Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov. m v.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. letnik XIV. Celovec, petek, 28. avgust 1959 Štev. 35 (902) PRAVICA JE LE ENA! Predsednik SPZ na proslavi 50-letnice SPD „Edinost“ v Pliberku: Pravica je le ena in mora veljati za vse. ^opnja uresničitve tega načela je najboljše berilo za demokratičnost vsake države in od-n°s do tega načela je merilo za demokratično Zažiranje posameznika in skupnosti. Le tisti, tako v teoriji kakor tudi v praksi prizna-Va in upošteva nedeljivost pravice, more o ttbi trditi, da je res pravi demokrat, kajti tjtaka dvoličnost v tem oziru pomeni izdajo tacalov kot so demokracija, pravičnost in Enakopravnost. Žal pa se taka dvojna morala ravno v tem °ziru pojavlja v posebni meri pri nas v Avstri-P in zlasti na Koroškem, začenši v krogih nepoboljšljivih nacionalističnih hujskačev pa tja do visokih in najvišjih državnih ustanov. Konkretnih primerov take nedoslednosti je več dovolj in jih tukaj ne moremo podrobno naštevati, omejiti se hočemo le na dva iz naj-bližje preteklosti. FPQ-poslanec Pfeifer se v svojem poročilu 0 letošnjem kongresu Federalne unije evropskih narodnostnih skupin posebno toplo zavorna za uresničitev naslednjih zahtev FUEV: Pfavica do otroških vrtcev in pouka v osnovnih šolah ter možnost za izgradnjo izobraževanih ustanov vseh vrst v lastnem jeziku naj bo priznana vsem pripadnikom narodnostnih skupin, ki živijo na svojem lastnem oz.cm-)•*! enakopravna uporaba jezika narodnostna skupine z državnim jezikom naj bo zakonito zajamčena v občevanju z vsemi sodišči, kradi in javnimi ustanovami, ki uradujejo na °Aenlju narodnostne skupine; vsak uradnik, ki daljšo dobo službuje na ozemlju narodnostna skupine, je obvezan, da jezik narodnostne lupine razume, govori in zna brati ter se "tora tega jezika posluževati v vsem službenem občevanju j pripadniki narodnostne skupine, uresničitev teh načel naj zagotovi za-k°n, —- Isti poslanec Pfeifer pa je manjšin-''ka zakona o šolstvu in sodnem jeziku na Koroškem, ki sta za koroške Slovence nesprejemljiva, ker jim zožujeta odnosno odvzemata še zadnji preostanek enakopravnosti, °dk!onil z motivacijo, da dajeta koroškim Slovencem vse preveč pravic. , krof. dr. Ermacora v svojem poročilu o krtjigi nemškega jezikoslovca prof. Weisgcr-erja ..Jezikovna pravica in evropska enot-n°st“ zlasti naglaša tista mesta, kjer je go-o Južnih Tirolcih. Posebno obširno na-V/eisgerberjeva izvajanja, s katerimi ob-tujerodno naseljevanje in umetno spre-'njanje etničnega značaja ozemlja manjšine l(r poudarja zahteve Weisgerberja po pravni hresničitvi osnovne pravice jezika, povezani 5 ^odgovornostjo tudi za jezik manjšine, ter Zagotovitvi jezikovnih ozemelj, da stanje lfh jezikovnih ozemelj ne bo spremenjeno s akršnimi koli tujimi ukreni. — Isti prof. ,rniacora pa v svojih nadaljnjih izvajanjih, 0 Prehaja na vprašanje koroških Slovencev, dosledno ugotavlja, da so zahteve Weisgcr-eria za Avstrijo morda neprijetne, ker „se s. soodgovornost jo za tuji materni jezik pojav-ja vprašanje, kako naj se avstrijski zakono-alalec zadrži do narodnostne pripadnosti rJndišarjev, kako naj določi šolske okoliše, 0 katere instance pred sodišči in upravnimi kradi sme biti uporaba tujega maternega je-lha pravno relevantna itd.