UPOKOJENEC
ORG ANO DELLASSOCIAZIONE DEI PENSIONATI ST AT ALI E PARASTATALI A LUBIANA GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV V LJUBLJANI
m. 3.	Liubljana,	ds-ae	2B.	rraaisrc^	1942./KX.	L.©«©	v.
Uredništvo in uprava; Wollova ulice S*. lO. Tel. 4553. Društveni čekovni račun Poštne hranilnice št. 12-13f, oni društvenega Posmrtnega sklada pa St. 17-678. Ixhaia enkrat mesečno.
Vojvoda Aosta umri j
Po 'kratki in 'hudi bolezni je v torek 3. t. m. umrl v Na i robi ju v ujetništvvu vojvoda Amedeo d Aosta.
Princ Ainadeo Savojski se je rodil v Turinu dne 21. oktobra 1898. — Dne 20. novembra 1937 ga je Kralj in Cesar na 'Predlog šefa vlade imenoval za Podkralja Abesinije.
Sožalje svetega očeta, Vladarja in Duceja — Globok vtis po vsej Italiji in v svetu.
Kraljevski knez je umrl zelo vedro in brez trpljenja. Ob njegovi smrtni postelji sta bila poveljnik junaških branilcev Gon-darja, general Nasi, iin vojni kurat poročnik Boratti. Zadnja ljubeča pokojnikova misel je veljala Kr. Vis. vojvodinji-materi, Kr. Vis. vojvodinji Ani, knezu Airnoneju in vsem njegovim dragim. Preden je izdihnil, je vojvoda izrekel zadovoljstvo nad tem, da je potrošil življenje v službi domovine. Potem je prosil za sv. zakramente, ki jih je tudi prejel. Izrekel je željo, da bi o tem bil obveščen sv. oče. Ker je čutil, da se mu bliža smrt, je visoki knez spisal oporoko ter narekoval pozdravno izjavo Kralju in Cesarju ter dve pismi na mali kneginji. Izrekel je tudi želijo, da bi brzojavili tolažilne novice vojvodinji-materi ter visoki rodovini.
Nj. Vel. kralj in Cesar je s Kr. Vis. knezom Piemontskim' v sredo 4. t. m. odpotoval v Napoli, da bi s svojo vzvišeno besedo tolažil Kr. Vis. voj vodim jo-mate r ter vojvodinjo d’Aosta.
Sveti oče je žalostno novico o smrti Kr. Vis. vojvoda d’Aosta, ki mu jo je sporočil Vladar s posebnim obvestilom, sprejel z globokim sočutjem ter se je takoj zatopil v molitev. Sv. oče je poslal Vladarju ter vojvodinji d’Aosta materi brzojavke, v katerih jima izreka svoje globoko' sožalje. Tudi državni tajnik kardinal Ma-giione je poslal sožalnico Ani Francoski.
Duce je izrekel sožalje Nj. Vel. Kralju in Cesarju ter brzojavil kr. vis. vojvodinji d’Abs ta ter Kr. Vis. vojvodu Airnoneju Spol ctsk emu.
Duce je zapovedal, naj se smrt Kr. Vis. vojvode d’Aoste takoj sporoči vsem visokim državnim dostojanstvenikom in naj se za tri dni izobesijo zastave na pol droga po vseh javnih poslopjih v kraljevini.
Svečana zadrušniea za pokojnega Vojvodo d’Aosta v Ljubljani.
. Poveljnik vojaške divizije im ljubljanske posadke je v soboto 7. t. m. odredil v stolnico slovesno sv. mašo v spomin Nj. Vis. Vojvoda d’Aoste. Med slovesno mašo, ki jo je daroval monsgr. Klinar, je pel s tol n iški zbor.
Na obeh straneh katafalka so bile postavljene častne straže, ki so jih tvorili Visoki Komisar Fksc. Grazioli, poveljnik Armijskega zbora Eksc. Robotti, poveljnik Grenadirske divizije general Orlando in Zvezni podtajnik Gatti namesto odsotnega Zveznega Tajnika. Na svojem sedežu je sedel škof monsgr. Rožman.
