17. štev. V Ljubljani, dne 6. novembra 1909. Lelo I. Slovenski Bom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja do konca tega leta 1 K za Avstro - Ogrsko, 1 marko za Nemčijo, 2 liri -za Italijo in '/a dolarja za Ameriko. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. S!]o]nl shodi v Bell Krollnl. Bela Krajina se pr obuj a in hoče streti verige, v katere jo je vklenila klerikalna stranka. To so pokazali vsemu svetu sijajno vspeli sliodi, ki jih je priredila preteklo nedeljo narodno - napredna stranka v Črnomlju, v Metliki in v Gradcu. Na teh shodih je ljudstvo pokazalo, da se zaveda svojili pravic in da je konec njegovega potrpljenja, na katerega so grešili od njega izvoljeni klerikalni poslanci, ki so pač skrbeli za svoj žep in svoje koristi, nimalo pa se niso brigali za koristi in zahteve svojih volilcev, ki so gi-nili v najskrajnejši bedi in so si morali iskati kruha v daljni Ameriki, ako so hoteli sebe in svoje rodbine obvarovati pogina. V nedeljo je govorila Bela Krajina tako glasno in jasno, da bo njen glas odmeval, kakor grom v ušesih klerikalnih njenih osrečevateljev. Ako bi imel Šuklje, ta najnemarnejši poslanec, kar jih ima sedaj avstrijski drž. zbor, le še iskrico poštenja in spodobnosti v sebi, takoj bi moral vzpričo ljudski volji, ki se je tako jasno pokazala na nedeljskih shodih, položiti svoje mandate nazaj v roke svojim volilccm ter jim dati na prosto voljo, da si izbero drugega sposobnejšega poslanca! Toda Šuklje, ki ima tako trdo kožo kot krokodil, tega seveda ne bo storil, ker mu je ležeče samo na tistilr tisočakih, ki jih dobiva za plačo kot državni poslanec in deželni glavar! Ljudska volja je Šuklje-tu deveta briga! A prišel bo čas, ko se bo ljudski;volji moral pokoriti tudi tak mož, kakršen je gospod s Kanina. In ta čas je mogoče bližje, kakor si misli Šuklje sam! * * * Najpomenljivejši je bil shod v Gradcu. Tu se je zbralo okrog 400 zavednih kmetskih volilcev, da obračunajo s svojim poslancem, ki ves čas, odkar je bil izvojen, ni ganil niti z mezincem, da bi se zavzel Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 20 vin., vsa stran 60 K, pol strani 30 K, četrt strani 15 K, osminka strani 8 K. Pri vscletni inserciji primeren popust. za pravice in zahteve od vsega sveta zapuščenega belokranjskega ljudstva. Shodu je predsedoval župan gosp. Julij M a z e 1 1 e, ki so mu zborovalci z ozirom na krivice, ki jih je moral s klerikalne strani pretrpeti radi njegovega neustrašnega in odločnega nastopa za koristi belokranjskega kmeta, priredili iskrene ovacije. Prvi je govoril deželni poslanec gosp. Fran Višnikar, ki je natanko opisal dogodke v zadnjem deželnozborskem zasedanju, prerešetal zakone, ki jili je sprejela klerikalna večina, zlasti lovski zakon ter razpravljal o skrajno slabem klerikalnem gospodarstvu, ki bo spravilo deželo v take dolgove, da se iz njih ne l>o mogla nikdar več izkopati. Njegova izvajanja so vzbudila splošno pozornost in zborovalci so govorniku, ko je končal, navdušeno pritrjevali. Deželni poslanec gosp. dr. Ivan Ora-žen je poročal o splošnem političnem položaju, pojasnil, kako se zatira Slovanstvo v tej državi in netil z ognjevito besedo v zborovalcih čut slovanske vzajemnosti. Poročal je dalje o deželnem zboru, o deželni banki, o elektrarni. Bo vrhunca pa je prispelo ogorčenje zborovalcev, ko je dr. Oražen povedal, kaj je Šuklje delal s poslovnikom in kako je poslance z beriči tiral iz zbornice. Ko je popisoval, pri kolikih strankah je bil že ta Šuklje, so se o tem »značaju« čule take besede iz ust kmetovalcev, da se nam celo Šuklje smili, da bi jih objavili. Nato je dr. Fettich - Franklieim v poljudnih besedah razpravljal o izseljevanju, kazal na njega dobre in slabe strani ter priporočal razne umestne predloge, kako hi se izseljevanje omejilo. Govoril jr obširno o belokranjski železnici, ki jo zadržuje klerikalna brezdelnost in prazni žep avstrijske vlade. Kmetje so med tem govorom izražali bojazen, da klerikalno postopanje na Dunaju in lenarjenje zavozi zadnje upanje na belokranjsko železnico. Končno je dr. Žerjav spominjal na Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma" v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. NaroEnina in oglasi se naj pošiljajo upravništvu ..Slov. Dona" v Ljubljani. Mazelletovo kandidaturo proti Šukljetu. Da je nastopil domačin Mazelle zoper liof-rata, bil je vnebovpijoč greh! A medveda smo izvabili iz brloga. Da se je moglo izvoliti Matjašiča, so morali Lampe in drugi priti sem in zlate gradove obetati kmetom. Danes pa vidimo, da niso ničesar izpolnili.. Zanemarjena Bela Krajina si mora sama pomagati. Govornik je nato razpravljal o raznih gospodarskih vparša-njili. Slednjič je izpregovoril o aferi Mazelle. Ko je pozval zborovalce, naj dajo zadoščenje temu možu, so zaorili klici: »Živio Mazelle!« K besedi se je oglasil občinski odbornik iz Podzemlja gosp. Ivan Stipanič, ki je povedal, kakšne obljube je delala klerikalna stranka in kako je Šuklje zavozil železniško vprašanje. Predlaga klerikalcem nezaupnico, osobito posl. Šukljetu. (Burno pritrjevanje!) Odbornik občine Vinjivrh gosp. Jud-nič je pozdravil shod imenom obrtnikov, ki bodo tudi med tistimi, ki bodo plačevali dolgove, ki jih delajo klerikalci. Od deželnih podjetij ne bo imela Bela Krajina nič. Šuklje nam je obljubil zlate gradove. (Klic: Sebi si jih je že sezidal! Burno odobravanje!) Zdaj se za nas ne zmeni. (Živali no pr iti’j e vanj e!) Zupan občine Podzemelj gosp. Klepce je pojasnjeval, kako se kmetom krivica godi glede cestnih zadev in gnojišč. Deželni odbor ne stori nič za povzdigo živinoreje. Zahteval je, da glavarstva izdajo •pouk glede uprave cerkvenega premoženja, da se bo moglo ločiti, kaj je cerkvenega, kaj je občinskega premoženja. Dajte, pokažite nam cerkvene paragrafe, da se bomo vedeli ravnati. S tem vzklikom je govornik končal svoja izvajanja. Prvi svetovalec občine Gradac gosp. Ivan Butala je pojasnil Šukljetovo nedelavnost radi ureditve sejmov. Nato so bile soglasno sprejete le - le resolucije: Na javnem shodu v Gradcu dne 31. oktobra 1909 zbrani volilci iz občin Podzemelj, Semič, Griblje, Vinjivrh in Gradac 1.) poživljajo javne oblasti, naj posvete več pozornosti doslej od njih popolnoma zanemarjeni Beli Km j in i, ki je med kranjskimi pokrajinami prava pastorka. Osobito naj se napravi načrt, da se preskrbi vsa Bela Krajina s pitno vodo, in se naj ta načrt resnično izvrši čimpreje, dalje, da odpravi sramotne prometne razmere, ki onemogočnjejo vsak gospodarski napredek. Opozarjajo jih, da za pogozdovanje ni tu nič manjša potreba kakor na Krasu! 2.) zahtevajo, da vendar c. kr. vlada že enkrat neha s škandaloznim zavlačevanjem, s katerim že skoro 40 let vodi za nos belokranjsko prebivalstvo radi železniške zveze. Pričakujemo, da bodo pri izpeljanju železnice merodajne edinole gospodarske koristi ljudstva, ne pa sebični interesi takih, ki imajo slučajno političen vpliv ali osebne zveze s tačasnimi odločujočimi či-nitelji. 3.) Izrekajo dosedanjemu deželnemu in državnemu poslancu Bele Krajine, plemenitemu hofratu in deželnemu glavarju Šukljetu nezaupnico, ker zanemarja interese Bele Krajine,ki potrebuje za poslanca celega moža, ne pa takega, ki se izgovarja, da za svoje volilce nima časa, ki že dve-inpol leti ni dal svojim volilcem računa niti kot deželni, niti kot državni poslanec ker je za Belo Krajino naravnost žaljivo, da jo »zastopa« človek, o kojega nezna-čajnosti so med vsemi poštenjaki računi sklenjeni, ker je dalje v zadevi našega rojaka Mazelleta, ki živi in deluje med nami v naši sredi, zlorabljal svoj politični vpliv na tak način, ki ga sploh ne moremo označiti s parlamentarnim izrazom — ker je kot deželni glavar v zadnjem zasedanju deželnega zbora kršil zakon in opravilnik, na katerega je prisegel in dal obljubo v roke cesarju, da ga bo čuval in vestno izpolnjeval. 4.) Izrekajo nezaupnico poslancu Matjašiču, ki je v deželnem zboru le Šušteršičev kimovec in ki za Belo Krajino ni ničesar dosegel ter seveda šel raje danes na lov, mesto da bi prišel volilcem račun polagat, zakaj vleče poslanske diete v Ljubljani. 5.) Izrekajo zaupanje poslancem narodno - napredne stranke in jih poživljajo, naj še naprej z brezobzirnim nadzorovanjem varujejo deželo škode, ki jo ji delajo ljudje, ki lahkomišljeno tirajo deželo v gospodarski polom. S pozivom na zborovalce, naj se organizirajo v mogočno bojno vrsto, ki bo lahko izvojevala belokranjskemu kmetu vse pristoječe mu pravice, je predsednik M a zel 1 e zaključil ta znameniti shod. Volilen so se razšli s trdnim sklepom, da ne bodo nikdar več volili za poslance takšnih mož, kakor sta Šuklje in Matjašič, ki se ne zganeta, dasi grozi belokranjskemu kmetu od vseh strani gospodarski propad. a: * * Prav lepo sta vspela shoda tudi v Črnomlju in Metliki. Vsakega izmed teh shodov se je udeležilo nad 200 vrlih naših somišljenikov. V Metliki je presedoval župan gosp. Jutraš, govorila pa sta deželni poslanec Fran Višnikar in dr. Gregor Žerjav o raznih, za Belo Krajino perečih vprašanjih. Predsednik črnomaljskega shoda je bil župan gosp. dr. Malnerič, govorila pa sta deželni poslanec gosp. dr. Ivan Oražen in dr. Fettich - Frankheim. Na shodih je bila sprejeta ta - le resolucija: Na javnem shodu dne 31. oktobra zbrani volilci 1.) izrekajo poslancem narodno - napredne stranke za njih možati nastop in obrambo proti nasilstvu klerikalne večine v deželnem zboru kranjskem popolno priznanje in zaupanje; 2.) izražajo svoje ogorčenje nad brezbrižnostjo deželnega glavarja Šulcljeta, ki se za interese svojega volilnega okraja ne zmeni, obsojajo njegovo teroristično in proti-postavno postopanje v deželnem zboru in njegov nastop v vprašanju železnice preko Črnomlja ter mu izrekajo svoje nezaupanje; 3.) protestirajo proti očividnemu zavlačevanju belokranjskega železniškega vprašanja s strani vlade ter zahtevajo, da se prične nemudoma z gradbo te zakonito zajamčene železnice. politični pregled. Avstrija. Avstrijska država stoji zopet pred teško krizo. Zakrivili so jo zopet državniki, ki še vedno mislijo, da je v Avstriji še vedno mogoče vladati v nemškem duhu proti slovanski večini. Ministrski svet je zadnjo soboto sklenil, predložiti cesarju v oclobrenje zakonske načrte