V obrambo. Odsek za samoizobriaizbo logaškgea učiteljskega društva je povabil na svoj prvi sestanek sociologa dr. Tumo, da teoret'čno seznani učiteljstvo o temeljnih pojmih sociologije. Sestanek pa je sreski poglavar v Logatcu po brzojavnem nalogu velikega župana preprečil z odlokom. da ni za sestanek določeni dan, pouka prost diam.* Ni jaisno. kai je dalo povod tej prepovedi, šepe5e pa se, da je bil predmet preda^amja ali predavateljeva oseba. oblastem neljuba. Če je to res, potem smo u5:telji prejeli kvalifikacijo, ki ni 5astna za nas. Kajti, četudi ni povod jasen, vendar izzvene vsi odločujoči motivi, ki bi prišli v tem slu5aju v poštev, * Svetujemo, da se tudi ti sestanki sklicujejo s strani okr. učit. društva, da se tako zadosti formalni strani izdanili odlokov glede prostega dnevia/ za zborovanja. Opozarjamo na najnovejši tozadevni odlok min'strstva O. N. Br. 30.780 od 2. junija 1925. ki je objavljen v 18. številki »Osnovne Nastave«. v eno: Napredno učiteljstvo je premalo trdno v svojih naizorih. na katere ob vsaki pnlik: trka. da bi moglo prenesti akademsko razpravo o kaki znanosti, ne da bi se navzelo novih idej in se vsled tega politično preor:entiralo. Ako sklep^amio dalje, je vsa naša državotvorna gorečnost in jugoslovenstv>o itd., neiskreno iti začasno papirnati dokument, ki naj služi le kot okrasek in priloga k priošnjara za boljše službeno mesto. Tako nas vsaj liočejo tolmačiti drugi. T>a konštatacija je žalostna in bridka in ne služi samo nam v sramoto. Kajt:, če bi tudi bili navedeni motivi opravičljivi: ali ni boljše. da se učiteljstvo jasno opredeli oa ne vem v kakšnem — »izumu«. ter da ostane kompaktna te skupina načzlnih mož. ki bo ostaia neomajno na svo;em mestu, tudi ko bi se vanjo zaganjali valov! drugih — »»zmov«? In kako naj pridem do prave načelnosti, če ne poznam razlik. ki ločijo moje prepričanje od drug.h nazorov? Kako niaij izbiram obrambno orožje in moči, atoo ne poznam orožja iq moči onih, ki se v me zaganjajo? Po vaseh Je učitelj skoroda povsod edin: intelektualec. ki pride v prilike ali neprilike debatirati z demagoškimi eksponenti subverzivnih mogotcev, edini, ki bi zamogel opravi5iti obstojece razmere in branit: zdravc nazore pred izpati dobro zdresiranih agitatorjev. ki bi radi ribarili v kalnem. Kako nai bo kos demagogij-, ki ii ne pozna šibkih strani, in 5e zna zluščiti plast lepo nanizanih in na ornainljiv efekt preračunan'h fraz ter pokazati trohnel temeli na katerih so fraze zidane? Besede. kot: »Ah, kaj boste nam pravili!« .ali »Govorite, kar hočete. m'i pa le ostanemo« itd. — ne zaležejo več. Vse oči vasčanov gledajo na nas iti podzavestno spoznajo našo nemoč — demagoštvo pa ima to moč, da omamlja preproste ljudi. če pa hočem spoznati temelje raznih nazorov. iili moram spoznati nele iz ust tistih, ki se z njimi ne strinjajo, ampiak v nrvi vrsti iz ust onih. ki jih propag;rajo in nanje prisegajo. Le tako bomo došli do načelrtih. poštenih in ne le pol-tično-zdresiranih kulturnih pionirjev. Od nobenega stanu se toliko vsestranskih zmožnosti ne zahteva. kot od našega Dobro! Dajte nam prilike drugje, da si teh žmožnosti prisvojimo. Manj abstrakinih navodil in več konkretnega kruha, pa bo v mars'5em boljše. Če pa to ne gre. pustite vsaj, da sami trošimo denar in energijo za izpopoln:, tev svofe izobrazbe! Ho5emo bitl možje iz mesa in krvi in ne lutke. ki se sese- dejo v hipu ko jih nevidna roka izpusti! Zaupamo zato hočemo uživati tud; zaupanje! Še nekaj se šepeče v zvezi s prepovedjo sestanka: »Tovariš M. kot pre< • sedn.k izobraževalne akcije bo zara j tega »trpel«! Tov. M. skoro ne more več trpeti, kot je že! Je že dovolj gori v hnbiii. Plača k večjemu navzdol. In to kazen bi mu skoro privoščil, ker jo zasluži! Druga5e je tov. M. dovolj trpel v Italiji, kjer je dejansko dokazal svoj čist nacionalizem s tem, da je bil suspendiran in obsojen na osemmesečni zapor zanadi — iredentizma. Z odprtim vizirjem sme vprašati: »Kdo je, ki dviga kamen nadme?« J. R.