“. Poleg tega na Se Prof. Ermacora celo boji, da bi kulturna Cnotnost Slovencev lahko pomenila Ijudsko-Ernokratično nevarnost za Avstrijo, zato usa dokazovati, da velja zahteva po zago-v'tvi jezikovnih ozemelj kot uresničitev *'dnarodnim pravilom odgovarjajoče narav-.j., človečanske pravice — samo za problem Orodnega doseljevanja na lužnem Tirol-sk*rn. SoT*k° opažamo v vsakdanjem življenju, da političnih in celo v znanstvenih krogih spet pojavlja ena in ista nedoslednost: a Eni strani zahtevajo od Italije dosledno $jaianie pariškega sporazuma v korist nem-^ manjšine v Južnem Tirolu, na drugi stra-ha rte kažejo volje in pripravljenosti za n^Snic’tev člena 7 državne pogodbe, ki se asa na slovanske manjšine v Avstriji. nJ>ra,V!Ca Pa ie L ena in je zapisana v med-kn , , pogodbi, kakor za Južne Tirolec, ta- Sr /a koroške m ad'scanske Hrvate! štajerske Slovence ter Poqoji za Na proslavi 50-lefnice SPD „Edinosi" v Pliberku se je pred 700 poslušalci predsed-n k SPZ dr. Franci Zwitter v svojem slavnostnem govoru, ko je najprej orisal zgodovino organizirane prosvetne dejavnosti v pliberški okolici in v imenu koroških Slovencev čestital jubilantskemu društvu, dotaknil tudi trenutn h vprašanj našega ljudstva ter med drugim dejal: Nujno je potreben nadaljnji kulturni dv'g našega ljudstva, k! ima, kakor to priča polstoletna zgodovina organizirane kulturne prosvete, neutešljivo željo po vsestranskem kulturnem razmahu. Vendar tega zgolj ljubezen do kulturne dejavnosti v prosvetnih društvih sama ne zmore. Ta samopomoč ne zadostuje. Le-ta lahko samo dopolnjuje in izpopolnjuje, kar nam mora najprej dati šola. Na šolskem področju pa imamo koroški Slovenci še upravičene želje in zahteve. Želimo, da bi šola nadaljevala vzgojo družine in gradila na tem, kar otroci prinesejo od doma seboj, na jeziku, ki ga jim je dala mati. To n: le naša zahteva, marveč zahteva celotnega kulturnega sveta in zasnovana tudi v osnutku deklaracije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki izrecno zahtevajo šolsko vzgojo otrok v maternem jeziku in v ljubezni do lastnega naroda ter predvidevajo kot prvenstveni cilj šole vzgojo k strpnosti in razumevanju med narodi. Pri nas na Koroškem pa prav v tem času, ko se svet prizadeva zajamčiti otrokovo vzgojo k strpnosti in vzajemnosti in zmaguje misel skupne vzgoje otrok različne barve celo v Little Rocku, odpravljajo na teh načelih zgrajeno dvojezično šolo in razdvajajo otroke iste barve. Vse to z zlorabo tako imenovane pravice staršev, ki nikjer, tudi ne v deklaraciji Evropskeg sveta o človečanskih pravicah, na katero se sklicujejo, nima utemeljitve. Tam sicer govorijo o pravici staršev glede „svetcvnonazor-ne in filozofske vzgoje', nikjer pa o pravici staršev v smislu koroških šovinistov. Za- te mi tako ..pravico staršev" odklanjamo in odklanjamo tudi zakon, ki terja od nas vsako leto ponoven plebiscit, vsako leto ponovno borbo za vsakega posameznega otroka. Tak zakon ne jamči vzgoje k strpnost in razumevanju med narodi, marveč v bistvu pospešuje razdor med narodi. Zato se koroški Slovenci nikdar ne moremo sprijaznili s tako nedemokratično rešitvijo šolskega vprašanja, ki je konec konca naperjena proti zbližanju med sosednima narodoma, predvsem pa proti življenjskim interesom in enakopravnemu položaju našega ljudstva. Kulturni razvoj podeželja je odvisen predvsem od vpliva upravnega in sodnega središča V tem pogledu po moramo Slovenci v Podjuni ugotoviti, da sta pristojni središči Velikovec in Pl:berk skozi stoletja od nas samo jemala, nikdar pa nam ničesar dajala. Bila sta sicer vedno pripravljena sprejemati naš težko