nižjeavstrijske-ga, gornjeavstrijskega, solnograškega in predarlskega deželnega zbora, s katerimi se proglaša nemščina kot izključni uradni oziroma učni jezik deželnih zborov, deželnih uradov in deželnih srednjih šol. S tem je torej avstrijskim Slovanom v omenjenih deželah onemogočeno najti pravico v svojem jeziku in snovati šole za slovanske otroke v maternem jeziku. Na ta sklep sta oba češka ministra dr. Braf in dr. Žaček odgovorila z odstopom. Vendar pa ta odstop cesarja ni zaviral, da bi ne potrdil zakonov, ki mu jih je v odobrenje predložil ministrski predsednik baron Bienerth. V sredo je namreč došla vest, da je vladar dal svoje odobrenje omenjenim zakonom. Ta novica je vzbudila na Češkem in povsod i, kjer bijejo rodoljubna slovanska srca, skrajno bolestno razpoloženje in vse se užaljeno vprašuje: Ali se nam Slovanom tako plačuje naša neomahljiva ljubezen in zvestoba do države, ki smo jo s krvjo v neštetih' bitkah dokazali, da smo po- tisnem na mesto državljanov druge vrste, ki imajo pač dolžnost, a nič pravic? Posledica tega skrajno izzivalnega koraka Bie-nerthove vlade bo, da bo v državnem zboru nemogoče vsako redno delovanje, dokler bo na čelu vlade baron Bienerth. Nekaj naravnega bi torej bilo, da bi ta mož odstopil. Toda vse kaže na to, da tega ne bo storil, marveč da bo državni zbor posla! domov in skušal vladati absolutistič-no t. j. brez državnega zbora. Toda tudi to ne bo šlo. Država ima v proračunu ogromen primanjkljaj okrog 400 milijonov. Tega pa ni mogoče pokriti samo z novimi davki, marveč ga bo treba pokriti — s posojilom. Znano pa je, da banke nečejo posoditi niti vinarja državam, kjer ne deluje parlament. Torej tudi naša vlada ne bo dobila posojila. Prisiljena bo torej zopet sklicati državni zbor. To uvideva vsak političen otrok, samo Bienerth tega ne vidi, ker je slep, kakor so vobče vsi avstrijski državniki. Ne preostajalo bi mu torej drugega, kakor da bi odstopil. Tega pa neče storiti, ker mu je v njegovi trdoglavnosti več ležeče na tem, da ostane še par tednov na krmilu, kakor da bi državo obvaroval nepopisne škode. NamSlovenceiti je končno vseeno, kako se kriza reši; huje nam ne more biti, kakor dandanes, navdaja pa nas prepričanje, da bo kmalu prišlo do splošnega prevrata v Avstriji, ki bo enkrat za vselej pomedel s takšnimi »modrimi« državniki, kakor je baron Bienerth. Ogrska. Spor med vlado in vladarjem še vedno ni poravnan. Vladar vstraja na svojem stališču, Wekerle - Kossuthova vlada pa tudi. V zadnjem času se mnogo govori o tem, da je bodoči mož — grof Andrassy. Ta ima baje čarobno sredstvo v rokah, ki bo združilo vse stranke v eno bojno vrsto in omogočilo, da se sestavi močno medstrankarsko ministrstvo. Andrassyjevo čarobno sredstvo je bojno geslo: »Od Avstrije nam preti nevarnost, zato vsi Madžari skupaj na sveto borbo proti njej.« če bo ta bojni klic vlekel, je dvomljivo. Ma-žari pač sami najbolje vedo, da bi jim šlo dokaj slabo brez Avstrije, ki plačuje zanje dobro polovico vseh dolgov. Da bi to javno priznali in se potem ravnali, pač ni pričakovati. Zato bodo tudi neprestano v sporu z vladarjem, dokler ne bo le - ta z močno pestjo, z uvedbo splošne in enake volilne pravice strl madžarsko premoč ter pripomogel do besede tudi nemadžarskim narodom. Hrvatska. Politične razmere na Hrvatskem so sedaj take, kakor v nobeni drugi državi v Evropi. Ako smo svoje dni hoteli označiti razmere v kakšni deželi kot skrajno raz-orane in obupne, mo rekli: tu vladajo turške razmere. Sedaj bi bilo umestneje govoriti o — hrvatskih razmerah, zakaj Hrvatska je zdaj dežela, kjer vlada najsu-rovejše nasilstvo in kjer ne veljajo več nobeni zakoni. Po vseli evropskih državah je poslancem vsaj to dovoljeno, da smejo prirejati shode. Na Hrvatskem sedaj niti to ni dovoljeno. Ako skliče kak poslanec zaupni shod svojih volilcev, takoj pridejo orožniki ter z bajoneti razženejo shod, čeprav zakon določa, da se zaupnih shodov ne sme prepovedovati. Seveda je narod skrajno ogorčen radi teh nasilstev in prav lahko se zgodi, da ga bo enkrat minilo potrpljenje in da bo odgovoril na silo tudi z nasilstvi. Potem pa bo tekla kri v potokih. Nemara hočejo gotovi ljudje prav to doseči, da bi se napili puhteče hrvatske in srbske krvi! Srbija in Bolgarska. Odnošaji med tema dvema bratskima državama so se v zadnjem času tako zboljšali, da mora to navdajati z radostjo in zadoščenjem vsakega slovanskega rodoljuba. Prihod bolgarskega kralja Ferdinanda v Srbijo in njegov sestanek s srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom je k temu mnogo pripomogel. Tudi dejansko se kaže to prijateljstvo prav vidno. Bolgarska vlada je namreč dovolila prevoz srbskega blaga po bolgarskih železnicah malodane brez carine ter sklenila s Srbijo veleugodno postno in brzojavno pogodbo. Ker bo, kakor vse kaže, kmalu prišlo med obema državama do carinske skupnosti, za katero zlasti deluje sedanji srbski ministrski predsednik Pa.šič, se je nadejati, (hi bo v bodočnosti razmerje med Srbijo in Bolgarsko čininajpresrčnejše. To prijateljsko razmerje bo poglobil tudi obisk, ki ga nameravajo v kratkem napraviti v Sofiji srbski poslanci. Rusija. Kar se je preje samo domnevalo, je sedaj dognana stvar: Obisk ruskega carja v Italiji je bil naperjen proti Avstriji. Vse časopisje si je namreč edino v tein, da sta se ruski car in italijanski kralj dogovorila, da naj Rusija in Italija skupno postopata proti avstrijski politiki na Balkanu in da naj z vsem svojim vplivom ščitita Srbijo in Crno goro pred avstrijsko pohlepnostjo. Nadaljna posledica sestanka carja Nikolaja z italijanskim kraljem je tudi ta, da bo Italija v najbližji bodočnosti izstopila iz zveze z Avstrijo in Nemčijo ter se pridružila francosko - rusko - angleški zvezi. Na Dunaju so seveda te vesti napravile silno mučen vtisek in vladni listi se zaman trudijo, da bi prikrili svojo nevoljo radi carjevega obiska v Italiji. Grška. Na Grškem se je uprl oddelek pomorskih častnikov pod vodstvom kapitana Tipaldosa. Ker se upornikom k sreči ni pridružila armada, je bilo vladi še to pot mogoče vstajo zadušiti. Ker pa vlada v armadi in med prebivalstvom skrajna nezadovoljnost, je prav lahko mogoče, da bo zhruhnila v kratkem nova veliko nevarnejša vstaja. Španska. Vsled notranjih nemirov je španska vlada sklenila, da ne bo nadaljevala vojne v Maroku. Ta vojna je stala Špansko (18 milijonov in več tisoč vojakov, ki so padli na bojišču. Vkljub tem žrtvam si je priborila samo neznatno ozemlje, ki je še manjši! kakor kamniški okraj. D © PISI. Iz Logatca. Ne bi odgovarjali na zadnja nesramna dopisa »Domoljuba«, ako bi nam ne bilo na tem, da se v pravi luči pokaže uprav satanska hudobnost, ki je klerikalnemu dopisniku narekovala dotične vrstice. Zelena nevoščljivost in ostudno sovraštvo do vsega, kar ne trobi v klerikalni rog, odseva iz obeh člankov tako jasno, da mora to vsakdo na prvi hip spoznati, četudi ne pozna naših ljudi in razmer. Kaj pa je napotilo klerikalnega dopisnika, da je začutil potrebo izliti celo golido gnojnice v »Domoljubove« predale? Par novic, katere je iz našega kraja priobčil »Slov. Dom«, in v katerih nekdo čisto stvarno in na kratko poroča o 251etnici »Bralnega društva« v Gor. Logatcu, o »Sokolu« ter o čudnem postopanju naših duhovnikov kot Kristusovih namestnikov. V teh novicah se po njegovem mnenju nahaja »cel kup laži«, dasi popolnoma odgovarjajo resnici in ne more niti ene ovreči. Toda k stvari! — Skrajna laž je že izgovor klerikalnega dopisnika, češ, da 11111 je le omenjeni članek v »Slovenskem Domu« potisnil pero v roke in da klerikalci samo radi ljubega miru dolgo časa niso poslali nobene vrstice v »Domoljuba«. In vendar skoro ne dobite številke tega katoliškega glasila, v katerem bi se na najostudnejši način ne napadalo »Sokola« ali pa naših ljudi! Zaletuje se predvsem v »Bralno društvo« v G. Logatcu. Dopisniku je dobro znano, da tvorijo to društvo skoro izključno c. kr. uradniki, in vendar piše o »škricih«. Kar se tiče zgodovine tega društva, ga tudi mi šele sedaj cenimo, ko nam je zagotovilo »Javno ljudsko knjižnico« in obljubilo pomoč pri ustanovitvi »Javne ljudske čitalnice« v Gor. Logatcu. Dopisniku nikakor ne gre v glavo, da se je mogla veselica dobro obnesti, ker je manjka- lo — klerikalcev. Prepričani smo, da bi gmotni uspeh ne bil dosti lepši in če bi se veselice udeležili tudi vsi logaški klerikalci z gospodom župnikom na čelu. — Mnogo se ukvarja dalje dopisnik s telovadbo logaškega »Sokola«. Zal, da v tem oziru ne moremo ž njim govoriti, ker se na telovadbo očividno razume še manj, kakor zajec na boben. Nam je namreč popolnoma zagonetno, kako so si mogli »nekateri« Sokoli pri rajalnem odhodu ogrinjati zurke, ki so jih imeli v oblačilnici. Da naši krščanski telovadci in ž njimi najbrže tudi klerikalni dopisnik niti telovadnega orodja ne razločujejo, nam pričajo besede, ki jih je izustil eden iz njihove srede, za-gledavši našega konja: »Tako kozo moramo tudi mi kupiti.« Sicer smo pa že čuli o priliki I. zleta notranjskih sokolskih društev od logaškega klerikalnega dopisnika, da je takrat izvajalo 79 telovadcev rajal-ne vaje. Torej res — škoda besed! Želimo le, da so se »Orli« mnogo naučili pri telovadbi Sokolov, ki se je vršila v najlepšem redu 111 v občno zadovoljnost in ki se kljub sokolski točnosti pač ni mogla pričeti prej, kakor je žeiel predsednik »Bralnega društva«, kot prireditelj veselice. Kar se pa tiče naraščaja, žal, tudi gosp. nadučitelj Punčuh nima toliko moči, da bi 11111 mogel zabraniti javni nastop. V tej stvari odločujejo starši sami in nobeden drug. Neslane vzklike: »Živio pijača!« itd. je klerikalni dopisnik gotovo pobral pri krščanskih vinskih bratcih; drugače bi gotovo navedel imena dotičnih Sokolov. Tega seveda resnicoljubni dopisnik ni mogel in ni smel napisati v katoliško glasilo, da so Sokoli odkorakali točno ob 8. uri in naraščaj že prej, domov. — Klerikalni dopisnik skuša tildi oprati naša »gospoda« v/, župnišča, ker smo jima čisto po pravici očitali nehvaležnost in neoliko. Piše: »Kje je na Slovenskem kako katoliško društvo, ki bi posodilo svoje stvari za brezverskega, pohujšljivega Sokola?