Razen tega so bili navzoči mnogoštevilni visoki častniki, preiatje im odličniki.
Po svetem opravilu, ki se je vršilo v ozračju posebne resnosti in vojaške slo-
Naš društveni
V	prihodnji številki Upokojenca borno objavili poročilo o poslovanju društvenega Posmrtnega sklada za leto 1941.
Naš društveni posmrtni sklad je bil ustanovljen na izrednem občnem zboru dne 14. novembra 1937. leta na mnoge prošnje in opozorila naših članov, predvsem onih, starih nad 60 oziroma 65 let, katerim ni možnost dana pristopiti h kakemu posmrtnemu skladu, ker imajo vsi mejo starosti za pristop.
Prvotna namera, da bi plačevali člani P. S. za vsak smrtni primer številčno določen znesek, se je moral opustiti predvsem iz gotovo uvaževanja vrednega vzroka, ker bi nihče ne vedel, koliko bi moral plačevati, torej bi vladala negotovost in bi marsikateri član prišel v de-
vesnosti, je Eksc. monsgr. Rožman izrazil tudi v imenu duhovščine svoje škofije Visokemu Komisarju najgloblje sožalje povodom smrti Vojvode d’Aoste in je pokojnikovo osebo proslavljal kot odličnega kristjana, kneza in vojaka.
Zahvala Nj. Vel. Kralja in Cesarja
Visoki komisar je prejel naslednjo brzojavko:
Nj. Vel. Kralj in Cesar iz srca zahvaljuje tamošnje prebivalstvo za sočutje v žalosti svoje vzvišene hiše.
Minister kraljevega doma Acquarone.
Ob 8-dnevnici smrti se je vršila v RinfU velika posmrtna svečanost 'za vojvodom Aostirn ob udeležbi najvišjih predstavnikov režima in vojske ter ogromne množice ljudstva.
V	spomin na junaško smrt Aostskega vojvode je bila v petek 13. t. m. v Rimu svečana služba božja, ki so jo darovali v basrljki Angelske Marije. Službe božje so se udeležili Nj. Vel. Kralj in Cesar, Nj. Vel. Kraljica in Cesarica, Duce, zastopniki nemškega državnega poglavarja Hitlerja, japonskega vladarja, bolgarskega kralja Borisa, vsi princi ter vse osebnosti, ki so bile odlikovane z redom Sv. Annun-ziate.
posmrtni sklad
narne težkoče pri vplačevanju zapadlih prispevkov.
Tudi je bilo vprašanje, ali bi pravila v takem praven bila potrjena.
Naši člani so torej lahko pristopili k F. S. stari tudi nad 65, 70 in celo več let, seveda pod pogoji §a 3. Pravilnika posmrtnega sklada, ki se glasi:
..Pristop k posmrtnemu skladu je treba pismeno priglasiti društvenemu upravnemu oboru. Odbor odloča o sprejemu, ni pa obvezen navesti vzroke, ako se sprejem odkloni.
Vsak redni ali izredni član mora ob pristopu podpisati izjavo:
„Da je popolnoma zdrav, zlasti da ne boleha na jetiki, na raku ali na kaki dru-
gi bolezni, ki se po zunanjem izgledu ne da ugotoviti.**
To izjavo podpišeta dva člana uprave.
Ob vpisu je treba predložiti tudi krstni (rojstni) list ali kak drug verodostojen izkaz o letih starosti.
Enkratna vpisnina znaša 7 lir 60 cent. (prej 20 din) in za tiskovine 1.80 lir. V starosti čez 60 let se ta vpisnina 'zvišuje po naslednjih stopinjah:
Za istaroist od	60	do 65	let	19	lir	(.prej	50	din)
od	65	do 70	„	23	lir	( „	60	din)
„	„ o<l	70	do 75	,,	27	lir	( „	70	din).