pridelani denar, nista pa tega nikdar vračala, še najmanj na kulturnem področju. Pač pa sta skozi stoletja ovirala naš narodni in kulturni razvoj in v najnovejši dobi postala celo središči hujskanja proti našemu ljudstvu, da omenim samo šolske štrojke, katerih izvor sfa znač I-no Velikovec in Pliberk. Žalostno samo, da se krivci ne zavedajo, da je tako početje fudi njim samim v škodo. Saj je prav v tem dejstvu iskati vzroke, da ti dve središči ne kažeta ne gospodarskega ne kulturnega razvoja. Ali ni žalostno, da se moramo ob proslavi 50-letnice kulturnega društva zbrati, v telovadnici, ker starodavno „mesto' Pliberk nima nobene dostojne kulturne dvorane! In to je tudi razumljivo, ker je resnični kulturni razvoj mogoč samo v sodelovanju med središčem in okolico, kakršnega sodelovanja pa na žalost — ne po naši krivdi — ni bilo niti ni. Za kulturni podvig je potrebna gospodarska osnova Uvod v vejiko srečanje S prihodom ameriškega predsednika Eisen-howerja v Bonn sc je v sredo praktično začelo veliko srečanje najvišjih predstavnikov svetovnih velesil. Sedanje Eisenhowerjevo bivanje v Evropi je namenjeno pripravam za bližnji obi k predsednika sovjetske vlade Hruščeva v Ameriki, o katerem menijo, da bo pripravil pot za zahodno-vzhodno konferenco na najvišji ravni. Zlasti v ameriških krogih so se zadnje dni širili glasovi, češ da ima Eisenhotver namen določiti s Hruščevom točen datum za tak sestanek in baje namerava v tem smislu nastopiti tudi ob svojem bi-vaniu v Evropi. Po teh vesteh ni izključeno, da bi do sestanka na najvišji ravni prišlo še pred povratkom Hruščeva v Moskvo, torej že tekom meseca septembra. Vendar pa so to trenutno le še domneve, ker bo treba poprej odstraniti še bistvena nesoglasja med zahodnimi silam! in tozadevna Eisenhosverjeva naloga gotovo ne bo lahiva. Posebno trmasto zadržanje De Gaulla povzroča ostalim zahodnim zaveznikom precejšnie skrbi, ker je v Franci-i opaziti vedno večie stremljenje po samostojnosti, hkrati a tudi Zunanji minister dr. Kreisky je na nedavnem predavanju pri Innsbrucku govoril o bodoči zunanji politiki Avstrije. Kot prvi in na:važnejši problem avstrijske zunanje politike je dr. Kreisky nakazal vprašanje Južne Tirolske ter zahteval posebno avtonomijo za nemško Južno Tirolsko. Podlaga za pogajanja z Italijo je Pariški sporazum iz leta 1946, vendar — je poudaril minster Kreisky — za uresničitev tega sporazuma ne zadostuje le juristična interpretacija, marveč je potrebna dobra volja z obeh strani. Posebej je minister Kreisky opozoril na scc'alno plat južnotirolskega vprašanja. Dejal je, da pri dosegi avtonomije nikakor ne gre le za politično zadevo ali celo za vprašanje ugleda, marveč za resno socialno vpraša nje, s katerega rešitvijo naj bi bila zaposlenost z lastnimi težavami zlasti v zvezi z alžirskim vprašanjem, za katero sicer dobri prijatelji Francije ne kažejo nobenega razumevanja. Nedavne izjave ministrskega predsednika Debreja v gotovih krogih komentirajo v tem smislu, da ni izključeno, da bo Šla Francija precej samostojno pot in govorijo celo o možnem izstopu iz Atlantskega pakta in OZN. Sicer pa ni pričakovati, da bi prišlo do kake zaostritve že zdaj in je nasprotno bolj verjetno, da bo Eisenhcvrverju uspelo ustvariti pogoje za vrhunsko konferenco, od katere vsa svetovna javnost priča-kuie vsaj delno zmanjšanje napetosti v svetu. Medtem ko je prišel ameriški predsednik Eisenhotver v Evropo, da bi se s svojimi prijatelji