« Prvič je veselico priredilo »Bralno društvo«, in drugič so Sokoli že vsi sedeli, ko je gosp. Lenassi poslal po stole. Sedaj bi pa radi vedeli, kaj je večja nesramnost, ali če se najprvo drznejo čuki v kroju priti k naprednemu gostilničarju po stole ter jih dobe, ali: če se z ozirom na to uslugo obrne napredni gostilničar na katoliško »izobraževalno društvo« radi stolov, pa mu skoro pokažejo vrata! Bo le ostalo pri črni nehvaležnosti, hribovski oliki in krščanskem sovraštvu - čeprav so samo nedolžni stoli temu vzrok! — Na najnesramnejše očitanje klerikalnega dopisnika še odgovorimo! Razsied po Slovenskem. r »Ženinom in nevestam ali škandal vseh škandalov. Ljubljanski škof je zopet enkrat zagrešil dejanje, ki se ne da drugače imenovati, kakor javen škandal naj-liujše vrste. Ta škof, ki hoče biti od sv. Duha. izvoljen in razsvetljen voditelj in čuvar morale, ta škof je sedaj dokazal, da nima nobenega pojma o sposobnosti. Škof je spisal in izdal knjižico »Ženinom in nevestam«, v kateri na dolgo in na široko razpravlja o spolnem občevanju v zakonskem življenju in natančno razlaga, kaj se sme v zakonu zgoditi in kaj se ne sme itd. Če je kdo v teh stvareh potreben poduka, že ve, kje ga dobi. Priroda je to stvar sama uredila in človek že instinktivno ve, kako in kaj je prav, a če so neveste in ženini v kakih dvomili, so starši in eventu-valno dušni pastirji tu, da jim to ustmeno povedo. Tudi bi nič ne rekli, če bi kak zdravnik izdal s primerno resnobo in obzirnostjo spisano delo o tem, kaj je v zakonu zdravo in kaj škodljivo. Knjige v varstvo zdravja so vedno koristne. Toda, kar je škof spisal, to ni knjiga v varstvo zdravja, to ni drugega nič, kakor s terci-jalskim vzdihovanjem prepleten porno-grafičen sipis, navadna svinjarija. Knjižica je spisana tako, kakor bi bila potekla izpod peresa kake stare babice; pisana je breztaktno in brezstidno, tako da mora razžaliti čut spodobnosti vsakega človeka. Kaj tako osoljenega, opopranega, papriciranega in s španskimi muhami prepletenega še ni bilo natisnjeno v slovenskem jeziku, če l)i bila škofa pri izdaji te knjižice vodila skrb za ljudsko zdravje, bi je sploh ne bil sam spisal, marveč bi bil stvar poveril kakemu zdravniku, ki bi bil tako knjižico spisal stvarno in strogo po-dučno ter s primerno obzirnostjo in škof naj bi bil preskrbel, da bi bili tako knjižico ljudje dobili recimo pri izpraševanju, torej tik pred poroko. Tako pa se mora vsakdo vprašati, kaj pa ve škof o zakonskem življenju, kje in kako si je pridobil škof tako znanje o zakonskem občevanju, da govori o njem, kakor kak specialist, ki je v mesenosti osivel 1 Škof je samec in sodimo, da mesenih grehov nima ravno mnogo na svoji vesti — kako se torej sploh upa razpravljati o zakonskih stvareh. Kaj je torej škofa napotilo, da je izdal tako knjižico, ki je vzbudila v Ljubljani nepopisno ogorčenje, ki je razburila in razgnevila celo najpobožnejše ljudi, ki so sicer smatrali škofa za neko višje bitje. Saino'dvoje je mogoče: ali je škof mislil, da bo s tako knjižico zaslužil par tisočakov, torej iz pohujšanja ljudstva napravil dobiček ali pa je škof duševno tako ope-Sal, da ni več zmožen presoditi, kaj sme in česa ne sme, kaj je dopustno in kaj je po-hujšljivo. Škof je s to nesramno knjižico pokazal, da ne pozna dolžnosti, ki mu jih nalaga njegovo dostojanstvo, dokazal je, da je breztakten in neomikan ali pa umo-bolen človek. Na Slovenskem še ni bilo takega škandala, takega velikanskega pohujšanja, kakor ga je stoi'il škof Jeglič, ki pravi, da je postavljen in razsvetljen od sv. Duha. r Škofova knjižica o zakonski mese-nosti. Na zahtevanje kanonikov je škof svojo knjižico sam konfisciral, to se pravi, umaknil jo je iz knjigotrštva. S tem je sam priznal, da je njegova knjižica nesramna in nenravna. Vihar nevolje, ki je v vseh krogi h nastal proti škofu in ki je tako velik, da že najhujše tercijalke pošiljajo škofa v blaznico, je pač kanonike prestrašil. Saj morajo čutiti, da katoliške cerkve in vere še ni nihče tako kompromitiral, kakor škof. Škof je torej svojo knjižico umaknil in bo lahko ž njo vso zimo peči kuril. Toda kar je storil, se ne da več narediti nestorjeno. Vsi razumni in razsodni ljudje v deželi morajo izvedeti, kake stvari piše ljubljanski škof! r škofova knjižica »Ženinom in nevestam« je vzbudila povsodi, kjer dajo še kaj na poštenost, silno nevoljo. Tudi kanoniki, ki niso ničesar vedeli, kaj namerava škof, so nepopisno ogorčeni. V sredo so v šenklavški cerkvi razpravljali o škofovi knjižici. Kanoniki Flis, Kajdiž in Koren so v sveti jezi bili na pult ter klicali: »To ; je škandal, kakršnega še nismo doživeli; temu je treba enkrat napraviti konec.« V I četrtek je imel stolni kapitelj sejo, v kateri so kanoniki zahtevali, naj škof takoj od-; stopi in se umakne v samostan, češ, da dela sramoto škofovi stolici. Oe se bo škof pokoril tej zahtevi, se še ne ve. r Svoji k svojim. Pišejo nam: Zuplja-ni župne cerkve pri sv. Jakobu imeli smo v nedeljo, dne 31. oktobra veliko slavnost. Vršilo se je umeščenje novega župnika g. Ivana Barleta. Nimamo sicer k slavnosti kot taki ničesar poročati, kar nas boli je le to, da je svirala pri slavnosti godba nemškega 27. pešpolka. Vprašamo le, zakaj imamo slovensko podjetje v orkestru »Slovenske Filharmonije« 1 r Za šolo v Mostah daruje od vsakega prodanega litra vina po 2 vinarja gostilničar Franc Brinovec v Novem Vodmatu št. 83. — Vse hvale vredno!. Naj bi ga posnemali drugi gostilničarji v Mostah! r Naobražen častnik. Na Selu pri Mostah je žrebčarska postaja. Vojaki so sami Slovenci, častnik pa je trd Nemec, ki Slovencev, kakor je sklepati iz njegovega obnašanja, še videti ne more. Pod njegovim poveljstvom so vojaki pravi reveži, zakaj ž njimi ravna, kakor z živino, ako ne slabše. Moža ni sram obkladati vojake javno pred ljudmi z najgršimi priimki in psovke, kakor »Windischer Trottel, ge-meiner Kerl« so v njegovih ustih še najlepše cvetke. — Prosimo vojaško upravo, naj poročnika, ali kaj je že, pouči, kako se ima vesti človek, ki hoče veljati za nao-braženega. r Klub slovenskih tehnikov v Pragi je izvolil na občnem zboru dne 21. t. m. svoj odbor sledeče: I. Mačkovšek, predsednik; E. Tu ječ, podpredsednik; F. Zelenko, tajnik; K. Lončar, blagajnik; I. Zupanič, knjižničar; G. Gulič in R. Vodopivec, preglednika. r Volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in volitev obrtnih prisednikov vzkličnega sodišča bo za volilni razred delavcev v nedeljo, dne 14. novembra in za volilni razred podjetnikov v torek, dne 1(>. novembra 1909. Volilo se bode v sekcijah sestavljenih po krajevnih skupinah. — I. sekcija obsega občine Brezovica, Log, Rudnik in Vič ter voli na Glincah (občina Vič). — II. sekcija obsega Črnuče, Devica Marija v Polju, Dobrunje, Ježica, Moste in Podgorica ter voli v Mostah. — III. sekcija obsega občine Medvode, Spodnja Šiška, Šmartno, Št. Vid in Zgornja Šiška ter voli v Št. Vidu. — IV. sekcija obsega občine Grosuplje, Lipljenje, Račna, Slivnica, Št. Jurij in Šmarje ter voli v Stranski vasi (občina Grosuplje). V. sekcija obsega Iška Loka, Iška Vas, Pijava Gorica, Studenec, Tomi-šelj, Vrbljenje in Zelimlje ter voli na Studencu. VI. sekcija obsega 1. (šolski okraj), 2. (Št. Jakobski okraj), 5. (Predkraji) in (5. (Vodmat) okraj mesta Ljubljane ter vo- li v Ljubljani. VII. sekcija obsega, 3. (Dvorski okraj) in 4. Kolodvorski okraj) mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani — Skupni izid volitev, izvršenih v teh sekcijah, se ugotovi in razglasi pri VI. sekciji v Ljubljani. Ura pričetka in zaključka volitve ter volilni lokal se naznanijo najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča. Volitev v tretji skupini »trgovski obrati« se mora vršiti ločeno od ostalih skupin obrtnih podjetij. Vsako posamezno volitev vodi od obrtne oblasti določeni volilni komisar, ki odloča o identiteti volil-eev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljna pritožba. Volitev se prične ob določenem času ne glede na število došlili volileev in se zaključi ob določeni uri. Voli se na ta način, da se osebno oddajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje, ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Osebe, ki v volilnem imeniku niso vpisane, ne morejo voliti. Vo-lilci oddajo svoje glasovnice po vrsti, kakor se javijo. Izvoljen je, kdor združi nase absolutno večino oddanih glasov. Ce se pri prvi volitvi ne doseže absolutne večine, se odredi ožja volitev mod onimi osebami, ki so dobile največ glasov. Pri morebitni ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zaznamenovana. Proti volilnemu postopanju in proti ugotovitvi izida volitve v smislu § 12 min. odredbe z dne 23. aprila .1898, drž. zak. št. 5(5, ni dopustna pritožba. r Družbi sv. Cirila 111 Metoda je nakazala tvornica Golob & Volk po trgovsko obrtni banki 100 K kot dohodek od založništva čistila za kovine ter vaselina za čevlje. Slovenska tovarniška podjetja se vzdigujejo ter pridobivajo tla v domači zemlji. Slavno občinstvo poživljamo, da neguje mlada narodna podjetja po geslu: »Svoj k svojim!