazil Tinco bežati proti Fcgočevemu dvorišču. »Tinca, počakaj!« je komandiral stražnik, »ne proti mestu, saj ne smeš noter!* V tistem trenutku jo je tudi že ujel za rokav. Skoro v enakem tempu sta nato nadaljevala pot proti Blei-weisovi cesti, kjer sta zavila v znano rdečo hišo, kjer je doma oko postave. »Tinca. kaj pa počnete vi v Ljubljani?* jo je pričel tamkaj spraševati policijski uradnik. »Omožila se bom!» je hitro odgovorila Tinca. »Pa ne v Ljubljani!* je ugovarjal uradnikj »saj veste, v Ljubljani vas ne maramo! Za par; let ste izgnani iz našega policijskega okoliša. Ne pomaga nič. preradi ste imeli kar več fantov hkratu, pa tudi takole na levo ste znali zaviti roko... Kje pa imate ženina?« Tisti hip so se zopet odprla vrata in ves razburjen je planil v sobo France. »Hopla!* se je znova zadivil uradnik, »kaj, France, kar sami pridete?* - - »Moj ženin!* je vzkliknila Tinca. »ln pa naš arestant!* je zavrnil uradnik, »saj Franceta iščemo že več tednov, ker dan za dne-' vom straši po tujih stanovanjih... Čeden parček ! Stražnik, kar odvedite ju!» Ženin in nevesta sta se prav milo spogledala, na kar sta odkorakala vsak s svojim varuhom v zapor. »Bo pa ohcet pozneje!* sta si obljubila ter si za slovo segla v roko. X Atentat na dunajskega župana. Te dni je bil Izvršen atentat na dunajskega župana SeitzaJ Zločinec je oddal na županov avtomobil več stre-J lov iz revolverja, ki pa k sreči niso zadeli nikogar. Atentator, ki se piše Strčbinger. po političnem prepričanju socialist ali morda narodni socialist, je skušal pobegniti, a so ga vjeli. Pri zaslišanju je Strobinger izjavil, da ni izvrši! aten-1 tata iz političnih povodov, nego zato. da bi opo-| zoril inozemstvo na bedo, v katero je prišla Avstrija zaradi senžermenske mirovne pogodbe. X Gostija indijskega maharadže. Na dvoru kapurtanskega maharadže so se ta teden začele velike svečanosti. Maharadža praznuje zlato poroko. Oženil se je svoječasno z bivšo čpansko plesalko Anito Delgrade. Ko je bila poroka objav- ljena ljudem v Indiji, so padale cstre besede, češ. da je vzel za ženo tujko, ki je vrhu tega še preprostega rodu. Očitki so utihnili šele pozneje, ko se je zaznalo, da je zakon med špansko plesalko in niaharadžo zelo srečen. Ves čas skupnega življenja sta se maharadža ter žena izvrstno razumela in mahradža je neštetokrat poudaril, kako srečnega ee čuti, da si ni izbral žene po bogastvu, ampak po glasu svojega srca. Slavnosti zlate poroke bodo trajale sedem dn; in sedem noči. Udeleževalo se jih bo 20C0 povabljencev. V Alcalradu se bo vršil velikanski banket, kakršnega menda svet še ni videl. Goste bodo sprejemali v marmornati palači in stregli jim bodo domačini, kakor predpisujejo njihovi obredi. X Največja mesta na evetu. Pred vojno je bilo na vsem svetu dvajset mest, ki so štela nad en milijon ljudi: deset v Evropi, pet v Aziji in pet v Ameriki. Danes je milijonskih mest že štiri deset; od teb jih je v Evropi !e petnajst, mogočno pa so se milijonska mesta pomnožila v Ameriki, kjer jih je trinajst. Azija jih ima enajst in Avstralija eno. Prvo mesto na svetu je Newyjrk z devetimi miljoni in 350X00 prebivalcev. Za njim se vrste London s sedmimi milijoni in 6€0.000, Pariz (4,600.000) in Berlin (4,126.000). Največje mesto v Aziji je Osaka na Japonskem z dvema milijonoma in 115.000 ljudmi, v Avstraliji pa Sydney, ki ima en milijon :n 50.000 ljudi. X Pokvarjen kaplan. Pred dunajsko poroto se je le dni zagovarjal v tajni razpravi 37letni kaplan Maierliofer. obdolžen neprirodnega spolnega občevanja. Obtožnica mu očita, da je kot katehet v Šoli zlorabil več dečkov v starosti 10 do 12 let, nekoč pa je priredil malo gledališko predstavo, pri