Člani, stari nad	75	let se ne	spreje-
majo več, saj so imeli priložnost pristopa v prvih letih obstoja.
Mesečna članarina za redne in izredne člane P. S. znaša 3 lire 80 cent. (prej 10 din).
Reden član P. S. more biti vsaik državni in samoupravni upokojenec in vdove takih upokojencev, ki so člani našega društva.
Izreden član more biti zakonita soproga in otroci vsakega državnega ali samoupravnega upokojenca — člana našega društva —, kolikor ni sama upokojenka (— osebna ali rodbinska —), ker je v tem primeru sama reden član; nadalje vsak aktivni državni in samoupravni
Vozni ukrej
Določbe za prihajanje v Ljubljano in odhajanje iz mesta
Visoki 'komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo z dne 6. februarja 1942-XX (o uvedbi potne dovolilnice za občino Ljubljano), na svojo naredbo z dne 17. februrja (o spremembi rotka za uvedbo teh potnih dovolilnic) in ■a svojo naredbo z dne 27. februarja (o prepovedi izhoda iz mesta Ljubljane), smatrajoč za umestno, da se zadevni predpisi Vzporedijo in izdajo v skupnem besedilu in po ustreznem sporazumu z vojaškim oblastvom izdal naredbo z 'določbami za prihajanje v mesto Ljubljano in za odhajanje iz mesta. S to novo naredbo, ki stopi v veljavo v ponedeljek, 16. t. m., se razveljavljajo naredba o uvedbi potne dovolilnice za občino Ljubljano z dne 6. februarja t. I., nadalje naredba o spremembi roka za uvedbo potne dovolilnice z dne 17. februarja in naredba o prepovedi izhoda iiz mesta Ljubljane z dne 27. februarja t. 1. Nova naredba se glasi:
Člen 1. Vse osebe v starosti nad štirinajst let morajo imeti za odhod z ozemlja občine Ljubljane, kolikor ga zajema po vojaškem oblastvu postavljena kontrolna črta, ali pa za prihod v to ozemlje, redno propustnico in smejo prehajati edinole preko nadzornih postaj ob cestah in železniških progah, ki vodijo proti Brezovici, Dravljam, Št. Vidu, Klečam, Ježici, Tomaževemu, Hrastju, Zalogu, Dobru-njam, Škofljici in Studenec-Igu.
uslužbenec, njihove soproge ter sirote rednih in izrednih članov.
Svojci člana našega posmrtnega sklada so v primeru njegove smrti deležni po 6 mesečnem članstvu in doživetju pri vplačilu članarine 22 lir 80 cent. in enkratne vpisnine, podpore 190 lir (prej 500 din) in tako stopnjevaje v istem ugodnem razmerju po enem letu do petih let do podpore 760 lir (prej 2000 din).
Znesek 760 lir, ki se izplača po petih letih, plača član šele po 16 letih in osmih mesec ih.
Pravilnik pa govori o možnosti zvišanja posmrtnine, o čemer se sklepa na glavnih skupščinah, če bo stanje rezervnega fonda dopuščalo tako povišanje, kar se lahko zgodi tem prej, čim več bo pristopilo članov.
Do zdaj so bile izplačane posmrtnine svojcem 31 članov našega posmrtnega sklada:
v letu 1939. 7000 dinarjev; v „	1940.	5750
v „	1941.	6555	lir.
*
Ob koncu meseca februarja 1942 je bilo 425 članov P. S. Gotovina, naložena predvsem v Mestni hranilnici ljubljanski, pa znaša 37.377 lir 84 cent.
»I in uredbe
Proti osebami, ki bi skušale vstopiti na poprej omenjeno ozemlje ali ga zapustiti na drugih krajih mimo naštetih, se uporabi orožje, in sicer podnevi po enem samem pozivu, ponoči, t. j. od 20. do 6. ure, pa brez po'ziva.