sporazume! glede sprejema Hruščeva, potekajo priprave za pomembno srečanje tudi na Vzhodu. Sovjetski premier je odšel na ,.oddih" na polotok Krim, kamor so prišli preživljat ,.dopust" tudi razni prcdsravntKi drugih vzhodnoevropskih držav, kar v političnih krogih tolmačijo s tem, da so v teku važni razgovori v zvezi s srečanjem Hrutčcv-Eisenhower. sinovom južnotirolskih gorskih kmetov preskrbljena delovna mesta in jim s tem ohranjena njihova domovina. Avstr ja sicer razume stremljenje Italijanov, da bi v svoji lastni deželi našli delo, vendar mora biti s posebno zakonodajo za avtonomno področje Južne Tirolske ustvarjen pogoj, da bodo za Južne Tirolce in Italijane veljati vsaj enaki pogoji za dosego dela in kruha. Načela, ki jih je minister Kreisky postavil za vprašanje Južne Tirolske, pa v enaki meri veljajo fudi za južno Koroško. Zato pričakujemo, da bo enako odločno nastopi! tudi v tem vprašanju in ista načela zastopal zlasti tudi zdaj, ko je govora o gospodarski pomoči ter industrializaciji dvojezičnega ozemlja na Koroškem! Končno pa je potrebna za vsak kulturni podvig in razvoj močna gospodarska osnovo. Ni mi treba tukaj dokazovati, da smo koroški Slovenci bili skozi stoletja gospodarsko zapostavljeni; danes morajo sami uradno priznati, da spada južna Koroška, torej od Slovencev naseljena Koroška, med najbolj zaostale pokrajine Avstrije. Tu je odpomoč nujno in hitro potrebna. Novi zunanji minister Kreisky je pred kratkim glede Južne Tirolske izjavil, da tam ne gre toliko za narodnostni kot predvsem za socialni problem. To še v veliko večji meri velja za nas koroške Slovence! Toda če danes Avstrija končno hoče tudi naši zapostavljeni pokrajini pomagati, potem se to ne sme zgoditi na škodo našega ljudstva. Statistično je namreč dokazano, da se je v zadnjih desetletjih na Koroškem največ domačega prebivalstva odselilo prav iz pliberškega okraja. Če to na zunaj ni vidno, potem je vzrok v tem, da so se v istem času naselili na tej zemlji števlni tujci. Zato je lažen krik o slovenski „Unterwanderung", pač pa drži, da se z načrtno kolonizacijo izpodriva naše domače prebivalstvo. Koroški Slovenci v času svobodnega premikanja ne terjamo kakor drugod prepovedi doselitve, pač pa zahtevamo, da z novo industrijo ne bo naše ljudstvo ponovno izpodrinjeno. Nova industrija mora dati delo in kruh predvsem avtohtonemu prebivalstvu in šele potem tudi doseljencem. Tudi nismo v načelu proti železnici, če nekateri m slijo, da moderna cesta ne bi mogla prspevati k boljši povezavi med dvema sosednima dolinama. Toda fudi tukaj zahtevamo, da nova železnica ne bo služila edinole potujčevanju naše zemlje z naselitvijo tujega uradništva in delavstva! Koroški Slovenci nismo proti narodu-sosedu, zahtevama pa, da le-ta prizna tudi pravice našega ljudstva in ne izpodriva našega človeka, našo kulturo in naš jezik, kakor se je to ponovno pokazalo pri zadnjih šolskih štrajkih, ki so jih vsepovsod po naših krajih pričeli in z gospodarskim pritiskom izvedli priseljeni tujci. Kakor rečeno, nismo proti narodu-sosedu, pač pa smo proti temu, da bi priseljeni tujci odločali in poveljevali domačemu prebivalstvu! Južna Tirolska — glavni problem avstrijske zunanje politike Mncn/c drugih: Resnično: ko so v letošnji pomladi začele slovenske organizacije v Celovcu obnavljati razbite dvojezične napise na stavbi Gasome-tergasse 10, kjer je njihov sedež in uredništvo „Slovenskega vestnika“, so bili nekateri prepričani, da bo pa