« Naši narodni nasprotniki razumejo to stvar kaj dobro. Posnemajmo jih mi v doslednosti! Goriime-novano blago je prav dobro, torej vsega priporočila vredno. Pozabiti pa ne smemo, da s tem, če učvrstimo mlado narodno podjetje, učvrstimo tudi obrainbeni zid naše, dičiie družbe, sv. Cirila in Metoda. r Dr. Vekoslav Kukovec, vodja štajerske »Narodne stranke« je otvoril v Celju — na vogalu Kolodvorske ulice in 11 is- markovega trga — svojo odvetniško pisarno. r Shod napredne slovenske mladine se je preteklo nedeljo vršil v Središču. r Nova slovenska kmetijska šola v Št. Jur ju ob južni železnici ne prične, kakor je bilo nameravano s poukom dne 3. novembra t. 1. Pričetek se je na nedoločen čas odgodil, ker se stavba še ni — izvršila. r Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem priredila je od 25. septembra do 3. oktobra t. 1. razstavo vina in sadja. Ob tej razstavi bili so odlikovani nastopni slovenski razstavijalei: s srebrno kolajno c. kr. kmetijske družbe štajerske g. Franjo Praprotni k, nadučitelj v Mozirju; diplomo štajerskega sadjarskega društva je dobil gosp. Franjo Vizo višek pri Sv. Florjanu blizu Rogatca; ravno ta je dobil tudi 20 K v zlatu; knjige in sadjarsko opravo je dobil gosp. župnik And. Zd o 1 š e k pri Sv. Štefanu, p. Šmarje pri J.; srebrno državno kolajno je dobil gosp. deželni poslanec itd. Fr. Robi č; srebrno kolajno c. kr. kmetijske družbe štajerske je dobil gosp. Martin V t i č a r, posestnik na Humu; nagrado v denarju po 20 K so prejeli g. Vinko St o ki as, nadučitelj pri Sv. Andražu blizu Ptuja; ga. Terezija Korenjak, posestnica pri Sv. Barbari v Halozah in g. Jak. Zadravec, posestnik v Središču; diplome sta prejela ga. Marija Leskovšek, posestnica na Bregu pri Ptuju in gosp. Jak. Z a-d r a v e c v Središču. r Slovensko vino v Plznu. V Plznu je začel točiti slovensko vino v svoji vinarni gospod E. Kanka. — »Plzenske listv« prinašajo v listu »Nekoliko črtic o slovenskem vinarstvu«. r Kletarski tečaji. V primeri z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelu-jejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju - vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti take pijače, kakršna se dandanes po svetu zahteval Ravno tako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača. Da imajo ukaželjni priliko se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom tekoče zime več tro-dnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bode v tečaj sprejet, bo o tem, potom posebnega vabila, vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko. --s. d Umrla je 25. oktobra v Litiji Marija vdova Bric p. d. Kobilčarca v 87. letu starosti. Tudi ta je padla pred nekaj tedni po stopnicah in se tako pobila, da je morala umreti. d V Litiji imamo pri uradništvu več sprememb. Okrajni komisar baron Wink-ler je prestavjen v Postojno, višji sodni oficijal Schott v Ljubljano in davč. vežbe-nik Josip Badiura v Škofjo Loko. Tudi tovarniški zdravnik dr. Jenko je odšel v Ajdovščino. d Utonil je dne 18. oktobra petletni France Smrke, sin mlinarja v Drenikovem mlinu v Prečni. Gredoč čez brv je padel v Luknjišco, ki je okoli 3 metre globoka. Iz vode so ga potegnili dne 19. oktobra dopoldne. d Iz Turjaka nam piše somišljenik: Da se pokaže velika podivjanost naših pobožnih ljudi, Vam navedem, da so tudi pri nas v Turjaku ljudje, ki želijo svojemu bližnjemu — seveda na katoliški jjodlagi — vse hudo. Ko sem se pred leti preselil v Turjak, kjer imam tudi svojo hišico, so me pričeli sovražiti »Domoljubarji«, ker sem vedno nosil iz Ljubljane napredne liste. Zaradi tega so naskočili s kamenjem mojo hišo po noči ter večkrat tako razgrajali, da so morali priti orožniki iz Velikih Lašč, da so to podivjano druhal ukrotili in to vse zaradi naprednih listov. Tudi mojo hčerko, šolsko deklico, so na vse načine sovražili ter ji veliko zla storili, samo za to, ker je liberalčeva hči. Sedaj, ko se pa preselim v Ljubljano, se pa razgovar-jajo »Domoljubarji«, da so s svojo molitvijo dosegli, da se jih je bog usmilil ter jih rešil tega »pregrešnega« in »zapeljanega« človeka. Veseli so, ko se sedaj ne bo več pisalo v naprednih listih o teh tičih. Toda uverjeni naj bodo, da jih bodo ti listi še vse eno potipali, kadar bodo zaslužili in to zaslužijo večkrat! Pa zdravi ostanite, saj se še vidimo, čeprav se v Ljubljano preselimo! Na svidenje! d Vinska trgatev v kostanjeviškem sodnem okraju je sedaj domalega končana. Vsled pozne trgatve je grozdje v oči-gled lepemu vremenu v zadnjem času dokaj pridobilo na sladkorju in izgubilo na kislini. Po klosternajburški tehtnici je kazal mošt v tem okraju od 15 do 18% sladkorja, kar je bilo pač odvisno od trtne vrste in lege vinogradov. Kisline pa je bilo opaziti 6 do 8%. Ljudje so natanko odbirali slabo od dobrega grozdja in večinoma sproti spravljali, vsled česar je upati, da se bodo letošnja vina dobro čistila. Belega vina bo letos nekoliko manj kot sicer in se bode to bolj iskalo kakor •rdeče. Kupčija utegne biti živahna, oso-bito ker so zaloge starega vina precej pošle. Glede cen in množine v partijah daje radevolje pojasnila in prosreduje pri vinski kupčiji »Kmetijska podružnica« v Kostanjevici, katera bode tudi razpošiljala na zahtevo interesentov vinske vzorce od 15. t. m. naprej. V isti zadevi pa se je osebno zglasiti pri podružničnem načelniku L. Bučarju v Kostanjevici. d Nepošten pekovski vajenec je Erazem Rozman. Ko je služboval pri Vinku Leitgebu v Črnomlju kot vajenec, je pokradel nekaj obleke, nož in par čevljev,potem pa nenadoma izginil. Tudi v Rago-vem je bi! že preje ukradel Vidu Brudarju zajca. Kriva je zanemarjena vzgoja. d Idilično življenje v gozdu sta uživala 1 dietni Jože Vovko iz Leskovca in 181etni Janez Kovačič iz Tolstega vrha. Vovko je ušel od doma že 18. avgusta t. 1. in se je potikal po gozdovih med Leskovcem in Bičujem. Preživljal se je z grozdjem, sadjem, krompirjem in z zeljnatimi glavami, katere stvari je pokradel v okolici. Pri neki hiši je ukradel kuhinjski nož, ker ga je rabil, da si je narezal zeljnate solate. Da si je pa včasih kaj boljšega privoščil, je ukradel nekemu posestniku 8 K denarja. Šele dne 20. septembra ga je zagrabila roka pravice. To ga je pa tako razkačilo, da je staršem zažugal, da zakolje oba. V gozdu mu je delal včasih Kovačič druščino, da mu ni bilo dolgčas. Vovkova hiša je dobra in je imel Jože Vovko lepo krščansko vzgojo. d Sneg je zapadel v noči na 25. oktobra po Gorjancih in drugih hribih okoli Novega mesta i. s. precej globoko doli do nižav. Vsled tega je temperatura hitro padla. Vreme je zdaj mrzlo in neprijetno jesensko. d Izžrebani porotniki okrožnega sodišča v Novem mestu za porotno zasedanje, ki se prične dne 29. novembra t. L, so tile: Kresni Franc, posestnik v Kalu; Knez Franc, trgovec v Št. Rupertu; Colarič Jakob, posestnik v Kostanjevici; Turnherr Ferdo, posestnik parne žage v Goričivasi; Špendal Anton, posestnik in gostilničar v Biškivasi; Petrič Janez, posestnik v Tuševem dolu; Kerin France, posestnik pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Novosele Fr., posestnik v Št. Jerneju; Guštin Franc, posestnik v Metliki; Kužnik Anton, posestnik in gostilničar v Trebnjem; Jaklič Franc, trgovec^ v Nemški loki; Kristan Franc, trgovec v Št. Rupretu; Strniša Fr.; posestnik v Vrbovcih; Oražem Jakob, posestnik in ključavničar v Ribnici; Rupar Ivan, trgovec pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Grebenc Franc, gostilničar in klepar v Škofijevici; Šircelj Jože, trgovec v Mokronogu; Grebenc Franc, posestnik v Ve- t likih Laščah; Perpar Anton, posestnik v Koritu; Globočnik Ivan, graščak na Dobravi; Repovž Jože, posestnik v Kobenju; Košiček Alojzij, posestnik v Žužemberku; Merhar Jože, trgovec v Dolenj ivasi; Kastelic Anton, trgovec na Mirni; Rumpreth Franc, posestnik in usnjar v Krškem; Zavodnik Anton, trgovec v Višnji gori; Ei-senzopf Alojzij, gostilničar in mesar v Starem logu; Baclimayer Jože, kovač v Kočevju; Rus Ivan, trgovec in župan v Brezah; Pucelj Ivan, posestnik v Vel. Laščah; Becele Anton, posestnik v Gor. Vrhu; Bon Vinko, trgovec na Raki; Malne-rič Martin, trgovec v Črnomlju; Špringer Franc, pekovski mojster v Trebnjem; Frelih Jože, posestnik in gostilničar v Št. Ru-pretu; Pehani Jože, posestnik in gostilničar v Žužemberku. — Nadomestni porotniki so: Seidl Franc, trgovec v Novem mestu; Košak Ignacij, gostilničar in posestnik v Novem mestu; Dular Alojzij, posestnik v Vel. Škrjančah; Žgur Avgust, kavarnar v Novem mestu; Mirtič Ivan, posestnik in krojač v Novem mestu; Košiček Franc, posestnik v Novem mestu; Zdravje Mihael, kosestnik in gostilničar v Prečni; Kastelic Ivan, posestnik in gostilničar v Žabjivasi; Ogoreutz Jože, trgovec in župan v Novem mestu. Gorenjski novičor. Joviče iz Št. Vida nad Ijubljano. g Občinske zadeve. Kakor smo že zadnjič poročali, se bode naše pokopališče razširilo; da bi se odločili za novega in ga vzdrževali v lastni upravi, naš slavno znani občinski odbor itak ni v'stanu. Dokazali smo že zadnjič, da je to mogoče le v naprednih občinah, kjer se ne gleda le na župnikovo, marveč na korist vseh občin-cev. Za podaljšanje pokopališča bo treba šteti precej denarja, katero svoto se pri kopališčih v lastni upravi zopet nazaj dobi, mej tem ko se zdaj vse podari župniku, ki lahko gospodari kakor se mu ravno ljubi, prodaja in odkazuje prostore za grobove. Tedaj darilo! našemu predragemu župniku! — Zadnjič smo poročali, da se namerava Voukovo posestvo nakupiti kot stavbni prostor za novo šolo. Kako je naš »Slovenski Dom« to dobro izvohal, je razvidno iz dejstva, da so že napravili z Voukom na dve leti odprto pogodbo za 18.000 K. Ker je za nas kmete in šolske prijatelje nova šola zelo vazna zadeva, dali bomo danes ta najnovejši izrodek klerikalnih možgan na rešeto in vse dobro prerešetali, da vidimo, koliko bo ostalo zrna na rešetu. Prvič je prostor, kakor smo že zadnjič omenili, premajhen. Šentviška šola ima krog 500 učencev, kar odgovarja po tudi za klerikalce veljavnih zakonih približno dvanajsterim šolskim prostorom. Poleg tega ima biti v šoli telo- vadnica, stanovanje šolske vodje, sluge itd. Napredni kmetje bomo pa z ozirom na ustanovo, ki je primeroma zelo velika, zahtevali še meščansko šolo v korist našim otrokom. Pri vsaki šoli mora biti šolsko dvorišče. Ali bomo dovolili, da hi nam postavili tako šolsko poslopje, da bi bili naši otroci med odmorom zopet prisiljeni, naravnost na cesto stopiti, katera je zelo obljudena, vsled česar so otroci — in kdo bi jim zameril, če skačejo — izpostavljeni nevarnosti, da jih kdo povozil Pri vsaki šoli mora biti tudi šolski vrt, ni namreč vseeno, če je šolski vrt tik šole ali kdo ve kako daleč od nje, kajti vzorni šolski vrt morajo naši bodoči gospodarji imeti vedno pred očmi, da se res kaj naučijo. Zdaj pa poglejmo Voukovino! Pred vsem se bo treba od državne ceste zelo odmakniti, koliko pa potem še ostane? Res je sicer, da bi bil sosed g. Matjan pripravljen še svoje posestvo prodati, prepričani pa smo, da bi najmanje še enkrat toliko veljalo, vsled česar bi prišel samo stavbni prostor na ogromno svoto 18.000 goldinarjev. To bi se reklo denar skozi okno metati, kajti v Št. Vidu se dobi mnogo ceneje drugih tudi sicer za šolo ugodnih prostorov. Drugič je Voukov prostor za šolo sploh nesposoben in smo prepričani, da ga bo vlada kot takega sploh odklonila. Tam je namreč senca, šola pa mora stati na solricu, kajti druga lega ni zdrava, pa tudi morajo biti učilnice zelo svetle, kajti v temi se ne da citati in pisati. Tudi vrt, ki leži v senci, ne