člen 2. Propustnica se izda na pismeno im obrazloženo prošnjo, ki se mora, iz-vzemši v primerih dokazne nujnosti, vložiti vsaj pet dni prej pri naslednjih uradih ali poveljništvih:
a) v občini Ljubljana pri okoliških po-licijskiih stražnicah;
b) v ostalih krajih pokrajine pri uradih javne varnosti ali pri najbližjeim postajnem poveljništvu kr. karabinerjev.
Člen 3. Propustnica mora biti kolko-vana s kolkom L 0.50 in opremljena s fotografijo, če prizadeti nima osebne izkaznice ali kake druge po členu 6. naredbe z dne 24. januarja 1942-XX št. 7 enakovredne listine. Podatki listine se morajo vpisati v propustnico.
Člen 4. Posebna propustnica po tej naredbi se ne zahteva od oseb, ki imajo redno dovolilnico za prihajanje na ozemlje Ljubljanske pokrajine ali za odhajanje z njega.
Člen 5. Kdor nima stalnega bivališča v mestu Ljubljani znotraj kontrolne črte iz člena 1., pa bi ga zalotili znotraj te meje, ali kdor ima svoje stalno bivališče v mestu Ljubljani znotraj te črte, pa bi za zalotili zunaj nje brez propust-nice ali z zastarano propustnico, se takoj zapre in se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, upravno po postopku iz
naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom po dveh mesecih in v denarju od 100 'do 3000 lir.
Kdor koli se zaloti pri prehodu na drugih krajih razen določenih v členu L, se takoj zapre in kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5000 lir.
Za sojenje takega kaznivega dejanja je pristojno vojaško vojno sodišče.
Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan 16. marca 1942-XX. Z njo se razveljavljajo naredbe z dne 6. februarja 1942-XX št. 17, z dne 17. februarja 1944-XX št. 28 in z dne 27. februarja 1942-XX št. 32.
VisOki komisar Etniiio Grazioli.
Prepoved prehoda iz mesta Ljubljane
Ljubljana, 2. marca.
Tiskovni urad Visokega komisarijata sporoča, da je bila uporaba določb uredbe z dne 6. februarja št. 17, ki se nanaša na potne dovolilnice za ljubljansko občino, preložena na kasnejši rok, ki bo še določen.
Uvedba enotnega obeda v gostilniških obratih in ureditev prodaje in potrošnje mesa
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svoje naredbe z dne 7. oktobra 1941 -XIX št. 124, z dne 29. oktobra 1941-XX št. 140 in z dne 15. devembra 1941-XX št. 177 in
smatrajoč za umestno, spremeniti doslej veljavno ureditev porabe živil:
Čl. 1. V gostinskih obratih sc uvaja enotni obed za večerjo ob sobotah ter za kosilo im večerjo ob nedeljah.
Čl. 2. Enotni obed je sestavljen takole:
a)	testenine v juhi ali same, b) obrok sočivja ali zelenjave, c) obrok sadja, pri čemer je izključena postrežba z mesom kakršne koli vrste in priredbe, z ribami, z jajci ali s sirom.
Čl. 3. Razveljavlja se točka e) člena 3, naredbe z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 124
o	prepovedi oddajati ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih juhe s testeninami ali rižem ali Z drugimi ra c ioni ranimi živili za zakuho.
Čl. 4. Cene za obede iz naredbe z dne 29. oktobra 1941-XX št. 140 se znižujejo sorazmerno z manjšo vrednostjo obroka iz točke b) gorenjega člena 2., kolikor se nanašajo na jed s prilogo iz člena 2. naredbe z dne 7. oktobra 1941-XIX št. 124.
Čl. 5. člen 1. naredbe z dne 15. decembra 1941-XX št. 177 se spreminja takole:
Meso se sme prodajati ob naslednjih dnevih: ob sobotah in nedeljah: goveje meso (vštevši telečje); ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih: gnjati, prekajeno svinjsko meso, tlačenke in klobase
vobče, konjsko meso in perutnina; ob torkih: sveže svinjsko meso, ovčje in kozje meso; ob vseh dneh v tednu: drobovje, kunčje meso, dlakasta in pernata divjačina.