zdaj zadnjič. Češ: zdaj, ko so nam uničili dvojezično šolstvo, nam bodo pustili vsaj dvojezične pločevinaste ploščice na Gasometergasse. Skoraj dve leti so čakali predstavniki koroških Slovencev, da celovška policija najde neznance, ki so v predlanski jeseni uničili te napise, in da jih obsodi na povračilo škode. Toda policija storilcev ni našla, našla pa je dva izgovora, enega uradnega in enega neuradnega. Uradni se je glasil: med 70.000 celovškimi prebivalci ni mogoče ali pa je zelo težko najti storilca. Neuradni: dokler bo večina južnokoroškega prebivalstva pod diktatom manjšine in se bodo tudi nemški otroci morali učiti slovenščine, tako dolgo so take protestne akcije neizbežne. Izraz ljudske želje po pravičnosti so. Medtem sta minili skoraj dve leti. Medtem je celovška policija v nekaj urah odkrila atentatorja na modernistično fresko v celovški kolodvorski čakalnici, čeprav ga ni nihče videl — in kljub 70.000 prebivalcem Celovca. Medtem so likvidirali dvojezično šolstvo, tistim nekaj nemških otrok, ki so zahajali v dvojezične šole, se ni treba več učiti slovenščine — in z njimi tudi tisočem slovenskih otrok ne. .,Ljudski želji po pravičnosti“ je torej zadoščeno. In kaj se je kljub temu zgodilof V noči od petka na soboto so na Gasometergasse 10 spet odstranili in razbili obnovljene dvojezične napise. Na celovški varnostni direkciji so spomladi zagotovili predstavnikom slovenskih organizacij, da bodo „odslej bolje popazili“ in da bodo v bodoče preprečili šovinistične atentate na slovenske napise — kot je videti, niso mislili resno. Na Koroškem torej — nič novega. Ne samo, da slovensko manjšino vedno bolj zavajajo v drobno, a gosto stkani sistem ponižanj, zapostavljanj, perfidnega socialnega pritiska in neosnovanih sumničenj, ne samo, da so slovenski jezik z nedavnimi protizakonitimi ukrepi praktično razvrednotili: tudi oblike surovega, odkritega terorja koroškim Slovencem niso prihranjene. Namen tega najnovejšega atentata je očiten, čez dva tedna se bo začel šolski pouk in z njim dilema koroških staršev — ali naj prijavijo svojega otroka k dvojezičnemu pouku ali ne? Prijavljanje naj se vrši v vzdušju strahu, terorja in groženj. Vsak družinski oče naj ima pred očmi sveže dejanje nacionalističnega pritiska, ki ga naj spomni, da se tudi njemu lahko kaj zgodi, če bo prijavil svojega otroka k slovenskemu pouku ... Na Viktringerringu številka 17 so doma „Karntner Landsmannschaft", „Heimatbund“ in podobna združenja koroške šovinistične zalege. Od Gasometergasse do tja je komaj dve sto metrov. Ali ne bi celovška policija, ki v nekaj urah najde med 70.000 prebivalci sovražnika surrealistične umetnosti, s svojim — baje iskrenim — iskanjem sovražnikov dvojezičnih napisov potrkala morda tudi na ta vrata? Do zdaj še ni .. . „Delo", 20. 8. 1959, Ljubljana V samem Celovcu bo imela koroška Prosvetna zveza še mnogo let svoj sedež, kljub temu, da bodo ostanki zloglasnih hitlerjancev odstranjevali tablo, kakor so to storili preteklo soboto, da bi s tem odstranili vsak dokaz, da so živeli in da še živijo ne samo po Koroškem, ampak tudi v Celovcu samem Slovenci, ki se zavedajo svoje narodnosti... ..Primorski dnevnik", 20. 8. 