prospeva, temna dvorišča so za otroke nezdrava. Ko-likrat vidimo kako žival, ki se greje na solncu, še celo gad na Šmarni gori se drži na solnčni strani. Naši klerikalci pa navzlic temu le v senco tišijo, menda jim ljudska tema najbolj ugaja. Tretjič je Voukovina predraga in sicer iz navadnega vzroka, ker so drugod večja stavbi-šča cenejša. Zdaj pa poglejmo, kaj je ostalo na rešetu? Za novo šolo nič — pač pa eno črno zrno za župnika. Kako tol Prosim vas, pripravite se! g Nov farovž si je izmislil Šengarjev Tine. Klerikalci namreč dobro vedo, da vlada v senci šole zidati ne dovoli, ker se je to že enkrat zgodilo, zato so si pa Voukovino zasigurali za novo župnišče. Zato bomo pa zdaj slednje tudi dali na rešeto. Prvič, ali je potrebno? Sedanje župnišče je kakor mal gradič, lepo skrito med drevjem, na mirnem prostoru, sedanji župnik je tudi že popravljal, tako, da je v njem prav prijetno bivati. In ali ne zadostuje množica soban za enega samega človeka in njegovo kuharico? Toda Šengarjev Tine je nobel človek, želi si nov mal gra-diček ob glavni cesti, vendar si z mislijo ne upa naravnost na dan, pač pa bi lad lepo počasi stvar upeljal. Ml pa pravimo: Novega župnišča ni potreba, ker je staro dobro, ako pa hočeš novega, zidaj si ga na lastne stroške. Drugič smatramo, da je glavna stvar cerkveni dolg poplačati. Tretjič bo treba za občinske reveže bolj skrbeti, da ne bodo stanovali po bolj pasjim luknjam kakor stanovanjem podobnih kočah in sobah. Za občinske reveže je pri nas tako slabo preskrbljeno, da bi človek ne verjel, kako trdo srce imajo klerikalci. Poznamo ubogo vdovo, ki ima kopo otrok in ob smrtni postelji svojega moža ni imela beliča doma, pa so jo klerikalci spoznali kot. »nepotrebno«. To je »ljubezen do bližnjika?!« Gospod župnik, svetujemo vam, da temu delu posvetite svojo pozornost, saj imate v Kristusu lep vzgled, misel na novo župnišče pa za vedno opustite, že zato, ker je treba za tako napravo navdušiti dve tretjini cerkvenih davkoplačevalcev. g Nekaj za dobro voljo: Kakšna je zadruga, ki ima več dolgov kakor premoženja? — Odgovor: falitna. Šentviški obrekovalci. g Sinešnice: Možakar hoče oddati denarno pismo brez naslova. Poštar ga oj>o-zori, da ne ve, kam ima pismo oddati. Možakar se odreže: »Ali mora vsakdo vedeti, komu sem dolžan?« — Neki na stara leta zelo pobožni krojač je bil v mladosti pravi navihanec. Podal se je nekoč v spovednico ženske spovedavat. Prišla je dekla, in ko jo je do dobrega spovedal, ji naloži za pokoro: pojesti tri funte mesa. Cez nekaj dni se pride ista grešnica spovedovat h kaplanu. »Obtožim se nadalje, da sem od za pokoro mi naloženih treh funtov mesa samo enega pojedla«. g Značilno. Neki draveljski posestnik je rekel: »Župnik Zabret ustanavlja v naši vasi izobraževalno društvo. Toda splošno mnenje med nami je, da naj se gre Zabret najpreje sam izobrazit, kajti med vsemi Draveljci je gotovo on sam najbolj izobrazbe potreben!« Te besede so dovolj značilne od priprostega moža. Pa Zabret ima prebito debelo in grapovo kožo in gremo stavit, da se bo vkljub temu vseeno še silil v Dravlje. g Shod v Kamniku. V nedeljo 7. t. m. priredi narodno-napredna stranka političen shod v Kamniku. Zborovanje bo ob pol 11. dopoldne v čitalniški dvorani »Društvenega Doma«. Na shodu bosta govorila dež. odbornik dr. Ivan Tavčar in deželni poslanec dr. Janko Vilfan. Somišljeniki, pridite v čimnajvečjem številu na ta shod! g Narodno-napredni shod v Kranju sta priredila preteklo nedeljo deželna poslanca Ciril Pirc in dr. Fran Novak. Poročala sta o delovanju deželnega zbora in o organizaciji narodno - napredne stranke. Shod, ki mu je predsedoval dr. Valentin Štempihar, je izrekel zaupnico poslancu Pircu, kakor tudi vsem ostalim naprednim poslancem. V pripravljalni odbor za organizacijo napredne stranke v Kranju so bili izvoljeni: Ivan Lampret, Ciril Pirc, dr. Štempihar, dr. Kušar in Vilko Rus. g V Kranju so v nedeljo, dne 31. oktobra položili k večnemu počitku blago slovensko ženo Heleno Kokalj, posestnikovo vdovo. O njeni priljubljenosti je pričal pogreb, ki so se ga udeležili vsi sloji kranjskega prebivalstva. Pokojnica je bila mati odličnega našega somišljenika g. dr. Alojzija Kokalja, odvetnika v Ljubljani. Kakor njega, vzgojila je tudi vse svoje otroke v strogo narodnem duhu. Trajen spomin vrli slovenski ženi, cenjeni rodbini pa iskreno sožalje. g Iz selške doline. Že nad dva meseca je minulo, ko je več davkoplačevalcev občine Selca zahtevalo od občinskega urada za razdelitev čistega dohodka od občinskega lova. Toda, kakor je razvidno, naš župan spi, ter se ne ozira na državne postave, ozir. na določbo § 8 ces. pat. z dne 7. marca 1849. leta, drž. zak. št. 154, ki pravi, da se mora letni čisti dohodek ob, čjnam odkazanega lova razdeliti po obsegu zemljiškega posestva med vse zemljiške posestnike, na katerih posestvu občina izvršuje lov. Z našim denarjem bodemo napredni davkoplačevalci sami gospodarili in ne pustimo, da bi Coči, Tomaži ter drugi taki elementi se bahali z našimi kroncami. Kdor noče denarja od lova, naj ga pusti občini, to nas druge nič ne briga. Slavno c. kr. okr. glavarstvo v Kranju poživljamo naj odredi, da se bode čisti dohodek od lova za vsili šest let nazaj nemudoma med davkoplačevalce razdelil. Župan g. Šmid naj si pa zapomni, da ima pravico samo z lastnim denarjem odločevati kakor je njemu povšeč, z denarjem davkoplačevalcev bodemo prizadeti sami odločevali, če pa mislite g. župan, da je potrebno denar od lova pustiti občini, storite z svojim deležem tako, a mi, ki se nas od vseh strani samo blati, nismo tako neumni, da bi vam pustili z našim denarjem se ponašati. — Več davkoplačevalcev. g Ustanovni občni zbor »Kmetijskega izobraževalnega društva v Sovodnju« sc bode vršil dne 7. novembra ob 3. uri popoldne v gostilni »Opalta« na Sovodnju. Somišljeniki dobrodošli. Hotrnnlsiil nsuičnr. n Poroka. V znani in občespoštovani, narodni hiši gosp. Franja Žagarja, vele-tržca v Markovcu pri Starem trgu kraj Loža, so danes, 3. t. m. praznovali dvojno poroko. Poročili sta se domači hčeri gdč. Pavla Žaga r j e v a z gosp. Franom F i-stero m, c. in kr. vojaškim živinozdrav-uikoni v Labodu na Ogrskem, in gdč. Ivica Žagarjeva z gosp. Petrom Miheliče m, družabnikom lesne veletvrdke I. Šutej & Comp. v Zagrebu in Trstu. — Čestitamo! n Iz Žiro v. V nedeljo 31. oktobra smo imeli zanimiv in poučen shod, na katerem je poročal deželni poslanec g. E. Gangl o zadnjem zasedanju deželnega zbora. Poročevalec je v daljšem govoru z navduše-valnimi besedami slušateljem podal jasno sliko političnega položaja v deželi. Živo je orisal klerikalno stranko, kako ljudstvo, osobito kmete slepari, dočim lovi vselej in povsod samo svoje strankarske koristi. Vse mogoče so obetali svojini volilcem ti ljudje: podpore za vodovode, ceste, že- leznice, električne naprave in tako dalje; sedaj, ko je čas dajati, pa ni nič. V stiskah, groznih stiskah so za denar; upali so, da jih bo podpirala država. Toda vlada, proti kateri so'vodili obstrukcijo na Dunaju, jim je pokazala fige. Klerikalci so dobili dolg nos, mesto podpor bodo kmetom naložili večje davke. Za 50°/o se zvišajo deželne doklade, kar je gotovo jako velika »pridobitev« poslancev za kmete!0? Opisoval je govornik, kako klerikalci, osobito pl. Šuklje, kršijo postave: noben zakon in paragraf jih nič ne moti, kadar se gre za njih strankarske koristi. Vse nujne predloge naprednih poslancev so odložili in pokopali. Ko je govornik predlagal splošno enako direktno in tajno volilno pravico za deželni zbor, ni noben klerikalen poslanec hotel z njim nastopiti, in ko je pozneje isto predlagal za občinske zastope, so se istotako uprli temu klerikalci, ju imajo tudi v svojem programu splošno in enako volilno pravico in predlog je bil pokopan. Ko je predlagal reformo učiteljskih plač, zgodilo se je isto. Razumljivo, klerikalci, prijatelji ljudske nevednosti, imajo pač v tem svoj interes, da je ljudstvo nevedno in zabito, pripravno za njih sebične namene. Torej šole in učitelje le potlačiti in poklerikaliti, potem bo dobro za nje! Opisal je, kako se volijo šolski nadzorniki in kakšni ljudje ta posel opravljajo; to je žalostno, in človek ne bi verjel, da je v današnji dobi kaj takega še mogoče. Dočim druge napredne države, ki stojijo na napredku kulture in omike, pred vsem Francija in tudi Nemčija, žrtvujejo za šolstvo ogromne svote, ne da naša klerikalna država skoraj nič, pač pa dovoljuje vse za militarizem in skrbi tudi za to, da so duhovniki dobro plačani. In potem ni čuda, da ugled države na znotraj in zunaj peša. Prva in edina podlaga vsakemu pravemu napredku in blagostanju je izobrazba in ta se pričenja z ljudsko šolo, zato bi morala država, ako bi hotela prav razumeti svoj namen, tudi skrbeti, da se ljudsko šolstvo povzdigne, da se šola osvobodi vseh tujih vplivov, da se da učiteljem boljšo eksistenco in več svobode, kakor tudi, da se učitelji res strokovno izobrazijo za svoj poklic. Otroci, mladina naša, so vendar naš najdražji zaklad, in ako je večina od nas revnih, da svojih otrok ne moremo drugače preskrbeti, kakor če jih primerno izobrazimo, bi morala vendar država gledati na to, da svoje državljane duševno dvigne. Toda klerikalni postavodajalci tega nečejo uvideti in hočejo, da bi bile šole in učitelji le ponižni farovški sluge, ljudstvo pa ponižno, nevedno in otopelo, ljudstvo, ki mu je zaprta pot do boljšega kruha in svobodnejšega življenja. Človek se mora vzgajati samostalen, samozavesten, ki veruje in zaupa v svojo moč in moč svojih sobratov. Ne človek, ki zatira in tlači s svojo močjo slabejšega, ampak človek, ki mu želi dobro in ga skuša dvigniti, ta je pravi človek. Klerikalna morala sicer tudi uči, da ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, toda ni jih večjih hinavcev pod solncem kot so klerikalci: oni vidijo vsepovsodi le sebe, svoje koristi, vse drugo bi najraje požrli. Kaj bodo še storili v deželnem zboru, se ne ve, za ljudstvo gotovo nič dobrega. Gledali bodo samo, da uničijo ter oslabijo napredno zastopstvo. Z naprednjaki bodo postopali tako kot postopa žirovški katehet P. P. v šoli z otroci. Govornik je prerešetal sploh vse, o čemur se je razpravljalo v deželnem zboru, kakor saniranje deželnih financ, preuredba lovskega