Cl. 6. Prvi odstavek člena 4. naredbe z dne 15. decembra 1941-XX št. 177 se spreminja takole:
Rjestav racije, gostilne in krčme in drugi gostinski obrati smejo oddajata jedila pripravljena z mesom, samo ob dneh iz gornjega člena 5, ko je dovoljena prodaja take vrste mesa, izvzemši pri večerjah ob sobotah ter pri kosilu in večerji ob nedeljah, 'za katere je po predpisih elena 2. te naredbe prepovedana postrežba z mesom kakršne koli vrste in priredbe.
Cl. 7. Vse tej naredbi nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe se razveljavljajo.
Čl. 8. Za kršitve določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, prodajalec in kupec, kakor tudi obrato-valec gostinskega obrata in gost upravno po posebnem postopku, določenem v naredbi z 'dne 26. januarja 1942-XX št. 8, v denarju od 100 lir do 1000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Poleg tega se lahko odredi tudi začasni ali trajni odvzemi obrtne pravice.
Čl. 9. Ta naredba stopi v veljavo dne 14. marca 1942-XX.
Ljubljana, dne 5. marca 1942-XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazloll.
Po tej važni naredbi je torej od 4. marca dalje uveden enotni obed v gostilniških obratih za večerjo ob sobotah ter za kosilo in večerjo ob nedeljah. Ob enem so razveljavljene oziroma spremenjene nekatere določbe prejšnjih 'zadevnih naredb.
Predvsem je razveljavljena za gostinske obrate veljavnost prepovedi oddajati ob sobotah, nedeljah in ponedeljek juhe s testeninami in rižem ali z drugimi ra-cioniranimj živili za zakuho. Najvažnejša je pa sprememba, ki se tiče prav za prav ureditve potrošnje ali prodaja mesa. Z naredbo št. 117, ki je bila izdana 15. decembra je bilo določeno, da se sme prodajati:
govedina ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih, z novo ureditvijo se prodaja govedine, vključno teletine, omeji le na dva dneva in sicer na soboto in nedeljo. Ob ponedeljkih torej ni več dovoljeno prodajati govedino oziroma teletino.
Razširilo pa sc je število dni za prodajo gnjati, prekajenega svinjskega mesa, tlačenke in klobas vobče, konjskega mesa in perutnine. Prej ,ie bila dovoljena prodaja tega mesa le ob torkih, sredah in četrtkih. Sedaj se sme prodajati navedeno meso poleg v omenjeni dneh tudi vsak ponedeljek.
Ostale določbe so ostale nespremenjene. Še v naprej je v veljavi, da se sme prodajati sveže svinjsko meso, ovčje in
kozje meso le ob torkih in da je dovoljeno prodajati vse dni v tednu le drobovje, kunčje meso in dlakasta in pernata divjačina.
V	zvezi s to spremembo pa se je spremenila tudi določba glede prodaje jedil, pripravljenih z mesom v restavracijah, gostilnah in krčmah; delno je novo določilo razširjeno. Doslej je veljalo, da ne smejo restavracije, gostilne in krčme ter drugi gostinski obrati oddajati jedil pripravljenih z mesom drugače ko v dnevih, ko je bilo dovoljeno prodajati posamezne vrste mesa splošno, torej tudi v mesarijah. Čl. 6 nove naredbe pa določa, da se dnevi, ko je dovoljeno v gostinskih obratih postreči z jedili, pripravljenimi z mesom, prilagodijo novo dovoljenim dnevom za prodajo mesa, vendar pa z nadaljnjo omejitvijo, da je prepovedana postrežba z mesom kakršne koli vrste in priredbe tudi pri večerjah ob sobotah ter pri kosilu in večerji ob nedeljah.
Najvažnejši sta torej naslednji spremembi:
a) za splošno prodajo mesa, da je dovoljena prodaja govedine in teletine le ob sobotah in nedeljah,
b) za postrežbo v gostilnah, da je dovoljeno postreči z jedili, prirejenimi z govejskim oziroma telečjim mesom le ob sobotah opoldne. V soboto zvečer, nedeljo opoldne in zvečer pa je dovoljeno postreči le z enotnim obedom brez mesa kakršne koli vrste in priredbe.
Uživanje mesa v gostinskih obratih
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Opozarjamo prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, da je ornim, ki se vse dni v tednu hranijo v kakem gostinskem obratu in katerih živilske nakaznice nimajo mesarskega žiga, ki je potreben za nakuip mesa pri mesarjih, dovoljeno postreči z govejim mesom pri večerjah in kosilih, za katere je predpisan enoten obed.
Maksimalni cenik za premog
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal maksimalni cenik št. 2 za premog. Cene premogu na debelo so
ostale nespremenjene. Cene na drobno so zvišane v toliko, kolikor je povišana ljubljanska mestna trošarina (od 0.19 do
0.40 lire). Le nadrobna cena za belokranjski premog je nekoliko znižana. Na novo pa je določena nadrobna cena za trboveljski premog.
Uvoženi premog.
Za trboveljski premog znaša prodajna cena na drobno za trgovce v Ljubljani, franko skladišče, vključno vse javne dajatve, za kosovec 31.40 lire za stot, za kockovec 29.45, za orehovec 27.55, za grahovec 23.60 im za zdrob 20.70 lire za stot.
Domači premog.
Cene na drobno za trgovce v Ljubljani, franko skladišče trgovca, pa so naslednje: premog Belo krajina: kosovec 21.70 lire 'za stot, kockovec 20.50, orehovec 19.10, zdrob 16.65, prah 11.60 lire; premog Kočevje: kosovec 19.90 lire za stot, kockovec 18.40, orehovec 17.60, zdrob 15.90, prah 12.80 lire; premog Št. Janž: kosovec 23.30 lire za stot, kockovec 22.20, Orehovec 20.45, grahovec 18.65, zdrob 17.45, prah 13.25 lire; premog Otočec: kosovec 25.70 lire za stot, kockovec 24.70, orehovec 22.90, zdrob 21.70, prah 18.10 lire; premog Gorenja vas - Brezovca: kosovec 17.50, kockovec 16,30, orehovec 15.10, zdrob 13.90, prah 11.50 lire za stot.
Opombe.
Maksimalne cene določajo v obvezni Obliki mejo, pod katero se morajo stvarno dvigati cene pri proizvajalcih in trgovcih; iz tega sledi, da se lahko prodaja po nižji, kakor maksimalni ceni, toda nikdar po višji ceni. Pri ceni na drobno je odšteto
0.40 lire mestne trošarine v Ljubljani za en stot premoga, franko skladišče trgovca. Eventualna dostava na dom, tehtarina in kolek se računajo posebej. Enako se lahko računajo in izkažejo posebej državne takse pri dobavah javnim ustanovam. Gene morajo biti izobešene v vseh skladiščih in prodajalnah. Vsako kršenje teh predpisov se bo 'zasledovalo kazensko po naredbi z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. Ta cenik je stopil v veljavo 23. februarja t. 1.
Društvena obvestila — informacije
V	tretjem četrtletju 1941 so pristopili
naslednji novi člani:
145. Benedičič Angela, vdova po strojevodji v Ljubljani,
146. Brinšek - Randl Antonija, učiteljica v p. v Ljubljani,
147. Cekuta Peter, viš. stražnik v p. v Ljubljani,
148. Čerček Ana, viš. pis. oficial v p. v Ljubljani,
149. Dokler Anton, ravnatelj učiteljišča v p. v Ljubljani,
150. Damijan Viktor, davčni inšpektor v p. v Ljubljani,
151. Fajgel Frančiška, strok, učiteljica v p. v Ljubljani,
152. Gerbec Alojzij, podpreglednik fin. kontr. v p. v Ljubljani,
153. Hauffen Antonija, vdova po sodn. nadsvetniku v Ljubljani,
154. Dr. Janžekovič Franc, pomočnik pošt. direk. v p. v Ljubljani,
155. Jaklič Josip, podpolkovnik v p. v Ljubljani,
156. Jugovič Edmund, podpolkovnik v p. v Ljubljani,
157. Janc Alojzija, vdova po inšpektorju drž. žel. v Ljubljani,
158. Kramer Ivan, glavni arhivar v p. v Ljubljani,
159. Kuiurca Janez, žel. zvaničnik v p. v Ljubljani,
160. Kurent Valentin, niž. vojni uradnik
I.	ki. v p. v Ljubljani,
161. Inž. Kryl Pavel, prof. v p. v Ljubljani,
162. Keršič Peter, predsednik okrož. sodišča v p. v Ljubljani,
163. Mrvar Ivana, vdova po upravn. v Cviblju pri Žužemberku,
164. Možina Rudolf, voj. uradnik v p. v Ljubljani,
165. Dr. Mayer Ernest, načelnik ban. uprave v p. v Ljubljani,
166. Okorn Terezija, vdova po žel. zvan. v Vel. Račni,
167. Oberšak Ana, vdova po žel. zvanič-niku v Ljubljani,
168. Otič Katarina, vdova po vlakovodji v Ljubljani,
169. Pretnar Miroslav, okr. šolski nadzornik v p. v Ljubljani,
170. Pl. Petrovan Elza, vdova po polkovniku v Ljubljani,
171. Pavčič Josip, profesor v p. v Ljubljani,
172. Pavšek Ivan, mag. uradnik v p. v Ljubljani,
173. Recelj Marija, vdova po kapetanu v Ljubljani,
174. Srimšek Adolf, rodb. upokojenec v Cerknici,
175. Steinmetz Ivana, učiteljica rnešč. šole v p. v Ljubljani,
176. Strnad Angela, vdova po nadučitelju v Ljubljani,
177. Simčič Anton, pol. stražnik v p. v Ljubljani,
178. Inž. Šturm Karol, viš. stavb, svetnik v p. v Ljubljani,
179. Tejkal Pavla, vdova po profesorju v Ljubljani,
ISO.	Tomažič Anton, pol. nadstražnik v p. v Ljubljani,
181. Tratnik Josip, učitelj sred. tehu. šole v p. v Ljubljani,
182. Tomšič Olga, učiteljica v p. v Ljubljani,
Razno
Nabava krstnih in rojstnih listin in drugih osebnih dokumentov.
V	februarski številki Upokojenca smo objavili poziv Ljubljanskega mestnega magistrata, da je treba pripraviti do konca meseca aprila rojstne in krstne liste ter druge osebne dokumente (poroč,
183. Dr. Vuk Ivan, sodnik vrhovnega sodišča v p. v Ljubljani,
184. Vazzaz Ludovik, profesor v p. v Ljubljani,
185. Zupanc Neža, vdova po žel. zvanič-niku v Ljubljani,
186. Žirovnik Mira, sirota po nadučitelju v Ljubljani.
Imena v 4. četrtletju pristopivših bodo objavljena v prihodnji številki.
Umrli člani
Dne 30. januarja je preminul upok. višji 'davčni upravitelj Alojzij Podboj. Rodi'1 se je leta 1861. v Ribnici iz po vsej Dolenjski in na Kranjskem sploh znane in spoštovane Cenetove rodbine. Služil je pri davčnih uradih v Vel. Laščah, v Logatcu, Kamniku, Postumiji in nazadnje v svojem rojstnem kraju, kjer je bil s polnimi leti upokojen leta 1914. Zadnja leta je preživel v Ljubljani. Imel je obsežen krog prijateljev in znancev, zaradi svojega ljubeznivega značaja vse povsod priljubljen.
*
Dne 3. februarja je umrl višji sodni
i	svetnik v pokoju, dr. Vladimir Foerster,
sin slavnega našega komponista in glasbenega pedagoga Antona Foersterja, avtorja naše narodne opere „Gorenjski slav-ček“. Služil je v Ljubljani, v Metliki in v Novem mestu in živel od svoje upokojitve v 1. 1934. dalje zopet v Ljubljani. Odlični sodnik, muzik, glasbeni kritik in splošno ugledni mož je bil tudi vnet planinec.
*
V častitljivi redki starosti devetdesetih let je dine 15. januarja t. 1. umrl Etnerik Filipan, oficijal fin. dir. v p. Rojen 1. 1852. na Hrvatsikem, je služil v Ljubljani od
1.	1884. dalje. — L. 1911. je bil nameščen pri Trgovski zbornici, kjer je služboval do svojega 85. leta.
V miladosti se je posvetil vojaški ka-rijeri. V graničarski kadetnici v Bjelo-varu je bil sošolec maršala Boroeviča. Udeležil se je 1.’ 1878. okupacije Bosne ter bil pri jurišanju Ključa ranjen, na kar je kot invalid stopil v civilno državno službo.
Vse tri umrle naše dolgoletne člane bomo ohranili v najlepšem spominu. Ostalim svojcem naše sožalje.
ne liste, vdovci in vdove mrliške liste svojega pokojnega druga), ki jih rabi Ljubljanski anagrafski urad zaradi izpopolnitve podatkov v družinskih polah.
Na vsaki listini mora namreč biti zaporedna številka in tudi številka oz. točna označba matične knjige.
Za vse, ki so rojeni v Ljubljanski pokrajini oziroma sploh na teritoriju Kraljevine Italije, ne bo zvezana preskrba teh
dokumentov s posebnimi težkočami in z večjim is t roški. Težje bo to za vse one, ki so rojeni ali ki so se poročili oz. katerih drugi ((pri vdovcih in vdova.il) so umrli v krajih bivše Dravske banovine, zasedenih po nemški (madžarski) vojski (Gorenjska in Štajerska).
Na Gorenjskem rojeni ali poročeni oz. živeči drugi umrlih naj pišejo po manjkajoče dokumente na „Zentralmatriikenamt Krainburg". Oni na Štajerskem pa ali na Zentrailmatrikenamt Marburg ali pa na pristojne občinske urade. Slednje (na občinske urade) velja tudi za Korošce.
Svojini članom 'Svetujemo, da s'i po možnosti preskrbijo manjkajoče listine. Nadaljna pojasnila o'z. navodila bomo objavili v eni prihodnjih številk.
Prevode v italijanščino
Našim društvenim članom preskrbi prevode listin ali prošenj v italijanščino naš elan proti malenkostnemu honorarju. Obračajo naj se pismeno na naše društvo ali osebno v društveni pisarni.
Našim dopisnikom v vednost
Društvena pisarna oziroma uredništvo Upokojenca dobiva pismena vprašanja in razne nasvete, podpisane z nejasnimi, nečitljivimi imeni ali brez podpisa. Vsak člain ima pravico dobivati pojasnila o društvenem, delovanju. Potrebno pa je, da se vsak dopisnik podpiše s polnilni naslovom, da mu lahko pismeno sporočimo, česar .želi. Ali pa še bolje, da se zglasi v društveni pisarni.
Pristopajte k društvenemu posmrtnemu skladu!
Izredne ugodnosti!
Glej članek na strani 1 in 2!
Društvena pisarna je v Wolfovi ulici 10 preko dvorišča v drugem poslopju, 2. nadstropje. Telefonska št. 45-53. Društveni čekovni račun poštne hranilnice št. 12-131, oni društvenega posmrtnega sklada pa št. 17-678.
Uradne ure v društveni pisarni ob delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne: če je pisarna popoldne odprta, se morejo tud? popoldne dobit: informacije.
Člane, ki se obračajo pismeno za razne informacije in intervencije na društvo, prosimo, da prilagajo za odgovor znamke za eno liro.
Glasilo Društva državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani.
Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spende. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik Fr. Kralj. — Vsi v Ljubljani.