1959, Trsi Zvedeli smo, da so ob koncu preteklega tedna izvedli avstrijski šovinisti ponoven napad na slovensko manjšino in to s tem, da so odnesli napisne table v slovenščini s sedeža slovenskih naprednih organizacij in knjigarne „Naša knjiga“ v Gasometergasse 10 v Celovcu. Lani jeseni, ko so prvič odnesli in razbili napisne table, je policija zaman iskala napise. Našli so jih pri čiščenju kanala v neposredni bližini sedeža slovenskih organizacij. Čeprav je takrat policija opozorila slovenske organizacije, da bo bolje pazila na nove napise, je prišlo do ponovnega napada na napredne slovenske organizacije. Na Koroškem šovinisti ne trpijo niti uradnih napisov slovenskih organizacij, kaj šele, da bi privolili v dvojezične table na vseh ostalih javnih prostorih. „Večer", 19. 8. 1959, Maribor Evropsko gospodarstvo na poti umerjenega napredka Pred letom dni je bila premagana najnižja točka recesije v ZDA in je prevladovalo mnenje, da je bilo prebredeno stanje najnižjih cen surovin na svetovnem trgu. Vendar pa je vladala popolna nejasnost, kako se bo konjunktura razvijala v deželah Zahodne Evrope. Zdaj smo že v drugem polletju in je zato možno napraviti tudi nekaj zaključkov za bližnjo bodočnost. V ZDA so recesijo v resnici premagali in proizvodnja se razvija ponovno v rekordnem obsegu. Države, ki proizvajajo surovine, pa še vedno mnogo izgubljajo na račun cen, ki so se sicer stabilizirale, toda na relativno n zki ravni in tudi ni izgledov, da bi se bistveno izboljšale. Prva posledica ameriške recesije je bilo namreč splošno znižanje cen zlasti pri surovinah in je konec recesije privedel le do utrditve cen gotovih izdelkov, kar pa ne velja v isti meri za cene surovin in od tod tudi pomembne težave za zaostale države, ki izvažajo v prvi vrsti prav surovine in polizdelke. Zato so oči teh držav uprte v Evropo, ki lahko bistveno vpliva na splošni razvoj na svetovnem tržišču. V deželah Vzhodne Evrope se gospodarstvo še nadalje razmeroma hitro razvija. Po nekoliko letih večje pažnje potrošnim sektorjem se sedaj ponovno govori, da so potrebne obsežnejše investicije za razvoj proizvodnih sil, kar pomeni nadaljnji razvoj težke industrije. V deželah Zahodne Evrope je v preteklem letu prevladoval zastoj vseh proizvodnih dejavnosti. Ni bilo mogoče govoriti o kakem nazadovanju, ker je splošni brutto-produkt narasel za 2 %, vendar pravega napredka ni bilo. Lansko leto se je konjunktura v raznih državah razvijala povsem različno. Sicer ni bilo več strahu pred recesijo, vendar tudi ne pravega zaupanja, da ne bi prišlo do težav. Medtem ko so se v ZDA in Kanadi bali inflacije, tega strahu v Zahodni Evropi ni bilo, marveč je bilo nasprotno opaziti obširne državne ukrepe za poživitev gospodarstva. To so v različnih državah napravili na razne načine in je v celotni Zahodni Evropi prevladovalo zaupanje, da so glavni gospodarski elementi solidni. Takemu razvoju položaja je mnogo ko- ristilo dejstvo, da je Zahodna Evropa imela veliko korist od gibanj cen na svetovnem tržišču, kar je bistveno pripomoglo do znatnih izboljšanj zunanjetrgovinskih in plačilnih bilanc. Zato so bile tudi notranje cene stabilnejše in v obsežnih rezervah je bila ustvarjena osnova, da se lahko preide na konvertibilnost valut in na splošno integracijo. Evropa je ugotovila, da je mogoče doseči polno zaposlitev in okrepitev konjunkture le ob podpori mednarodnih faktorjev in če tega ni mogoče napraviti v svetovnem, so pričeli vsaj v evropskem merilu. Od začetka letošnjega leta in zlasti od meseca marca dalje se je razvoj proizvodnje in potrošnje po vsej Evropi povečal. Osnova za ta razvoj je predvsem v povečani potrošnji, kot važni pomožni faktorji pa so se pojavili tudi razni ukrepi za oživitev