kateri se je tudi spozabil nad dečki. Državno pravdništvo ga obtožuje šestih takih ostudnih dejanj. Maierhofer je svoja dejanja priznal že med preiskavo. zagovarjal pa ee je 8 tem, da je nagnjen k homoseksualnosti in da se ni mogel pro-tiviti izkušnjavi. Obsodba še ni znana. X Smrt drznega potapljača. Blizu vhoda v stockholmsko pristanišče sta trčili nedavno bku-paj dve trgovinski ladji, katerih ena se je potopila. Te dni so pristaniška oblastva odredila, naj ee spusti potapljač na morsko dno ra ugotovi, ali je mogoče ladjr dvigu* >i ih potegniti iz nje trupla potopljenih mornarjev. Ta naloga j" bila poverjena enemu najboljših švedskih potapljačev. Mož se je spusti! štirikrat v globočino 35 metrov in ostal tam vsakokrat pol ure, na kar se je po kratkem odmoru na površju zopet spustil nazaj. Ko se je spustil tretjič in ostal pod vodo skoraj tričetrt ure, so ga tovariši svarili, naj ne ostaja pod vodo tako dolgo. Potapljač jim je odgovoril iz notranjosti potopljene ladje, naj se ne boje zanj in naj ga ne motijo pri delu. Ko je bil že četrtič pod vodo, je dal naenkrat znamenje, naj ga potegnejo na suhi Kes so ga potegnili iz vode. Mož je slekel težko obleko in se šalil s prijatelji, toda hip nato mu je postalo slabo. Prestrašeni tovariši so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je potapljač obolel na tako zvani potapljalski bolezni. Njegovo srce je začelo vidno pešati. Odpeljali so ga v bolnico, toda že med prevozom je umrl. loterije Zena; «Res je, saj nimaš med obema ušesom-ničesar, kar bi moglo obdržati moje besede...s Previdnost. Gorski vodnik koraka na čelu gruče turistov. Naenkrat se obrne in reče: «Sedaj moramo čez nevarno steno, kjer se je že mnogo gospodov ponesrečilo. Ali smem prositi za plaČilo?> Vzrok. «Kar se govori o ženskem spolu,* je dejal neki sovražnik žensk, »je vse nesmisel. Ni ženske, ki bi ne hotela veljati raje za lepo nego za pametno.* »To izvira od tega.* je menila neka žena, «ker je toliko moških neumnih, a prav malo slepih.* Kolumbovo jajce to sicer ni. pač pa potezno sito »Kompletta" farne ročke, bi omogoča dovršeno pripravo čaja in nudi • tem najvišji čajni užitek. Voni, moč in izdatnost so popolnoma razviti in čajni listi temeljito Izkoriščeni. Vi preimete .Kompletla" ročbo potom tvrdke P. Majzei, Maribor, ako H vpošljete prazne omote čaja znamke .Čajna ročka" » vrednosti prodane«« caia od 3 kg, nadalje b tet spada-jočo puščico za sladkor ati vlivatko za smetano ali čajno skodelico, ako il poSljete praznih omotov za 1 kg vrednosti prodanega čaja. i&jmROčKat Gostilničarjev« sodba. Gost (gostilničarju): «Povej!e mi, gospod Mo-hovt, kakšen človek je Hiačon. Vi ga gotovo dobro poznate, ker prihaja večkrat k Vam.> Gostilničar: «0, ta možak ne mor? biti ka) prida, saj pije pri meni dnevno kvečjemu dve čaši piva .. .> Nepesniška resnica. Vera: «Ali ne čuješ, kako bijeta najini srci?> Mirko: «Ti se motiš! Vež, samo v mojem želodcu kruli.. .> Znak. Cestilee (bratcu svoje izvoljenke): cPrišel sem. da posetiin tvojo sestro.* Bratec: «Ona Vai je že pričakovala » Cestilee: «Kako veš to?> Bratec: «Ker je odšla od doma...> Nesramno. Služkinja (gospodinji): »Vi ste me napram sosedovim imenovali tatico. To je nesramno! Manjkajo mi besede ...» Gospodinja: «In meni manjka deset robcev ter par nogavic...» Boji se zakona. Ona. a, se ne poročne i» On: «Veste, gospodična, če lo morem, se izognem nesreči.* Nepazljivost. Dijaki v šoli ne pazijo, temveč se med sabo zabavajo. Profesor to opazi in nepričakovano vpraša: cGovednik, kdaj je umrl Krištof Kolumb?* Govednik (ves bled od strahu jeclja): «Kako? Kolumb je umrl? Nisem prav nič vedel, da je bil bolan.. .> Dobra kupčija. Kmet: