213. številka. ,.Zd)ao*t .. hv« eikrtt sa Jin, razuM :c tjrtkoT. at) 4. uri r^e^et. SarojBln* inr^n : ta >*«k> leto........?4 tron ca ..nI leta.........IS „ zt< Vtrt leta......„ . ft „ ra »v mPM>r ........ 2 kroni * --' .•»nioo je plad*vati naprej. Na t.- prijotei'.e »p ar>rar* ** r«rt. ___ Ujf»akamah t Trstu s* prodajajo po-l Številke po 6 stotink (3 avč.r, t*^« Trsta pa po 8 stotin* f4 :ivč. Telefon Stv. »70. Trst, v torek 17. septembra 1901. bdin os t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Tečaj XXVI Offlaai se računajo po vrstah v petitu. večkratno naročilo s primernim p op nam ne Poslana, osmrtnice in javne zahvale domač! oelasi itfl. se računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se poSiljajo urednIAtvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo liokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglane »prejema npravnlStvo. Naročnino in tit*!as» je plačevati loco Trst. Urednlfitvo In tiskarna se uaU»|«ilH v ulici Oarintia Siv. 12. 1'pravnlStvo, !c sprejemanje inserat©v v ulici Molim i iccoio 5tv. 3, II. mui-lr. .»iajatelj in odgovorni urednik Kran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. vlv Andrej Marija Šterk- Dijecezu tržaško-kopers ka je osiročena. Danes predpoludne ob I*, uri je zatisnil svoje trudne oči nas viši pastir, naš mili vladika Andrej Marija Šterk. Srcem, polnim odkrite žalosti stojimo ob njegovem mrtvaškem odru. Nekaj neizmerno tragičnega je bilo v življenju tega odiičnega moža, tega visokega cerkvenega dostojanstvenika. Po milini in dobroti svojega srca je bil kakor poklican, da bo delil blagoslov vsem in da bo osrečaval vseh okolo sebe! V uprav idejalni plemenitosti svoji mu je mila duša hrepenela po tem, da bi zadovoljeval na vse strani : pravi apostol medsebojnega miru. Vedno, vsikdar, ob vsakem koraku in v vsakem položenju je danes preminoli vladika hotel dosezati le dobro. A kako redko — tu mislimo zlasti na njegovo vladikovanje v Trstu — so mu vspehi odgovarjali blagi želji in plemenitemu namenu. . . . ! Večkrat nam je bila prilika, da smo ga čuli milo jadikovati radi težkih borb, ki jih je moral biti. . . . In navadno — brez zmage ! To je tisto tragično v življenju pokojnega vladike zadnjih let.....! Često je sezal predaleč v svoji — dobroti in milini. Sam blag in mil, je menil, da tudi druge pridobi z dobroto, milino, vstrpljivostjo in popuščanjem. Motil se je. Ta zmota nm je bil vir mnogemu trpljenju, nemiru . . . . ! Onih drugih, katere je hotel potolažiti z dobroto, ni pridobil. Usodna zmota je bila v nadi, da ljudij zlobnih src pridobi z dobroto.....! Usodno so se sukale stvari, Saj i-m o videli: vsakemu napadu je sledil nov dokaz dobrotnosti in odjenljivosti, a vsakemu takemu dokazu — nov napad T A j»rejasm--ga pokojnika je krvavela o tem, vspričo take nevvpešnosti najplemenitejega prizadevanja. Bilo je nekega dne tam v spe mladi. ko se je pisec tega nekrologa pogovarjal s pokojnim vladiko o njegovih težkih bojih, o razoranih razmerah v našem Trstu. In takrat je sklenil roki, milo potožil — da je rezalo v dušo — ter priznal : Mej tem, ko si brezvspešno prizadevam, da bi pridobil jedne, pa me ve ume jejo drugi in se mi odfttjejo ! S tem lastnim priznanjem pokojnika je povedano z jedno potezo, da pokojnik je bil premil, pre*blag, preplemenit za take zdivjane razmere kakor so v Trstu. Njegovo dobrotnost in milino so njegovi 111 I1J1ŠI sovražniki — oni, katere je hotel premagati z dobrotnost jo srca — smatrali za slabost. In postajali so agresivne ji od dne do dne — proti njemu in — proti nam ! ! In na naši strani, kjer so mu bili verniki resnično udani iz vsega srca — so z žalostjo gledali to brezupno borbo pokojnega vladike z ljudmi zlobnega srca, to prizadevanje, da bi potolažil njih, o katerih smo vedeli vsi, da se nočejo dati potolažiti ! In ti ljudje so bili ob enem : sovražniki cerkve, sovražniki pokojnega vladike in sovražniki — naši : naši krvi, našemu rodu, našemu pravu! In dostikrat, da: skoro navadno so se najhuje zaletali v pokojnega Andreja Marijo takrat, ko SO preko lljega hoteli zadeti nas ! V tej borbi, v tem prizadevanju, da bi cerkev ponižali v orožje proti najzvestejim vernikom, si je neizprosni sovražnik znal pridobiti pomočnikov tudi med njimi, ki bi morali svojemu vladiki stati ob strani, kakor sinovi očetu, ko mu preti nevarnost---- A vladika je vstraja I v svoji dobrotnosti...... To je često ozlovoljalo na naši strani ! Ljudje, ki so z mlekom matere prejeli v srce čut udanosti in zvestobe do cerkve in nje knezov, so cesto postajali zbegani, ker si niso mogli tolmačiti dobrote, kjer bi bila le energija na svojem mestu ! To je bilo tudi povod, da je često tudi na tem mestu — kakor cdmev čutstvovanja med narodom — pala beseda graje ... A vsikdar z najboljim namenom, vsikdar z željo, da bi pomagali dobri stvari, sebi in — Njemu ! Sedaj je izvojeval to življenje — bojev, trpljenja : žrtev svojih plemenitih namenov. Slovenski verniki pa stoje ob njega mrtva h kt m odru v resnični, pristni, globoki žalosti in dušo jim polni le zavest, kako je blagi pokojni nosil v srcu njih, vseh nas; kako yiu je v duši plamenila ljubezen do lastnega rodu-trpina, kako koperneča Mu je bila želja, da bi videl svoj rod ob pragu srečnejih dni : odrešenega, svobodnega, zdravega in krepkega na duši in na telesu. Združeni slovenski verniki se tope v solzah ob mrtvaškem odru blagopokojnega Andreja Marije in molijo združeni : večni »/V iti pokoj K j eg ori jih meniti duši! blagoslovljen bodi 2\jegov spomin med nami vsi/,dar in za vedno! r< kojni Andrej tf arija Šterk se je rodil dne 28. novembra 1827. 1. v Volovskem, je bil torej v 74. k tu svoje dobe. Po dovršeni h gimnazijskih in bogoslovnih študijah je bil posvečen dne 24. septembra 1853. 1. v mašnika; naslednjega leta, 1854., je bil nameščen kakor kapelan v Oprtlju. od kjer je 1. ls$5. prišel v istej lastnosti k »jezuitski« cerkvi v Trst. L. 1857. je postal stolni vikar pri sv. .Tustu in je istočasno tudi poučeval zgodovino v tržaškem semenišču. L. 1861.- je napravil župniško skušnjo in bil leta 186C». imenovan župnikom v Lovrani. Leta 188<>. je postal stolni kanonik v Trstu, dve leti za tem stolni župnik in 1. 1885. kapitu-larni dekan istotam. Dne 25. januvarija 1894. 1. imenoval ga je cesar škofom krške škofije, dne 18. maja istega leta pa je papež potrdil to imenovanje; dne 24. junija je bil v Trstu posvečen krškim škofom, dne 2G. avgusta 1894. pa v Krku instaliran. Že dve leti pottm. t. j. dne 1. junija 1896. 1.. ga je cesar imenoval škofom tržaško-koperske škofije; dne 25. istega meseca sledilo je temu imenovanju papeževo potrjenje, na kar je bil pokojni Andrej Marija Šterk dne 8. septembra v Trstu slovesno instaliran Škofom tržaške, dne 18. oktobra pa v Kopru škofom koperske škofije. — L^mrl je danes, ob 9. uri zjutraj v Trstu. Omeniti nam je še, da je pokojnik v prejšnjih časih, — v prvih časih preporajanja v Istri — aktivno udeleževal naših narodnih borb in je bil več časa deželni poslance naše stranke v družbi s prvoboriteljein narodne stvari v Istri, z drom. D. Vitezičem. Fiat applicatio. VIII. (Glej »Edinost« od dne 3. sept.) dosedanjih člankih smo izvajali, kako neznosne po razmere v |m>krijini istrski, toliko v vsem javnem življenju, kolikor V deželnem zastopa, v deželnem zboru. Povdarjali smo, da take razmere, nevredne pravne in civilizirane, najmanje pa konstitucijonelne države. ne izmenjajo le vnebovpijoče krivice našemu življu, sestavljaj oče m u večino prebivalstva, ampak da so pogubne za javno blaginjo sploh, brez razlike narodnosti. In sicer zato: ker delu za javni interes odtezajo celo vrsto izbornih delavnih moči, ker ne dopuščajo, da bi naravne sile v deželi prišle do veljave in razvoja, ker zastrupljajo čutstva in > t»m uničujejo predpogoj razcvitu dežele: medsebojne odnošaje, mir v deželi! Zlasti razmere v deželnem zboru — kakor jih večina vtem za stopu proračunjeno ustvarja, (•hranja in vzdržuje — so pravi destruktivni element, ki j>ogubno, razdirajoče in zastrupljajte vpliva na vse razmere, na vse javno življenje v deželi. A ravno tako, kakor deluje pogubno, bi lahno — tako smo povdar-jaii — deloval pomirljivo in blažilno na raz-pa'jcne duhove v deželi! Ta svoja izvajanja v zadnjem članku smo zaključili z izjavo: da dosedanje postopanje v deželnem zboru istrskem p<>menja zločin na javnem miru v deželi, torej zločin na koristi vseskupnega prebivalstva. Potem smo si stavili ta-le tri vprašanja : Je-li nade, da signori iz večine v dogiednem ča-u pridejo do te»a spoznanja? In: je-li ta večina edini krivec? Nima-li morda sokrivcev ? Na prvo vprašanje odgovarjamo hitro z odločnim — ne! To menenje svoje opiramo na mnogoletne skušnje, na temeljit* poznavanje oseb in njih nravi, osebno pa aa dejstvo, da tu posredi ne razjedajo edino le narodna srditost in politični cilji — torej vsaj kolikor toliko etični motivi —, ampak da v tem erditem boju igrajo veliko ulogo prav prav umazani motivi — motivi najgrše sebičnosti oseb in klik. Elementom, ki divjajo v deželi, drzno gaze vsako pravo svojega bližnjega, gre za — kruh, seveda za debel, bel, masten kruh, ki si ga pečejo v peči svojega gosfiodovalstva v deželi... Ta prepir netijo oziri do izvestnih ljudij, ki morejo le v takih rezdravih in kričečih razmerah vspevati in se rediti ob — žuljih druzih ! Čim pa delujejo taki umazani motivi, Čim je tudi lastna korist motor, ki goni delovanje oseb in klik, potem ti ne treba biti Bog vedi kakov psiholog, da boš umeval, da v takih življih ne more prevladati boljše spoznanje. Kamo-li da bi mogli pričakovati pri njih toliko motale, da bi z rajali tudi primeren sklep, oziroma, da bi se začeli zavedati, kako nemor:(lno je to. ako kdo javne posle upreza v jarm svojega zasebnega interesa in jih — zastruplja ! Od takih življev ni pričakovati, da bi se upog-nili ! Take življe treba le — zlomiti!! Toda, kaj več o tem o priliki. Je li pa .ta večina edini krivec ? Xe! Ima-li sokrivcev? Dal Kdo je sokrivec? Snj ga |>oznamo vsi : vladni zistem v Primorju! To je tisti zistem, ki se fanatično drži jKtgubne tradicije starih birokratov — tradicije, da se morata vzdržati italijansko nadvladje in videz italijanskega značaja dežele v izrečni ta namen, da bi s to tikcijo dušili žive narodne organizme in naravne moči, rastoče iz resničnih etnografičnih razmer. Ljudje prihajajo in odhajajo, včasih se tudi za nijanso spreminja melodija, ali tekst j»esmi je vedno i&ti. Vladni zistem je sokriv, da s» v deželi istrski razmere, ki so malo podobne rednim, pravnim in človeškim; vladni zistem je sokriv, da so v deželnem zboru istrskem razmere, ki nimalo niso podobne — evropejskim. Vladni zistem je sokriv, da se v deželnem zi>oru gazi parlamentarno načelo, da je manjšina brez vsacega varstva, da v tem deželnem zboru nedostaje naj potre bnejega — kontrole, da se izključajo od dela ljudje, polni sj»osobnosti in najbolje volje za delo, in da je zbok tega ta deželni zastop (»odoben mlinu, ki silno roj>oče, a ne — meije. Gg. predstavitelji tega zistema vedo najbolje, koliko zakonskih načrtov, vsprejetih od tega deželnega zbora, a ne dubi vsi h cesarske sankcije, leži v arhivih in spi spanje — krivičnega ! In to zato, ker jih ni sestavljala skrb za javno blaginjo, ampak je njihovemu porajanju vsikdar kumoval le ozir do strankarske koristi in koristi klike. Da : tudi na kričečih razmerah v deželnem zboru je sokriv — zistem, od nekdaj vladajoči v našem Primorju. (Zvrsetek pride.) ; Biskup Strossmarer in zavod sv. Jeronima v Rima. V Zagrebu, 6. septembra. (Dalje.) Biskup je dobro računal, kar je v znamenje, da je budnim očesom sledil razvijanju vprašanja svetega Jeronima. V letu triinsedem-desetem, ko je predlagal, da se dohodek kapitlja sv. Jeronima poboljša, je imel sv. Jeronim dohodka brutto 56 tisoč lir na leto. Ta dohodek je prihajal večinoma od hiš, ki jih je hospic posedoval v Rimu. Ta dohodek je do leta 1890. narasel preko 70.000 lir, a sam kardinal Vanutelli trdi, da zavodu sv. Jeronima, vzlic vsej dragi upravi, kakoršna je bila ostaja, čistih letnih 30.000 lir. Biskup je dobro računal, da bi se s preobrazbo kapitlja, kakor jo je predlagal on, in z osnutjem kolegija za duhovnike, čisti dohodeK zavoda povečal. Bilo bi torej dovolj njih sredstev, da se osnuje zavod, kakor ga je biskup namero-val. Tak zavod bi bil brez dvoma jako znamenit in veiike koristi, kakor sta tudi za Nemce v Rmu slična zavoda: Anima in Campo santo. Tu bi mladi svečeniki, ki imajo veselje za delo, nahajali široko polje za preiskovanje naših starin, imeli bi prilike veče nego kje drugje, da se temeljito pouče v arheologiji, paleografiji, diplomatiki in zgodovini, da niti ne govorimo o bogoslovnih disciplinah in o filozofiji, katere znanosti imajo v Rimu najznameniteje učitelje. No, mnogi biskupi niso uvidjali te koristi — iziasti oni iz Dalmacije — ki bi bili raje imeli v Rimu seminarij za kandidate sveče-ništva, nego pa zavod za svečenike. Zato so predlogi biskupa Strossmaverja naleteli na zapreke — in vprašanje zavoda se ni rešilo. V letu 1890. je došel biskup osebno v Rim v spremstvu Račkega, pa se je, poleg drugih opravil, živo zavzel — toliko pri kardinalu Vanutelliju, kolikor pri sv. Stolici sami —, da se vprašanje zavoda povoljno reši. No, to vprašanje je ostalo viseče. V početku so se izgovarjali, da treba čakati, dokler se nadbiskupska stolica v Zagrebu popolni, ker bo nadbiskup zagrebški imel na vsaki način jako važno besedo v tem vprašanju. Potem so prišli od strani kapitlja z novimi predlogi, da se zavod sv. Jeronima jednostavno odpravi, kapitelj da se pridrži- v tej formi, kakor je sedaj, a od preostalih dohodkov naj se v Germaniku vzdržava iz vsake dijeceze po jeden gojenec. Crnčić seje najodločneje uprl temu predlogu. »Kaj tacega more svetovati le, kdor ni — Slovan, ni — Hrvat! Tako snuje samo neprijatelj našega naroda in te naše cerkve« — pravi on v nekem pismu do biskupa (od 14. febru-varja 1895.) (Zvršetek pride.) Politični pregled. V TRSTU, dne 17. septembra 1901 Zabranjeni shodi v stvari zavoda SV. Jeronima. Hrvatski listi poročajo, da je deželna vlada v Zagrebu razposlala vsem velikim županom ter mestnim načelništvom v Zagrebi^ Varaždinu, Osieku in Zemunu naredbo, s katero jim ukazuje, da je shode v stvari hrvatskega zavoda sv. Jeronima v Rimu brezpogojno prepovedati, in to brez razlike, ali se imajo shodi vršiti pod milim nebom ali pa v zaprtih prostorih. Hrvatski listi svetujejo seveda onim, ki so mislili prirediti shode, naj ne trosijo brez potrebe časa in denarja, ampak naj svoje pismene izjave dopošljejo hrvatskim opozieijo-nalnim glasilom. Stara — avstrijska pesem. Ali v tem slučaju je posebno kričeča. Italijanska vlada jemlje pod svojo zaščito ljudij, ki so zločinsko napali tujo last, ki je slučajno last — avstrijskih podanikov. Avstro-ogrska vlada — bodi nam dovoljeno tako reči, ker mislimo na grofa Golucho\vskega — pa reagira na storjeno nasilje in čuva interes lastnih podanikov s tem, da maši usta prav tistim podanikom. Kaj tacega je pač le pri nas možno. Tudi »Piccolo« beleži rečeno odredbo hrvatske vlade in se je - - veseli. To so liberalci ! ! Da — za-se ! Ali ko marši rajo proti drugim, jim je družba državnih pravdnikov in redarjev najljubša. Isti »Piccolo« pa priobčuje tudi s kislim obrazom, da knezonadškof Posilovid v Zagrebu tolaži, »da je vprašanje sv. Jeronima že rešeno, in čim se potolažijo duhovi, se papežev breve izvede v polni meri.« Tudi »Agramer Tagblatt« izvaja na uvodnem mestu, da o tem ne more biti niti govora, da bi se papežev breve umaknil. Z vso mirnostjo da smemo pričakovati, da papeževa stolica preskrbi veljavo svojemu breve-u. Pogreb Mac Kinleya. Predvčerajšnjim so prenesli truplo Mac Kinleva iz vile, kjer je umrl, v mestno palačo v Bufralo. Prenos trupla se je izvršil ob najvećem dežju. Za krsto so stopali predsednik Roosevelt, senatorji in generali. Sprevod je bil zelo priprost in brez vsacega sijaja. Včeraj zjutraj so prenesli truplo na kolodvor, odkjer se je vlak odpeljal proti Washingtonu. V istem vlaku se je odpeljal tudi predsednik Roosevelt. Mac Kinleyev naslednik. Le roi est mort, vive le roi ! — Nesrečni predsednik Zjedinjenih držav leži še na mrtva škem odru, a žt je pozornost vsega sveta obrnjena na njegovega naslednika, Teodorja Roosevelta. Da-si razmeroma mlad, — le nekaj nad 40 let mu je — ima Roosevelt v političnem življenju vendar že tako markantno minolost, da je s precejšnjo gotovostjo mogoče sklepati o njegovi vladi, ki bo, po določilu amerikanskih ustavnih zakonov, trajala do 1. 1905. Rooseveltovi politični nasprotniki, poznajoči njegove izredne zmožnosti, hoteli so ga napraviti politično neškodljivega s tem, da so ga bili prisilili, da je o zadnjih volitvah kandidiral za predsednikovega namestnika. Bali so se namreč, da bi prej ali slej mogel postati nevaren tekmec Mac Kinlevu, vsled česar so ga prisilili, da je prevzel podpredsedniško mesto. Kakor tak je imel nalogo predsedovati senatu in v takem položaju ne bi se mogel izkazati politično. Previdnost pa je hotela drugače in Roosevelt je dospel, predno so pričakovali njegovi politični nasprotniki in on sam, na predsedniško meato. Roosevelt bo sicer, kakor je bilo od njega pričakovati in kakor je zatrdil tudi o priliki svoje prisege, nadaljeval Mac Kinlevevo politiko neizpremenjeno. A ravno to, da bo nadaljeval to politiko, kakor jo je bil pričel Mac Kiuiey, pomenja, da politika Zjedinjenih držav z nastopom Roosevelta spremeni svoj kurs. Roosevelt je namreč popolnoma imperialističnih nazorov. On je navdušen pristaš imperijalistične politike. Nekdaj so Zjeclinjene države živele le sebi in niso mislile na to, da bi posezale v svetovna vprašanja, s katerimi se bavi visoka mednarodna politika. V novejših časih pa so vsprejele takoimenovano imperijalistično politiko, to je: posezati so začele v vsa svetovna vprašanja in hočejo, da se v vseh takih vprašanjih čuje njihov glas in se varujejo — njihovi interesi. To je politika neprestanega večanja lastne moči in povspeševanja lastnih koristi na račun drugih. Ta politika je izzvala vojno med Zje-diijenimi državami in Špansko, ta politika se je posebno intenzivno pojavljala ob kitajskem vprašanju. Kdor je sledil fazam v trdovratni borbi med evropsk« in kitajsko diplomacijo, je gotovo opazil, kako je zastopnik Zjedinjenih držav večkrat križal račune vseh druzih diplomatov in kako so Zjedinjene države neredko imele svoje posebno menenje, katero so skušale uveljaviti z vso trdovratno3tjo zagrižene imperijalistične politike. Navdušen apostol take politike je tudi novi predsednik Zjedinjenih držav ameriških, doČim se je pokojni Mac Kinlev, ko je z I vojno proti Španski zavoljo Kube in s pri-svojenjem Filipin sledil politiki imperialistični, bolj pokoril javnemu menenju, nego pa lastnemu srcu. Tako si je tudi tolmačiti, da je Mac Kinley v zadnje čase začel opuščati imperijalistično politiko ter začel svojo pažnjo obračati bolj na narodno-gospodarsko polje. Mac Kinlev je bil v prvi vrsti narodnogospodarski politik, medtem ko je Roosevelt izključno politik in militarist. Roosevelt je že v minolosti imel posebno skrb za razvoj mornarice in vojske. On bo skrbel za to, da pridobi Zjedinjenim državam čim raočneji upljiv o reševanju svetovnih vprašanj ter da bodo iste zavzemale odlično mesto med drugimi velesilami. Do novejih časov so se evropske države vznemirjale le radi silnega navala gospodarske konkurence — na polju industrije in velike trgovine— od Amerike sem! Odslej pa bodo morale računati z Zjedinjenimi dr- žavami tudi kakor s silnim, ambicijoznim in trdovratnim faktorjem v veliki mednarodni politiki. V tem je velikanski pomen smrti Mac Kinleva in nastopa naslednika mu Roosevelta. Potovanje carja na Francozko. Včeraj zjutraj sta car in carica na vachti »Standard« odplula iz Kiela, kjer sta pustila svoje hčerke do povratka iz Francije. Ob odhodu so carsko dvojico pozdravile tamkaj zasidrane nemške vojne ladije se streli iz topov. Včeraj ob 5. liri popoludne je »Standard« dospel v Brunsbuttel, od kjer je danes ob 5. uri zjutraj odplul v Dunker<|ue. Tržaške vesti. Posrrcb pok. ^ospe Antonije Perto-tove v Barkovljah je pokazal vnovič, koliko spoštovanja uživa ta rodbina ne le v Barkovljah, ampak tudi v mestu in po vsej okolici. Udeležba je bila — vzlic slabemu vremenu — naravnost ogromna. Od blizu in daleč so prihiteli, da žalujočim ostalim izrečejo svoje sočutje, a pokojnici izkažejo poslednjo časi. Pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu je pevalo društvo »Adrijac mile žalostinke. # Umrl je v tržaški bolnišnici za legarjem bivši pisarniški uslužbenec »Narodne tiskarne« v Ljubljani, g. Raubar. P. v m. ! Kaj se pravi »sugerirati« ? Naj natn oprostijo cenjeni čitatelji, če se incraino danes spustiti celo na filološko polje. »Delavec-Rdeči prapoic očita namreč »Slovenki«, da hoče svojim naročnicam »sugerirati« krščanstvo. Taka trditev je zelo zanimiva iz več razlogov. Prvič dandanes ljudje mnogo tožijo, da med nami ^era pojema. Mi, ki priznavamo veliko važnost vere tudi za razvoj naroda, se moremo le veseliti, ako edini slovenski ženski list »sugerira« svojim čitateljicam vero. Na drugi strani pa se nam zdi čudno, da prononcirano katoliški listi z nekakim nezaupanjem gledajo na »Slovensko« ter da si ista bas sedaj leži v laseh s katoliškim »Slov. učiteljem«. Tretji razlog, da se nam zdi ta trditev zanimiva, pa je zgolj znanstvenega značaja. Dosedaj smo namreč imeli o besedi »sugerirati«, kakor vidimo, docela napačen pojem. »Subgerere« bi po naših ostankih latinščine značilo »podmetniti«, in mislili smo, da je dandanes s to besedo združen poj m nekakega prepričevanja nenaravnim potom, nekakega omamljenja, da oseba, kateri kako stvar sugeriramo, verjame, čuti ali dela, česar bi v navadnih okoliščinah ne storila. Vsekako smo bili prepričani, da sugerent uvaja v človeško dušo nekaj novega, česar doslej niti ni bilo v isti. Toda modri učitelji okolo »R. P.« so nas desavuirali..... Kdo bi se upiral toliki zgovornosti? Mi torej hočemo verjeti, da so glede razlage te besede zadeli pravo. Toda ponižno si usojujemo pripomniti pri tem, da je krščanstvo, po našem mnenju, že bilo v dušah Slovenk prej, nego jim gaje začela »sugerirati« »Slovenka« in upamo tudi za trdno, da ostane še nadalje dobro ohranjeno v slovenskih srcih, vkljub vsem slovenskim socijalistom, ki sicer oficijelno zatrjujejo, da jim je vera zasebna stvar v resnici pa obračajo vso pozornost na to, da bi pred ! vsem uničili kršćanstvo. Drugače ne more biti, kajti oni so hlapci j Židov, ki se krščanstva boje, kakor — gosp. Kristan bi rekel : hudič — križa! Iz delavskih krofov nam pišejo: Ni mi mogoče, da bi Vam prav povedal, kako mi je bilo, ko se mi je tedni nudila prilika, da sem se razgovarjal s 25-torico Črnogorcev, samih delavcev-trpinov. Delavec sem tudi jaz in zato sem Vam napisal teh par besed kakor vem in znam. S temi črnogorskimi delavci sem se bil sešel tu pri sv. Jakobu. Pravili so mi, da so tu na Primorskem že 2 meseca ter da so delali na gradnji nove istrske železnice. Delo da je bilo dovršeno in ni jim ostajalo dru-zega, nego da so odšli od tam in so došli v naše mesto. Vsacega dela bi se bili radi lotili, pa ni bilo človeka, ki bi jih bil vspre-jel, če prav je tu za tisoče težakov dela. Zakaj Vam povdarjam to, gospod urednik ! Zato, ker je poznana stvar, da jih imamo tu na tisoče delavcev, ki so prišli od zunaj, ki niso naši podaniki, a ki vendar jemljejo domačinom kruh iz-pred ust in nas v zahvalo zasramujejo in pitajo s — ščavi! Ali ni žalostno to, dragi gospod urednik? Tujec se sme vesti kakoi gospodar na tej zemlji, mi pa, domačini, mi rojeni, vzrasli iz te zemlje, navezani nanjo po krvi in rojstvu, mi naj bi bili na tej svoji lastni zemlji tujčevi — sužnji !! Iz blažene dežele — lakote vsprejemljejo torej delavce, za Črnogorce pa niso imeli dela. Kaj pravita k temu gg. Kristan in Kopač, ona dva, ki vedno kričita, da delavci smo vsi bratje, da delavec nima domovine, da mu ;e domovina povsod tam, kjer je našel kruha, da mora torej delavec vsprejemati delavca po bratski, ne menč se za to, od kodi je prišel in katere narodnosti je?!! Kaj pravita k temu? Ali pa so vsi ti lepi in človekoljubni nauki veljavni le tedaj, ko imajo priti Italijanu iz kraljevstva v prilog ? ! Crnogorci so mi pravili, da pojdejo v Gorico. Nadejajo se, da kje po vipavski dolini najdejo dela. Mi slovenski delavci jim privoščamo to iz srca, saj so pustili med nami najugodneje spomine. Far besed o naši »neizprosnosti«. Neki rodoljub je v sobotni številki »Edinosti« | dal duška svojemu ogorčenju nad čudnim postopanjem n« ke barkovljanske trgovke sloven-kimi strankami ter nam o tein priporočal: naj Injino »neizprosni« in n;»j se ravnam > po starem geslu : »svoji k svojim !« — dokler se dotični k ne poboljša '.! — Srnent ! To je pač res že prav karakteristična slovenska »neizprosnost« ! Recimo, da bi Slovenci barkovljan*ki iz navedenega vzroka res jeli ogibati se dotične štacune, in bi tista »laška« trgovka, rodom iz Sežane, čije otroci nas pitajo s »ščavi«, imela od tega kako škodo, smemo pa«'* biti prepričani, da bi si z laskanjem a)i cel<5 kakim j>etakom za sv. Cirila in Metodija ali pa za »Narodni dom« kmalu spet priborila zaupanje Slovencev : »saj se je poboljšalac ! Denar ne smrdi, in to vedo tržaški židovski trgovci prav dobro, ki imajo vedno kakega moža na razpolago, kateri za silo lomi slovenščino. In kaj imamo mi od tega ? Škodo, ker s tem marsikaterega premotijo, da hodi k nasprotniku, ne slutč, da je isti. navzlic svoji morebitni posili-slovenščini, naš naljuteji sovražnik. Lisica pač spreminja svoj kožuh, ne pa svoje narave. Zato n;č : »Svoji k svojim !« — »dokler se naši nasprotniki ne poboljšajo!«, ampak bodimo res neizprosni s človekom, ki je pokazal, da ni naš ! Sicer je prav, da se tak »poboljšanec« roga neumnim »ščavom«. Slov. trg. pomočnik. Kanopravnost na naših sodiščih. G. Josip I>izja»c, varuh nekega nezakonskega otroka, je bil te dni na tukajšnjem sodišču radi neke tožbe, ki jo je imel v stvari t*>ga otroka. Uradnik, h kateremu je prišel, govoril je slovenski in mu tudi neki spis, katerega je potreboval, sestavil v slovenskem jeziku. Dotični uradnik se je j»odal potem z Bizjakom k < fi -ijalu Rizatti-ju, kateri bi bil moral ta spis podpisati. Ali, da bi bili videli tega gospoda Razattija, kako se je raz-koračil in debelo pogledal listino. »Kaj je to — zadri se je proti podrejenemu uradniku — zakaj ste napravili v slovenskem jeziku ?« »Jaz sem mu napravil, kakor je zahteval«,je pojasnjeval uradnik. —- »Tukaj ne poznamo druzega jezika, nego laškega, tukaj je vee samo laško !« Oblastni mož je na to dotični slovenski spis raztrgal in ga vrgel jezno na tla. »Tukaj ukazujem jaz, je nadaljeval ves razkačen, >n nihče druL'i, vi pa sj»oročite to v »Edinost«, če vam je ljubo!« »Kaj pa je s tistim spisom, ki ste ga strgali ?« je vprašal na to Bizjak. »Napravim že jaz druzega«. »Da, ali jaz u mara časa, da bi ga zgubljal tukaj radi vas«. »Će nimate časa, pa tecite«, se je odrezal Razatti možko : in Bizjak je na to odšel, ne da bi bil dovršil svoje opravilo. Je-li treba komentarja ? Ne ! Ee malo vprašanje si hočemo dovoliti do pristojnih i oblasti : Man* plačujemo roi uradnike za to, j tla brijejo nore iz nas in zasramujejo naš jezik ?! Prosimo odgovora ! Deževje 111 vinska letina. Iz raznih naših vinorodnih krajev prihajajo prav žalostne vesti o letošnji letini. Ss pred tremi tetini je kazalo povsod tako lepo, kakor že lansko ne. In vendar je bilo lansko vino prištevati mej najl>olje. Vsled neprestanega deževja pa so jagode popokale, kar je bilo zrelega grozdja ; in sedaj gnijejo iste. Naši vinogradniki gle«iajo z obupom v bodočnost. Svoje vinograde so regenerirali z velikimi žrtvami, a sedaj je uničen njihov up za letošnje leto. Ubogi kmet ! Nemški vojaki v Trstu. Dne 24. t. m. dospejo v naše pristanišče na parniku »Fran Ferdinande nemški vojaki, ki se vračajo iz Kitaja v svojo domovino na Nemško. Iz Trsta odpotujejo dne 2G. t. m. s posebnim vlakom na Dunaj, kjer se ustavijo par dni, na kar bodo nadaljevali svojo vožnjo na Nemško. Ukrenile so se vse možne varnostne odredbe, da bi nemški vo;aki ne zanesli semkaj kake nalezljive l»olezni. Narodne pesmi v tržaški okoliei. Kakor smo naznanili že pred par dnevi, oklenili sti pevski društvi »Velesila« in »Slava«, da tudi letos u vedet i med narod nove narodne pelini. V ta namen se obračati omenjeni društvi do naših pesnikov s prošnjo, da jima blagovolč dopo-slati v narod, duhu zloženih pesmi, izmed katerih se izberejo potem nekatere, da se ugias-bijo. Pesmi naj se blagovoli doposlati odboru pevskega društva »Velesila« v Skednji ! Popravka. V včerajšnji uvodni članek urinili ste se nam sledeči tiskovni (»omoti : V stavku : »Chi č stato »videntemente . . . mora se glasiti »violentemente«. Mesto § 3344 mora «tati § 344 ti rž. za k. Pijanost in surovost. Predsinoči se je zapletal po borznem trgu 32 letni Ivan F. iz ulice S. Servolo št. 12. Ker mu težak Ivan R. iz ulioe Solita rio, katerega je bil i srečal na borznem trgu, bogve iz kakega uzroka ni bil vseč, začel ga je Ivan F., po stari »hvalevredni« pijanski navadi, prav energično obdelovati z vsemi mogočnimi naslovi, kakor delajo tako (v novejših Časih) slavni voditelji parlamentarnih opozicij, kadar hočejo vreči kako ministerstvo. Mož pa je pozabil le na to jedno: da morajo biti opozicije na — trdnih nogah, kadar se hočejo podati na take nevarne eksperimente, ker sicer je zadosten le majhen sunek in opozicija leži na tleh z razbitim nosom. To se je zgodilo tudi temu našemu junaku, ljubitelju božje kapljice in pouličnega kravala; 11. se je vsled nekorektnega napadalčevega postopanja čutil razžaljenega v svojem človeškem dostojanstvu in je sitneža porinil se sunkom od sebe. Navdušeni govornik se je nekoliko zapletel, zaplesal in v pravem pomenu besede »ukul-padel«. Tu pa se je naenkrat spremenila vesela stran tega pouličnega prizora.... premagani izzivalec je začel na tleh stokati in se je zastonj trudil, da bi se dvignil. Prišli so usmiljeni ljudje, ga dvignili, spravili v kočijo in odposlali na zdravniško postajo, kjer so ga preiskali in mu našli več ran, katere si je prizadel o padcu; vrhu tega pa si je revež še spahnil in zlomil levo nogo. Ivana R. pa so redarji spremili v svojo »kanclijo«, ga vzeli na »protokol« in ga izpustili na svobodo z nič kaj prijetuim pozdravom: na svidenje! Drobile vesti. Poskušen samomor. Včeraj smo poročali pod tem naslovom, da je Angelo F. v ulici Paduina št. 4 skočil z okna in se nevarno ranil. Danes moramo to vest popraviti v toliko, da Angelo F. ni skočil svojevoljno, ampak je ponesrečil. R^vež je včeraj umrl. Ogenj v tiskalnici olja. Vest, d i je ogenj v tiskalnici olja pogašen, ni resnična, ker se je zopet vnelo nekaj sodov olja. K pogorišča prihaja se vedno vse polno mestnih radovednežev prodajat svojo — radovednost. — Pretep. 19-letni slikar Julij Pertot iz Barkovelj dobil je rano na desno roko v pretepu z nekim nepoznancem. Na zdravniški postaji so mu dali potrebno pomoč. Nenadna smrt. Katarina Zrjav iz Vipave, stanujoča v ulici Tesa štev. 15, je umrla včeraj na Corsu nagle smrti. Poklicana zdravniška pomoč je došla prepozno, ker revica je prej umrla. Podjetje Zimolo je truplo umrle žene prepeljalo v mrtvašnico pri sv. J ust u. Ranil s samokresom. Josip Stare iz Ba.kovelj št. 86 je čistil samokres. Ni pa vedel, da je to nevarno orožje nabasano. Kar se mu je samokres sprožil in ga — seveda — ranilo. Ponesrečenec je hitel v bolnišnico in je moral ostati tam. Oražbe premičnin. V sredo, dne 13 septem. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled caredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : uii<*a Boschetto 32, hišna oprava ; Ške denj, spomeniki, kamni in krčmarska oprema ; ulica delle Po^te 4, stroj ; ulica Molin grande 4, delavniška oprema ; ulica Caserma 12, hišna oprava : ulica della Guardia, hišna oprava; ulica Donota 5, hišna oprava. \ remenski restnlk. Včeraj : toplomer >b 7. uri zjutraj 15° 3. ob 2. uri popoludn 16°.3 C*. — Tlakoiner ob T. uri zjutraj 754.5 — Danes plima ob 10.53 predp. in ob 12.0 pop.; o«eka ob 4.54 predpoludne in ob 5.55 popoludne. V počeše c nje spomina pok. Antonije Pertot. Mesto venca na krsto gospej Anto- niji Pertot iz Barkovelj je daroval gospod Ivan Martelanc 10 K za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Vesti iz ostale Primorske. X Izvolitev novega župana. V St. Petru pri Gorici s > mesto pokojnega grofa Coroninija izvolili županom posestnika Ivana Bufolina. X Nesreča na morju. Predvčerajšnjem je blizu Štrunjana veter prevrnil neko jadrenico (bragoe), ki je plula iz Trsta proti Strunjanu. Trije mornarji, ki so bili na krovu, so patili v morje in se rešili na neko drugo jadrenico, ki je plula tam blizu. Pod krovom jadrenice pa sta ostala dva potnika in nista se mogla spriviti več iz |»ovrnjene ladije. O tej nesreči je doznal kinalu poveljnik parnika »Portorose«, ki je ob 6. uri popoludne priplul iz Trsta v Izolo in se je takoj nameril na mesto, kjer se je dogodila nesreča. Blizu prevrnjene ladije je našel poveljnik parnika dve drugi ladiji, katerih moštvo se je zastonj trudilo, da bi zopet obrnilo prevrnjeno jadrenico. Moštvo parnika pa je s pomočjo prvih in pod poveljstvom kapitana Fragiacomo kmalu zaobrnilo ladijo in rešilo iz nje oba potnika. Včeraj zjutraj so spravili rešeno ladijo na kopno. Vesti iz Kranjske. * Slovenski jezik na postaji v Št. Petru. Pišejo nam: Kadar-koli potujem iz svojega skritega zakotja kamorkoli si bodi, je gotovo, da se moram vedno—jeziti! Pomislita : n. pr. v Nabrežini, v Št. Petru in na drugih postajah človek ne more dobiti postrežbe, ako govori v slovenskem jeziku. Včeraj sem bil n. pr. v Št. Petru, kjer sem se v družbi z nekim prijateljem in prijateljico ustavil v kolodvorski restavraciji. Postrežbi) smo še dobili za silo na slovensko zahtevo. A natakar, ki dela račune ni hotel in ni hotel govoriti — slovenski, ampak hotel me je takorekoč prisiliti, da moram govoriti — nemški! Ker pa pri meni ni nič opravil, obrnil se je do prijatelja. A tudi prijatelj je ostal trd, da je bil natakar slednjič prisiljen, spregovoriti par slovenskih besed ! A najlepše je bilo to, da je neka dama, ki je sedela pri isti mizi ter smehljaje opazovala, kako smo bili trdi, pripomnila, ko je natakar odšel:1 »Zna slovenski, a uoČe govoriti !