zakona itd. Vsi navzoči so mu sledili z vidnim zanimanjem, na vse so napravile iz srea govorjene besede mogočen utisk. Shod se je vršil povsem mirno, ker klerikalcev ni bilo blizu. Želimo le, da bi se še večkrat priredil kak podoben shod, ki bi odpiral ljudem oči, da bi spoznali svoje duševne slepitelje in hinavske politične kolovodje v pravi luči. n Kaplan Perko v Žirili, ki pretepa in trapi šolsko mladino, ki hodi v »Sokolski dom«, naj bi se vendar potrudil poučiti svoje čuke »katoliških manir«. Mladi čuki ne zahajajo ob nedeljah v cerkev, marveč se potikajo po gostilnah, popivajo in obirajo ljudi. Ko je šel kaplan Perko k prvi obravnavi v Idrijo radi pretepanja mladine v šoli, spremljala ga je kakor zvesti psiček neka odlična članica Marijine družbe, ki se večkrat mudi pri njem. Iijudje so zbijali dovtipe o otožnem možu in zvesti ljubici. Perko govori z lece, da bo mučenik svojega poklica, ako bo obsojen radi svoje surovosti in bo zaprt v čast in slavo božjo. Po tej logiki naj on kar prične streljati in pobijati vse svoje nasprotnike, potem bo pa kar hitro svetnik — mučenik. n Škofova brošura je povzročila tudi v Postojni obilo smeha in raznih dovtipov na račun Bonaventure. Še priprosti ljudje somnenja, da ni vse v redu v glavi prevzvišenega. Pa pravijo, da vera peša. v n Iz Postojne nam pišejo o Sokolovi vinski trgatvi še to - le: V nedeljo, dne 24. oktobra priredilo je naše društvo »Sokol« v prid »Sokolskemu Domu« v Postojni vinsko trgatev s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Postojna«. Vspored je bil precej obširen in udeležniki so se smejali ko že davno ne. Zahvala za to gre br. Bebotu, kateri je s senčnatimi slikami in šaljivimi nastopi izzval smeha se tresoče priznanje. Pevsko društvo »Postojna« je Stran 8. S;L O V E N S < I DOM 17. štev. pod vodstvom vrlega predsednika gosp. Stritarja zapelo več lepili pesmi s sigurnostjo, s katere se vidi, da društvo marljivo zasleduje svoj cilj. Na prireditev so prišli trije s Planine, trije iz Bukovja, dva iz Studenega in reci, beri in govori osem Po-stojncev in Postojnk. Ne čudimo se toliko gospodom uradnikom, kateri se mogoče ozirajo na našega, našemu društvu zelo naklonjenega gospoda glavarja, katerega že beseda »Sokol« razburi, a za Postojnce je neodpustljivo. Se li mogoče čutijo tudi naši mestni očetje cesarsko kraljeve 1 Ali hočejo s tem pokazati svojo hvaležnost, ker se je povzdignil trg v mesto 1 Ne dovoli se Sokolu telovadnica v Meščanski šoli, ker je proti gosp. glavar, društvo je torej primorano, misliti na lastno streho, a zavedni meščanje ga podpirajo z mlačno odsotnostjo in hladnim izgovorom: »Mladi delajte, mi pa moramo počivati!« Kes žalostno, pa resnično. n Preinemba posesti. Hiši g. Alojzija Burgerja v Postojni, in sicer novo hišo, kjer je županstvo in takozvani »Valvazorjev dvor«, je kupil za svoto 52.000 K gosp. Fran Žnideršič, posestnik in mesar v Postojni. n Postojnska okrožna bolnica je pravi blagoslov. Sedaj je do 30 bolnikov v bolnici pod skrbnim nadzorstvom gosp. dr. Vaška, ki je izredno vesten, priden in razumen zdravnik, zato pa tudi zaupanje vedno bolj pridobiva. n Izkaz daril za »Sokolski dom« v Postojni: iz nabiralnikov br. F. Arko 8 K 62 h, br. Alojzija Burgerja 22 K 14 h, br. Pavla Jurca 4 K 43 h, Tiha dolina (gostilna) 2 K 65 h, br. pl. Garzarollija 2 K 64 h, ge. Mislej 14 K, Narodni hotel 12 K 89 h, br. Drag. Vičič 2 K 72 h, br. Jezeršek (št. 29) 12 K 32 h, br. Jušič (št. 16) 6 K 87 h, gostilna g. Barage 4 K 34 h, gostilna g. Ambrožiča 68 h, dalje so darovali: g. Josip Srnrdu, Franc Smrdu, Dunaj, vsak po 1 K in gdč. Ivanka Smrdu, Devin, 1 K; br. Koller vstopnino 1 K, br. Uderman 2 K, br. Edito Dekleva, Ljubljana, 1 K, ker ni ujel petelinčka, br. G. Pikel, župan, vstopnino 3 K. — Vsem srčna hvala in na zdar! n Reven duhovnik. Nedavno sem imel opravka pri sodišču v Postojni in sem prišel tudi v zemljiško knjigo. Nehote se mi odpre neka vložna številka, na kateri je vknjižena terjatev po 150.000 K, reci: sto-petdeset tisoč kron za — čujte — Antona Abrama, kurata v Št. Petru. Ker nam je znano, da kurat od doma nima nič premoženja in ga je Bolnanatura še - le pred .10 leti poslal ovce strič, tudi po čeznaturni milosti ni mogel kurat toliko volne na-striči, da jo je za 150. 000 K prodal in potem to vsoto komu posodil. Terjatev je pa vendar uknjižena! Uimmo, da nam bo Tone v prihodnjem »Domoljubu« pojasnil, kje je dobil ta denar. n Iz Postojne. Znani renegat Hans je pri nas okrajni inženir. Svojo Krimhildo in Tevtončke je poslal v Ljubljano, ker tu ni našla nobenega »anstandig« človeka. Hans je pa pameten čiovek; posteljo in umivalnik je prenesel v pisarno, v poslopje c. kr. okrajnega glavarstva; a ker v tej sobi ni veliko prostora, pa opravlja svoje službene posle v pisarni cestnega mojstra. Gospod Hans, kako pa se to strinja »ein lioher Herr und ein Diener« skupaj v eni pisarni”? Vprašamo visoko deželno vlado, če ji je o tem kaj znanega in če gospod Hans vleče tudi saniu polovico akti vitetne doklade, kakor oni uradniki, ki stanujejo v uradnem poslopju!Mogoče mu je pobratim dovolil to na svojo pest! Ali je renegatom in klerikalcem res vse dovoljeno 2 n Iz Trnja pri Št. Petru. »Domoljub« z dne 21. p. m. piše, da se je pri nas obhajal sv. misijon ter pravi: Bog daj, da bi sv. misijon obrodil obilen sad. Tudi mi želimo dobrega sadu. Tukaj je ljudstvo sploh klerikalno, pa jih ni najti hujših tolovajev, kakor ravno v Trnju in njega okolici. Tepeži so na dnevnem redu, ni še leto dni, odkar so Marijini vojaki nekega mirnega fanta brez povoda ubili, v Palčju neko liišo skoro do tal podrli s tem, da so z žrd-mi ob stene butali ter polena in do 10 kg teško kamenje pri vratih in oknih notri metali, v Kleniku je brat bratu čeva izpustil in Marijine device so »obilen sad obrodile«. n Iz Št. Petra na Krasu. »Domoljub« z dne 21. p. m. piše, da so socijalni demokrat je pri pogrebu svojega tovariša demonstrirali s tein, da so mu položili venec z rdečim trakom na grob in pravi dalje, da se duhovnik vsled tega ni mogel pogreba udeležiti. Dopisnik »Tone« pa je previdno zamolčal, da se je dotični duhovnik na pokopališču tako nespodobno vedel, da bi »vestni« redar v takem slučaju naprednjaka takoj naznanil na okrajno glavarstvo; seveda duhovnik sme nekaznovano vsako lopovstvo započeti, »bržoni« so le za šentpetrske liberalce. n Na naslov poštnega ravnateljstva v Trstu. Znane so razmere na idrijski pošti, ker se je uradovanje našega g. poštarja že večkrat ožigosalo v naprednih listih. (Klerikalni časopisi si ne upajo, ker je njih zvest pristaš, pisati proti njemu.) Znano je tudi, da opravlja posel poštnega sela v občini Dole neki Jožef Jereb, vulgo »Strešk« za mesečno plačo 30 K. A za teh borih 30 K mora baje tudi služiti g. poštarju za deklo in pestunjo. Ta poštni sel donaša vsaki ponedeljek, sredo in soboto pošto na Gore in v Zavratec, kjer sta tudi poštna nabiralnika. V ponedeljek, na vseh svetnikov smo ga videli, ko je odhajal od župnišča na Gori, kjer je oddal g. župniku pisma in drugo. Vprašamo poštnega sela, zakaj je pustil ta dan nabiralnik potem, ko je vzel pisma iz njega, odprt in zakaj nese najprvo pošto v župnišče in še le potem odda ostalo v gostilni? Morda zato, da g. župnik lahko pregleda drugo pošto (na- slove časopisov, pisem in drugih pošiljate v), da potem ve, kaj ljudstvo bere in kako se razgovarja s svetom. Oudno se uain tudi zdi, zakaj se nahaja poštni nabiralnik na stopnicah župnišča! Nabiralnik bi se imel nahajati na sredi vasi pri trafiki ali pa pri gostilni. Morda bode o tem župniku kaj znano! Kot smo zvedeli, je poštni sel tudi v Zavratcu pustil odprt nabiralnik. Vprašamo g. Helmicha, ali je njemu to znano! Končno pa vprašamo c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, ali je dovoljeno, da se pušča poštne nabiralnike odprte! Morda ima idrijski poštar in z njim naš poštni sel kako protekcijo v tem oziru? Vsled tega prosimo slav. c. kr. poštno ravnateljstvo, da .preskrbi, da se te nepostavnosti ne bodo več dogajale ter da se poštni nabiralnik z župniških stopnic prestavi na sredi vasi. n Narodna zavednost klerikalnega poslanca. iz idrijskega okraja nam poročajo: Minuli teden nam prinese pismonoša cenik, v katerem so vzorci različnih stolov in drugega pohištva. Mislili smo, da je to cenik kake nemške tvrdke, a kako smo se začudili, ko bererne na zunanji strani: »Liste krainische Fabrik gebogener Mo-bel nur aus impragniertem massivem iloize Anton Kobi in Freudenthal, Post Franzdorf«. In kdo je ta velenemec Anton Kobi! On je poslanec splošne kurije idrijskega in vrhniškega sodnijskega okraja ter sedi v taboru »SLS.« in s tem je dovolj rečeno. Vprašamo g. Kobija samo to, se li ne sramuje slovenskim strankam pošiljati nemške cenike! Tukaj je slučaj, iz katerega je razvidno, kako se pristaši »SLS.« borijo za obstanek in napredek našega materinega jezika. Fej! zavednost »SLS.« in njih zveza z dr. Eggerjem. n Za novoustanovljeno konsumno društvo v Sturijali pri Vipavi je med delavskim in kmetskim stanom silno zanimanje. Število članov vedno narašča. Dober uspeh je zagotovljen! n Iz Planine pri Vipavi. Naš modri očka župan vedno kaj imenitnega »po-gruntajo«. Drugod stavijo ob cestah, kjer je kaka strmina ali prepad v varstvo, da se kdo ne ponesreči, zid ali lesene močne ograje, pri nas pa je ob naši občinski cesti, ki vodi na Planino, napel župan bodičasto žico. Vsak tujec, ki vidi tako varnostno ograjo, mora le občudovati duhovitost planinskega župana. Mi Planinci smemo biti pač ponosni, da imamo tako »modrega« župana! n Občinske ceste na Planini pri Vipa- vi so v silno slabem stanju, ker se sedanji klerikalni župan premalo briga, da bi se na uje napeljal gramoz. n Vinska kupčija na Vipavskem je te dni jako živahna. Dunajska veletrgovina Weber nakupila je nad 2000 lil vina in namerava kupiti še več tisoč lil vipavskega vina. A tudi za Češko in Moravsko se pridno nakupuje vipavsko vino. Krčmarjem in vinskim trgovcem svetujemo, da se naj o pravem času založe z dobrim vipavskim vinom, ker pozneje bode vsled silnega izvoza cena vinu dokaj višja. Vipavsko vino bode prve dni meseca novembra že toliko čisto, da bode sposobno za izvoz. n V spanju okraden. Ko je v noči 17. na 18. oktobra posestnik Karel Bratina iz ajdovskega sodnega okraja zaspal na hlevu posestnika Petra del Linza v Hruševju, mu je ob ti priliki dosedaj še neznan tat iz žepa ukradel listnico, v kateri je imel 1624 K denarja, obstoječega iz 6 bankovcev po 100 K, tri po 50 K, drugo pa iz bankovcev po 20 K in nekaj drobiža. Orožniki pridno zasledujejo nevarnega tata. n Nesrečno padel z drevesa in se ubil. Filip Rešeta vulgo Ivanc, posestnik iz Planine pri Vipavi, je dne 20. oktobra pri klatenju kostanja tako nesrečno padel z drevesa, da je kmalu nato umrl. Pokojnik je bil jako priden in varčen gospodar. Vesti iz Hotedršice. n Zadnji »Lažiljub« zopet bljuje svoj smrad po naši vasi. Povzročitelj tega smradu mora biti popolnoma propal človek, kajti drugače ne bi tako cigansko obrekoval in kradel čast poštenim ljudem. A uverjen naj bo, propalica, da ves smrad in blato, ki ga meče na naprednjake, pada nazaj na njega. Celo klerikalci se zgražajo nad njegovo pisavo in trdijo: »Kakršen je sam, tako sodi o drugih.