« To je res škandal, da bi Be morali mi, radi jednega natakarja, na naši zemlji posluževati ptujega jezika! To je vendar škandal. In kdo je kriv? Seveda mi sami, ker smo premehki ! Ko bi . mi odločno nastopali, videli bi, kako hitro bi nastopile druge razmere! * Po v od nji na Kranjskem.1 Vsled neprestanega vodovja so tu li na Kranj-! skem — kakor posnemljemo iz ljubljanskih j listov — reke in potoki silno narastli oziroma izstopili. Iz St. Jerneja na Dolenjskem p .ročajo n. pr. »Slovencu«, da se je Krka z J dotoki razlila preko vseh bregov ter popla- 1 vila polja in travnike. Na nekaterih mestih | je deroča voda odtrgala mnogo rodovitne zemlje, na drugih je pa nanesla mnogo blata. Potoki so v šentjernejski občini tako narasli, da je voda prišla celo v bolj oddaljene hiše, kleti in hleve. Ljudje in živina so morali zapuščati svoja bivališča. V hišah, ki stoje blizo potoka, je voda stala jeden meter visoko in še čez, tako, da je v njih pohištvo plavalo. Povodenj je veliko škode napravi la, ker je odnesla mnogo poljskih pridelkev, ceste raztrgala, vrtne ograje, brvi in mostove podirala. — Iz Brusnic pišejo istemu listu : Kaj bo to ? Skoraj smo že pozabili, kako je solnce. Ljudje so veliko pokosili, a ne morejo nič sušit«. Mesto otave izvažajo gnoj domov. V petek popoludne je bilo za Brus-! niče nekaj str snega ! S hribov so se pridr-vili narastli hudourniki, ter so Brusnice od vseh stranij takorekoč zalili. Vse brvi, vse mostove, razun dveh, je voda podrla, prestopila bregove ter se razlila po vasi. Pridrlaje v kleti, hleve in hiše. Uboga živina mora biti v vodi, a svinjaki so bili sploh v nevarnosti, da jih poruši silna moč vode. Kaj takega ne pomnijo ljudje od leta 1874. Škode je veliko po njivah in po vinogradih. Grozdje vsled deževja splošno gnije. * Častne svetinje za 40-letno zvesto službovanje so dobili r Jurij Strapnar pri sv. "Križu, Marija Mavrič v Kožarjih, Liza Potočnik v Bukovici, Ana Justic v Dolgih njivah in Helena Sebeničnik v Dr-novici. Brzojavna poročila. Carjevo potovanje na Francozko. BRUNSBUTTELKOP 17. (B) »Standard« je ob 5'/^ ure zjutraj s carsko dvojico odplul v DunKerque, »ločim je križar »Svetlina« že včeraj popoludne odplul na morje. Romanski ^ stje na CirŠkeni. ATENE 17. (B) Rumunski gostje so bili v Patrasu in Olimpiji vsevprek prisrčno vsprejemani. Brzojavko, došlo od kralja ru-munskega, smatrajo grške novine kakor po-! jav prijateljstva ter govore simpatično o njej. Smrt Mac Kinleva. BUFFALO 17. (B) Na včerajšnji konferenci ministrov in tu bivajočih prijateljev je predsednik Roosevelt razložil svoje politične nazore. Njegova politika, da se ne bo v nobeni točki razlikovala od one Mac Kinleva. Tudi Roosevelt je za razsežnejo repro-citeto med kupovanjem in prodajanjem blaga. Tudi on je za to, da se trgovinska gonja proti drugim deželam popolnoma neha, da se sklenejo reeiprocitetne pogodbe, da se odpravijo tiste carine, ki niso dalje potrebne za dohodke države, ali pod pogojem, da amerikanska industrija in delo ne bosta na škodi. Po programu Roosevelta se imajo ustvariti direktne paroplovbene črte mej Zjedi njeni mi državami in obalini južne in centralne Amerike. Trgovinsko mornarico treba všpodbiijati in graditi ladije in sicer z amerikanskim denarjem, ladije, ki bodo last Amerika nov in ki bodo plule pod amerikanskim praporom. Kanal preko zemeljske ožine je dovršiti čim prej in je zgraditi kabel, pripadajoči amerikanski vladi, ki bo spajal deželo-raater z vnanjimi posesti. Roosevelt je tudi za to, da bi se vsi prepiri s tujimi narodi reševali potom razsodišč, da bi se tako izogibali vojnam. On bi hotel, da se prištedenja naroda polagajo v banke in da bi se drugi naloženi kapitali varovali s trgovinskim vspevanjem dežele. BUFFALO 17. (B.) Obtožno sodišče je proti Szolgoszu dvignilo obtožbo radi umorstva prve stopinje. WA3HlNGTON 16. (B.) Vlak s truplom Mac Kinleva je dospel semkaj ob 8. in pol uri zvečer. Na vseh postajah je vlak vozil počasneje in se je povsodi zbrala velikanska množica ljudij. NEW-YORK 17. {B.) Mosta (to je glasovit anarhist — Op. Ur.) so danes odveli na sodišče. Sodnik je izjavil, da ne veruje, da bi bil ščuval ni članek, priobčen v Mostove m listu v zvezi z zloČinstvnm C olgo-;za. Mo^ta so izpustili na svobo lo proti poroštvu 500 dolar. Msaniler Levi lini Prva in uajvečja tovarna pohištva vseh vrst. —t r s t TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosario št. 2 vogal I (Šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 -MCM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTROVili CENIK ZASTOJU II FEAMKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. Pozor na ta užig na zamašku T T T ■ ■ ■ MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela jrvo slov. zalogo pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a fcatera se nahaja ▼ Trata, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago lz prve roke. Zahvala. Dokazi istrenega sočutje, ki so nam prihajali od vseh strani, iz mesta in okolice, povodom nenadne pmrti naše priljubljene in nepozabne soproge, šešire matere, tašče, stare matere, gospe Antonije Pertot so na« ganili v dno d tiše. Ne nahajamo besed, da bi izrazili primerno zahvalo na toliki ljubavi in prijateljstvu. Zlasti zahvaljujemo one, ki so drago pokoj d i eo spremili k večnemu počitku: prečastito duhovščino, vele spoštovane gg. učitelje, slavno društvo >Adrija« (na ganljivem petju) in vse druge, ki so prihiteli od blizu in dale?, da n:iši pokojni« »kažejo poslednjo čast. Zlasti pa nas je dimilo v srce, ko smo videli toliko stavilo ža-lovalcev iz l*olj odilaijene zgornje okolice. Hvala, srčna hvala vsem! Grozen je udarec, ki nas je zadel in le taki premagljivi dokazi iskrenega sočutja morejo biti v tolažim užaljenim dušam našim'. Uverjeni naj b »do torej vsi, da jim hvaležnost naša ostane neizbrisna v srcih naših. I>og poplačaj vsem! V BARKOVLJAH, dne 17. septembra 1901. Rodbina Andrej Pertotova. Anton Pečenko Trt na ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. prijMiroča pristna bela in Trna vina iz vipavskih. furlanskih, briskih, dalmatinskih in istcrskili vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja j>o železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih <>d 56 litrov naprej. Xa zahtevo p<»-šiljn tudi uzoree. Cene zmerne. Postrežba poštena. V najem se odda hiša in krčma z velikim hlevom, ležeča v Iyokvi ob skladcvnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri upravi »Edinosti«. Na prodaj. Zaradi bolezni v družini se proda j lepo urejena trgovina. Ista se nahaja! sredini mesta in je aktivna. Naslov pove iz uljudnosti uredništvo »Edinosti«. Prodaja vina „Ai Maestri" ▼ ulici Valdirivo £t. 17. Od danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nv 4. za podove v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejSno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 Q m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v plehasti Skatlji. Ces. in kralj. priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga: Dunaj, VI Schulerstrasse št. 21 Ustanovljena 1S32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila nepreinočljive masti za usnje, putentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska ćistilno zmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leš&ia (blks) Cenik pošljem brezplačno po&tnlne prosto 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z rt iz peča vanj e m zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicLbr v Budimpešti, Vili Deutshsgasse, 8. Materijal za stavbišče. Stroji vseli vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Kazne pipiec- Predmeti od gome. Stiskalnice za grt>-zdje in oljkn, čistilnice, rešetalnice, pino za delatr surovo maslo kakor tudi vsi drn^i poljedelski stroji. Železe traverse in kolesa. Cement »Port-land« in »Romano. < )lja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja in mornarstvo. Ste li gluhi?? Vsaka vr-t srlul; ost i in slabeira sluha se ozdravi z na^o novo iznajdbo. Samo giu-bo roj en i s<> neozdravljivi. Šumenje v llšesih, preneha takoj. Opišiti Vas slučaj. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki se za more z malimi treski doma sam ozdraviti. Intmtionalni nM za zdravljenje nšes. 596 Salla Ave., Chicago. m Od brata Hrvata! Č6. gg. Žnideršić & Vaienčič prva kranjska tovarna testenin v Ilir. Bistrici. Moja patriotička dužnnst naliže mi, da Vam izrazim podpitno priznanje vrhu pri-poslatih mi makarona. Isti su izvrstne kvalitete te nadnašaju u tome pogliedu sve, koje sam dosele od raznih tvrd kali imao. Osobito priporueam trgovcem Hrvatima „makarone"' gospode Žnideršič & Vaienčič u Ilirskoj Bistrici, Kranjska, jer ista gospoda vjerni svom materinjom slavenskom jeziku iroadu napise na kartonima lih »Slavenski«, te stoga nije nam sada nužda uzimati kot stranaca, koji nam šalju »makarone« sa napisom madjarskim, talijanskim i. t. d. Ovu moju izjavu možete, ako želite, v javnost dati. Vladimir Gorsetič trgovac Požega, Hrvatska. Ivan §ers?ulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Jakob Kosmerlj «b T R S T s> ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. TRGOVI > A Kdor potrebuje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvornicc za p r« >daj a 111 i ©e, naj se obrne Liaravnost na Prvo hrvatsko toyarno ža-luzij roletov, lesenih in že-eznih zatyornic in kartonaže G. Skrbić Lekarnarja A. Thierry-ja balzam sfc zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali 6 velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka 3 kron s*O stot franko, razpošilja proti predplačilu: ■b A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" sasra t Pregradi. Bojrotee Slatina (Rohltseh-Sa=.erbrun). DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Bradv, Fleischmarkt 1. — BUDA PEST: Lekarnar L pl. Torok in Dr. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. Na drobno se vdobiva povsod. Zairreh — Ilica 40 Zagreb. Novo tržaško jogrilio podjetje se je premestilo s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delle Legna 4. To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in elegantne vozove, potrebščine, in obleke, v sprejelo v svojo službo novo in praktično osobje ter vsprejema pogrebe katerega ko i razreda po lastiti tarifi. Podjetje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri spre m Ije vanj u pogrebov na pokopališče. CO JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blagom ViaGiuiiašt. 7. — Podružnica: Via Torrente4' Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri uajsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. jestvin in kolonijalnoga blaga, delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem I najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Ceniki brezplačno in franko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej. i ... ■—-—-- Redka prilika! 300 komadov za samih ik. 3. \ Ena krasna dobro idoČa ura s 3 letnim jamstvom iD i lepo verižico; 1 krasna garnit, gumbov za srajce ovratnik in manšete iz double zlata ; 1 iina škatljica. za cigare; 1 eleg. brusuro žepno ogledalo s finim glavnikom; 1 beležnica v angležkem platnu : 1 eleg. bro.^ua igla za dame iz prima double zlata ; 2 gumba od simili briljantov ; 1 krasno pozlačen prstan z imi-tovanimi biseri za dame, ali gospode; 1 najboljša novčarka z usnja ; 1 krasna spila za kravato se simili briljanti; 1 dobrodiAeče milo ; 20 angl. predmetov za dopisovanja in se 200 komadov ra«nlh predmetov, koji so doma neobhodno potrebni. Teh 300 predmetov za samih Mk. 3 z uro vred, ki sama toliko velja, razpošilja samo nekaj časa po povzetju, Skladišče Opava (Šlesko). Poštno predalo štv. 15 Pri odjemu 2 zavitkov dodam lep nož 7. H resiii brezplačno. MT Kar ne ugaja, denar nazaj.