« Dopisun se je tako »lepih« psovk gotovo naučil v »katoliškem izobraževalnem društvu«, ki ga ljudstvo upravičeno imenuje »katoliško obrekovalno društvo«. Podivjanost in surovost naj išče dopisun le v svojih vrstah, saj bode med njimi prav lahko dobil take »cvetke«. Naprednjaki niso še nikogar pobijali s svinjskim tolkačem, niso še nobenega napadali z gnojnimi vilami, s krampi, s kamenjem in poleni, kar pa so že vse delali »pobožni« čuki. Dopisnik naj se spomni tudi na tisto tercijalko z Ravnika, ki ima sedaj zaradi »lepega« vedenja opraviti s sodiščem v Ljubljani in videl bo, kje je podivjanost, kje surovost. Ako misli dopisnik, da bomo naprednjaki mirno vtaknili v žep vse, kar bode izbljuval, se britko moti. Seveda bi bolje opravil, da bi svoje kaline učil dostojnosti, kakor pa, da je zopet začel'delati prepir in sovraštvo v vasi.No, pa le tako naprej, seješ veter, a žel boš vihar! n Zanimiv dogodek se je pripetil v naši cerkvi dne 24. m. m. Župnik je namreč pripovedoval raz leco o Judežu Iškari-jotu. Primerjal je njemu tudi svoje ovčice in je glasno zavpil in pokazal s prstom v množico: »Ti si izdajalec Jezusov!« Neko dekle pa je, misleč menda, da župnik samo nji pravi, glasno kričalo: »Jaz nisem!« Potem je začela glasno jokati. Ljudje so se silno prestrašili. n Letina je pri nas srednja. Krompirja so nekateri pridelali veliko, žita pa prav malo, ker ga je toča uničila. Sadja pa je dosti. Bilo pa je jako slabo m porabili so ga večinoma za mošt in žganje. Amerišbe novice. a Slovenski kandidatje pri občinskih volitvah. Slovenci v mestu Eveletliu v državi Minnessotta kandidirajo pri občinskih volitvah dva kandidata, in sicer Jur-ja Koca in Josipa Primožiča. Kakor pišejo ameriški listi, imata oba kandidata upanje, da prodreta. a Podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ameriki. V Pueblu v državi Colorado so rodoljubi ustanovili četrto ameriško podružnico naše šolske družbe. Podružnica šteje 115 članov, ki so takoj zložili 360 K. Teden dni kasneje je bila ustanovljena peta podružnica v Cumber-landu Wyo. Tej je pristopilo takoj 30 članov. Načelnik podružnice je Ivan Šarc, tajnik Josip Kešman, blagajnik pa Ivan Medved. a Poročila sta se v Heilwoodu v Ameriki Martin Šinkovec iz Boštanja na Dolenjskem in Franja Zgonc iz Oševka pri Rakeku. a Umrl je v South Bartonville Ul. Franc Prah doma iz Št. Jerneja, in sicer v tamkajšnji ubožnici. Ker ni bil pri nobenem podpornem društvu in tudi ni imel nobenih prihrankov, ni zapustil nobenega premoženja. Konserolranje leja, Lojze Luši n, tehnik. Les se odlikuje po lahkem obdelovanju, prožnosti (elastičnosti), primeroma veliki vpogljivosti in ima pri svoji lahkoti precejšnjo trdnost. Ta svojstva so mu zagotovila razširjenje in splošno priljubljenost ter najraz-sežnejšo uporabo, akoravno se je v neštetih slučajih prišlo k spoznanju, da izgubi les vsled raznih vzrokov svojo trdnost, da podleže njega zunanjost in substanca (snov) raznim spremembam. Snov se ali spremeni ali razkroji. Vzroki razpada. Prikazni razpada. Kje nam je iskati vzrokov razpadanju1? Najdemo ga v organični sestavi lesa samega; postane še silnejši hitro po sekanju radi tega, ker se začne razkrajati sta-nični sok in stanice same. In to tedaj, ako smo pustili les raznim zunanjim vplivom zraka, vode, mraza, vročine itd. Les sestoji iz različno združenih, mi-koskopično (s prostim očesom nevidljivili) malih stanic, ki tvorijo posebno strukturo lesa. Stanice so zidane v glavnem iz celuloze (C(1 H10 Os je kemična formula); raz-ven tega so udeležene tudi druge sestavi- ne, ki pospešujejo debelenje stanične kožice in tako tudi proces odrevenenja, tako na primer lignin, ki sestavlja precejšen del lesne snovi. Dalje se nahajajo v lesu tudi beljakovine, škrob, dekstrin, sladkor, tanin, barvila, smole, eterična olja; tekoče sestavine pa so: voda in mineralne snovi; zadnje v staničnem soku raztopljene ali usedene (odložene), so najvažnejše, glavne sestavine in sicer: kalij, kalcij, deloma magnezij in mala množina kislin; od kislin je imenovati kremenovo, fosforjevo in žvepleno; v neznatnih množinah tudi klor. Ako zažgemo kos lesa,tedaj ostane pepel, katerega sestavljajo zadnje naštete sestavine, t. j. najvažnejše, vse druge pa zgore. Celuloza je v vodi neraztopljiva, tudi kislinam in alkalijam, ako niso premočne, krepko nasprotuje. Drugi deli lesa se kaj hitro spreminjajo, kakor n. pr. ogljikovci (lignin, dekstrin, sladkor, gumi, i. t. d.), ki se pa ne razkrajajo. Oni so najugodnejša tla mikroorganizmom (s prostim očesom nevidljive rastlinice), ki povzročajo glede načina svojega razvitja raznovrstne premembe. V tem (oziru je našteti pet načinov razpadanja: Trohnenje lesa, tudi belo ali suho nje in uduševanje lesa. Izmed navedenih prikazni sta najbolj važna trohnoba in gniloba lesa, ker se največkrat razširjata in prinašata popolno neporabnost in razrušitev lesa. Sem spada, kar se uničujočega učinka tiče, tudi razpad lesa vsled hišne gobe. Trohenje lesa, tudi belo ali suho gnitje imenovano, se pokaže najčešče na drevesih, dokler se nahajajo v gozdu; navadno na usehlili delih. Trohnen les je spremenjen v krhko, drobljivo snov, navadno svetle barve; trohnenje napreduje hitro pri toplih vetrovih in se izraža v temi mnogokrat s posebnim svetlikanjem (fosforescenco), kar je gotovo vsakdo opazoval pri trohnenem lesu. Omenjena bolezen napada les, h kateremu ima zrak pristop, ni vezana na mokroto, najrajše si izbira les, ki vsebuje le malo mokrote, nasprotno pa je pogoj gnitju večja mokrota ali vlažnost. V zraku pa je ravno kisik, ki pri gotovih pogojih učinkuje škodljivo na lesno snov. Dokazan je prirastek kemičnim potoni, sicer ne velik, ali vendar znaten. Znan je tudi vpad teže pri otrlinenem, nasproti zdravemu lesu: deli lesa se premene v pline, v ogljikovo kislino in vodo, ki se odstranijo iz lesa; razumljiv je sedaj primanjkljaj ogljika, dokazan potoni kemičnega razklada (analize). (Dalje prih.) Vsak napredni Slovenec bodi naročnik »Slovenskega doma!" LISJTEK. Obrekovanje. v. v. Šmarje so precejšen trg na slovenski zemlji, toda vasi in trgov s tem imenom najdeš lahko na slovenskem zemljevidu, da jili ne moreš pošteti na svojih prstih. Lepo lego ima Šmarje ob vznožju Bi-ezo-viškega hriba, zavito v temno zelenje bujnih sadnjakov. Oe prihajaš po široki loški dolini po cesti, ki pelje v komaj kakih pet ur oddaljeno mesto, pozdravlja te že od daleč na pobočju Brezoviškega hriba stoječa šmarska cerkev. Na desno in levo rumena žitna polja, raztezajoča sc na obeh straneh prijazne doline visoko gori skoro do slemena hribov iii gričev, pred tabo kakor oazfi temno zelenje šmarijskih vrtov in nad vsem mir in tišina vročega poletnega dneva. Zdi se, kakor da se pripravlja narava na nekaj velikega, svečanega, ne-umljivega. V tihem pričakovanju, kakor strme leži pred tabo in čaka na ono neznano, kar je zaslutila v duhteči pomladi. In to hrepenenje se vsesa v tvojo dušo, nehote pospešiš korak, in zopet se ti zahoče leči v rumeno žitno valovje in čakati, čakati, da te obišče ono neznano, ki polni tvojo dušo s tajnim hrepenenjem. Pred tabo pa se vspenja temno zeleno po Brezoviškem hribu navzgor Šmarja, in sanja v gorki poletni dan. Zdi se ti, kakor zaklet grad, iz katerega se mora zdaj pa zdaj dvigniti velikan in leči po vsi dolini,od Brezoviškega hriba do Loškega griča od Šmarja pa do Loč, zginevajočih za tabo v teških rumenih valovih. # * * Pred cerkvijo na prostornem trgu leži Kosmačeva trgovina. Tiho je danes v prodajalni, tiho je vedno ob vročih poletnih popoldnevih. Zdi se, da tudi ljudje nimajo poleti toliko potreb, kakor v drugih letnih časili. Mlada Kosmačeva sedi za prodajalno mi%o in zre pred se v naročje na začete čipke. Koliko jih je spravila že v škatlje in škatljice tekom treh let, kar je vzela svojega Janeza, trgovca Kosmača. Množile so se čipke pod njenimi neutrudnimi rokami. S tihim zadovoljstvom jih je shranjevala po škatljah in škatlji-cah, in če jo je vprašal Janez, čemu ji bodo vse te zvezdice in vsi ti srčki, zardela je do las, ga objela, naslonila svojo kodrasto glavico na njegove prsi in zašepetala: »Saj si lahko misliš, moj — moj možiček!« In v to besedo »možiček« je vedla polagati toliko iskrenosti, toliko hrepenenja in sreče, da se je zdelo Janezu vedno, kakor bi mu prinašala na svojih rokah svoje vroče, krvavordeče srce, kakor bi mu hotela reči: »Stori z njim vse, karkoli liočeš, raztrgaj je, muči je, kolikor ti dr$go, tako rada trpim za tebe, za najino srečo vse muke, vse gorje!« Srečna sta bila vsa ta leta, srečna, da si večje sreče želeti nista mogla. Janez ni hodil po gostilnah, ni se vmešaval v politične borbe, ki so razdvajale vse sosede v okolici. Hodil je svojo pot, kakor bi ne videl na desno in ne na levo. In če so kazale stare ženice s prstom za njim: »Glej brezverca, glej framazona,« ker je presedal nedeljske popoldneve raje pri svoji ženici, ali pa se izpreliajal z njo roko v roki po temnih gozdih in čez valovita polja, tedaj tega ni maral opaziti. In če je stopila ista ženica, ki se ga je obregnila s svojim strupenim jezikom komaj pred pol ure v njegovo trgovino in zaprosila v boga ime, ni se spomnil njenih psovk, posegel je v žep in ji dal miloščino. Obče spoštovan je bil trgovec Kosmač in njegovo mlado ženo so vsi obožavali zaradi njenega dobrega srca. Ceno in dobro se je kupovalo v njuni trgovini in zato Šmarje tudi niso imele svojega konzuma, ki rastejo na naših tleh kakor gobe po dežju, a ravno tako hitro razpadejo v ostudno gnilobo. Bila pa je Kosmačeva kljub svoji ljubeznivosti in svojemu dobremu srcu jako praktična in bistra ženska, ki je znala, če je bilo treba, nastopiti tudi energično, da bi jo lahko zavidal za njeno krepkost marsikateri moški. V čudnem nasprotju je bila ta njena premišljena neupogljivost z njenim sicer ljubkim in po ljubezni hrepenečim značajem. Tej njeni neupogljivosti pa se je imel Kosmač tudi zahvaliti, da ga je obvarovala pred marsikaterim neprijetnim iz-nenadenjem. Poznal in pripoznal je to njeno krepost, in če mu je razložila svoje misli tako, da jim ni bilo lahko oporekati, uklonil se ji je smehljaje in jo imenoval svojega »komandanta«. Tako je sedela oni poletni popoldan Kosmačeva v prodajalni za mizo in zrla na nedodelane čipke v svojem naročju. Globok vzdih ji je dvignil prsi, pogladila sc je preko čela, pritrdila nekaj neubogljivih kodrov in se zopet zamislila bog ve kam. Tiho hrepenenje, mirno in vendar nestrpno pričakovanje je ležalo v njenih sanjavih očeh. Žalostna poteza se je zarisala krog njenih usten in oči so se ji zaro-sile, da je videla čipke kakor daleč, daleč v meglo zavite. Ono pričakovanje, ki. je preprezalo vso naravo, ji je leglo na prsi. Ni se ga hotela otresti, ni se mu hotela ogniti, s slastjo se mu je vdala z vso dušo, široko je odprla oči, in ni se ga zbala, ko je stopil k njej in zašepetal njenemu srcu: »Izpolni se ti tvoja želja!« Po vsem telesu je vzdrhtela, kri ji je stopila v čelo, oprijeti se je morala mize, da sc ni zgrudila, tako tesno ji je bilo v prsih in tako nestrpno je utripalo srce. Plašno so pogledale njene široko odprte oči, srce pa ji je poskakovalo veselja in sreče. Zabodlo jo je v prsi in zavedla se je, — začela je šteti: »osemindvajset, devetindvajset, trideset!« in oči so se ji odpirale vedno bolj široko, ustnice so zbledevale, tema se ji je napravila pred očmi in omahnila je raz stol, zdrčala je zraven prodajalne mize na tla. Izdajatelj in urednik Rasto Pustoslemšek. Vprašanja in odgovore smo radi pomanjkanja prostora morali odložiti za prihodnjo številko. Nekaterim odgovorimo pismeno! Irm cene v £jubljam od dne 30. oktobra do 3. novembra 1909. Cena 1 od do K li K h 1 kg govejega mesa I. vrste . . [ 14 1 40 1 „ „ „ O- „ • • 1 — 1 20 1 „ „ „ III. „ • ■ — 90 1 12 1 „ telečjega mesa 1 40 1 72 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 80 2 — 1 „ „ „ (prekajenega) 1 ,, koštrunovega mesa . . . 1 90 2 — 1 08 1 12 Prašiči na klavnici 1 20 1 36 1 kg masla 2 60 2 70 1 „ masla surovega 2 10 3 _ 1 „ masti prašičje 2 — — — 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 80 1 96 1 „ slanine prekajene .... 1 80 1 90 1 „ sala 1 84 1 96 1 jajce — 08 — 10 1 l mleka — 20 — — 1 „ „ posnetega — 10 — — 1 ,, smetane sladke — — — 1 „ „ kisle 1 kg rncdu — 80 90 1 20 1 40 1 piščanec 1 — 1 60 1 golob . — 40 _ 50 1 raca — — — — 1 gos ... i — — — — 100 kg pšenične moke št 0 . . 47 — _ — 100 1 . . 46 50 — — 100 „ „ „ „ 2 . . 46 — — 100 „ 3 . . 45 — — — 100 „ „ „ „ 4 . . 44 100 „ „ „ „ 5 . . 42 — — — 100 „ „ „ „ 6 . . 38 — — 100 „ „ „ „ 7 . . 32 — — 100 „ 8 . . 16 100 „ koruzne moke .... 20 100 ,, ajdove moke .... 1. 42 — 100 ,, ajdove moke . . . .11. 36 _ 100 „ ržene moke 32 1 l fižola — 20 36 1 „ graha 1 „ leče — 44 — 48 1 „ kaše — 22 — 24 1 „ ričeta — 20 22 zelje 100 glav 2 40 3 100 kg pšenice 100 „ rži 28 — — 21 100 „ ječmena 18 — — 100 „ ovsa 17 50 — 100 „ ajde. . . . . . . . 19 50 20 50 100 „ prosa belega 18 — — 100 „ „ navadnega . . . — 100 „ koruze 18 50 19 50 10 „ krompirja 4 20 4 40 Lesni trg. Na trgu je bilo — voz in — čolnov z lesom Cena trdemu lesu od 10 K — h do 11 K 50 li za ma. Cena mehkemu lesu od 9 K — h do K — h za tri'. Trg za seno, .slamo in steljo. Na trgu je bilo — voz sena 10 10 70 — „ slame 8 — 10 40 „ stelje Mesine tržno nadzorstvo v Ijubljani. poSteite staršev sprejjssie takoj v trgovine* z mešaniHi blagom, železnino, porcelanom in steklom tvrdka SSaMch v Feslojašn 64 2—1 Loterijske številke. Dvignjene v soboto dne 30. oktobra 1909. Dunaj: 83, 78, 2, 19, 54. Dvignjene v četrtek dne 4. novembra 1909. Brno: 83, 85, 7, 52, 72. $8$iK$i8iE!IHKilB8iR9HIHtaHR Eng. Franchetti v Ljubljani, Sodnijska ulica 2, nasproti kavarne ..Evropa" priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno n.,. ——— Ib b* n i «- «• .. V. H. ROHRMANN 1 W II Mestni trg št. 14 polog Urbančeve manufa kturne trgovine ^ 'jfjf S'"S priporoča 13 12—6 (si«) »I klobuke in slamnike || Sl tepite, razno moško perilo, kravale, ovratnike Itd. K* Blago imam solidno, cene zmerne. <£L) -------- Postrežem točno. s —__ Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. v Gosposki ulici št. 7 i l 8-8 sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun in jih obrestuje s l. julijem 1909 po 4:y4"/„ brez odbitka rentnega davka; eskomptira menice in daje posojila na osebni kredit po 5‘/2% do 6V2%. Lastno premoženje znaša v deležih in zakladih ... K l79.765-55 Skupna aktiva..........................................., 1,242.16677 Denarni promet v letu 1908 ............................. ■VT Prva slovenska trgovina Pevc & Kocelj v KOČEVJU, v hiši slovenske „Koče?ske posojilnice** Manufakturno, galanterijsko in špecerijsko blago na debelo in drobno. ^ Zaloga moke U. Majdiča ter zaloga železnine m tv.i 25-17 jsitt Miepso p, katera se prodaja v prid dražbe sv. Cirila in Metoda priporoča 40 24—16 pie pivovar M® M O S o >r~> a- > N N N 5« N I M N I Piva narodna veletrgovina i železnino fr. Stupica v Cjubljani jlKarije Terezije cesta » ———— priporoča svoje izvrstne ——————— brane, pluge, amerikanske kosilne stroje, slamoreznice, mlatilnice, čistilnice, motorje, železne blagajne, kuhinjsko opravo, štedilnike, peči, kakor tudi železniške šine, traverze, cement in sploh vse stavbne potrebščine, trombe, cevi in tehtnice. Nizke cene ! Točna postrežba, solidno blago I m— Slovenci! Slovenke! Svoji k svojim! ^zzzzzzzzzzzzzzzzzzz^zz:^: Pred nakupom in zii se Vam priporoča slovenska trgovina pri sv. Cirilo iti Metodn v Ljubljani w»-i7 Lingarjeva ulita. nasproti loterije! Velika zaloga najnovejšega blaga za moške in ženske obleke. flajvefja izber satenastih, volnenih ter svilnatih rut. Ob potrebi spomni se vsak na to trgovino. M M 1 O n >CJ O -*-* OJ rt i- o. o CL I "O o ■o ■n P < ST 5' 5' n r3 s s o 2. • cr cv 7? a> O o< 3 O 1 I mm somi m oezni domačega izdelka priporoča 12 25-17 Josip Vidmar = v Ljubljani = Pred Škofijo 19, Stani trg 4, Prešernova ulica 4. Ljubljanska kreditna banka V Ljubljani & & «5» jjjg igg Del. glavnica K 3,000.000. $ Podružnica v Spljetu. * ^ Sprejema vloge na knjižice in na H tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu. 4 2 O 0 # m m m m *> Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. 5$ 52 52-10 Rezervni fond K 300.000. Podružnica v Trstu. uui____ $ $ & PoStnc hranilnice št. 12.921. Ustanovljena leta 1896. [9 ID M registrovana zadruga z neomejeno zavezo = pisarna v hiši št. 1 (pri Tomanu) = sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po 4a/4°/0 od prvega dneva vlaganja sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je izplačala vloga. Uradne ure so ob nedeljah od 1. do 5. ure ter vsako sredo od 4. do 6. ure popoldne. 22 25—17 Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznikov. iO CN k * JS ^ 6* 'v -H, ■ Notranjska posojilnica v postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek In petek od 9.—12. ure dopoldne. Obrestuje hranilne vloge po 4;,/4% od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. Daje posojila proti vknjižbi po 5‘/2% *n amortizaciji najmanj V2%, na osobni kredit po 6%. 2 25—17 Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. Stanje hranilnih vlog nad 36 milijonov kron. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4'///o ter pripisuje nevzdignjene Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 4s/4°/0 na leto. Z obrestmi ob enem pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62'/a leta. Kdor plačuje 6°/0 izposojenega kapitala, poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik more svoj dolg poplača i tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Mestna hranilnica izdaja lične domače hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi ====== 3sred.lt:n.o društvo. ■ Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovi prej Slonovi (Eiefantovi) ulici štev. 3. jm 7 25-17 *4 N iNS N H M N N N N N N N £ AGRO-MERKUR osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v £jubljani i*e«j. ac- k «». z. Ljubljana, Janez Terdinova ulica št. 8. Skladišče tudi v Trstu. Agro-Merkur dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljedelske in druge stroje, umetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kalijevo sol itd.), tnodro galico, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in špecerijsko blago itd. Agro-Merkur prodaja pridelke in izdelke svojih članov. Agro-Merkur se posebno priporoča za nakup bizeljskih in dolenjskih, istrskih, dal-matinskih in goriških jamčeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke. Agro-Merkur ima jako obširne in ugodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dobro in hitro postreže. 2 54-17 XXXXXXXIXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX! Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnični račun št. 828.406. Telefon štev. 185. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, v Ljubljani je imela koncem leta 1908 denarnega prometa K 71,417.344-75 upravnega premoženja K 17,519.983-93. Obrestuje hranilne vloge brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Uradne ure vsak dan od 8.-12. in od 3.-4. v lastnem zadružnem domu. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jili obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 kron 17,102.91127. Posojuje na zemljišča po 5'/40/0 z '///„ na amortizacijo ali pa po S'///,, brez amortizacije. Ha menice pa po 6°/o- Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan -12. in od 3.-4. 6 25-17 Tisk ^Narodne tiskarne* v Ljubljani.