gospodarstva, med njimi zlasti ukrepi za odstranjevanje inflacijske nevarnosti, kar je privedlo do znižanja obrestnih mer in do povečanja možnosti kreditiranja. Vse to je privedlo do povečanja proizvodnje in računajo, da bo bruttoprodukt v Zahodni Evropi letos vsaj za 3% višji od leta 1958. Ker so še številne proizvodne zmogljivosti neizkoriščene, to povečanje ne bo prišlo toliko do izraza v povečanju zaposlitve kolikor v povečani delovni storilnosti. V tej zvezi je zanimiv tudi razvoj v državah, ki sodelujejo pri Skupnem evropskem tržišču, ker se nekoliko razlikuje od razvoja v ostalih državah Zahodne Evrope. V teh šestih državah so namreč zabeležili v zadnjem letu nekoliko nižje investicije, istočasno pa relativno povečanje produktivnosti in višji narodni dohodek. Iz tega je razvidno, da je integracija — vsaj za zdaj — prinesla nekatere sadove, ker se industrijska podjetja pripravljajo na ostrejšo konkurenco, vendar pa ni privedla do bistvenih sprememb glede zaposlenosti, marveč je razlike le še zaostrila. Na splošno pa glede gospodarskega razvoja Evrope v prvem polletju lahko govorimo o gotovem napredku, ki sicer ni blesteč, vendar pa obstoja in upravičuje pričakovanje, da bo razdobje stvarne konjunkture in naglega razvoja šele prišlo. (Po »Primorskem dnevniku") 70. Dunajski velesejem bo odprt 6. septembra Največja gospodarska prireditev Avstrije — Dunajski mednarodni velesejem — bo s svojo jesensko razstavo trajala letos od 6. do 13. septembra. Priprave so v polnem teku in je iz dneva v dan bolj živahno tako na področju velesejmske palače sredi mesta kakor tudi v Rotundi. Vodstvo velesejma je tudi že objavilo število udeležencev letošnje razstave: domačih razstavljal-cev bo skoraj 3000, od katerih jih bo samo z Dunaja že 2371 (Koroško bo zastopalo 20 podjetij), 1500 inozemskih podjetij pa bo zastopalo 874 razstavljalcev iz 20 držav. Posamezni razstavljalci bodo iz Bel-g'je, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške, Danske, Finske, Francije, Velike Britanije, Izraela, Italije, Lichtensteinske, Nizozemske, Norveške, Poljske, Švedske, Švice, Španije, Madžarske, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike; poleg tega pa bodo imele uradne kolektivne razstave še Vzhodna in Zahodna Nemčija, Češkoslovaška, Grčija, Hong Kong, Italija, Jugoslavija, Pakistan, Poljska, Romunija, Madžarska in Ljudska republika Kitajska. Med državami, ki bodo na dunajskem velesejmu posebno množično zastopane, je tudi Jugoslavija, ki bo udeležena z okoli 50 podjetji, med katerimi so tudi pomembna slovenska podjetja, kot n. pr. Delamaris iz Izole, Dom iz Ljubljane, Fructus iz Kopra, Medex iz Ljubljane, Slovenija-vino iz Ljubljane, Vino Koper in druga. Ker je letošnji jesenski sejem na Dunaju jubilejni sedemdeseti (22. po zadnji vojni), bo razstava še posebno obširna. Važen poudarek ji bo dala tudi številna udeležba tujih držav in bo demonstrirala pomembno vlogo, ki jo dunajski velesejem igra v okviru največjih tovrstnih prireditev v svetu. Za obiskovalce velesejma tudi letos velja običajni popust pri železnici in avtobusih, iz Celovca pa bo tokrat poleg tega vzpostavljen tudi letalski promet. Vožnja z letalom, ki bo trikrat v tednu vzdrževalo zvezo z Dunajem, bo stala 280 šilingov na eno stran, povratna karta pa bo stala 495 šilingov na osebo. Mednarodni sejem tehnike v Beogradu Zadnjo nedeljo je bil v Beogradu slovesno odprt letošnji III. mednarodni sejem tehnike, ki je hkrati največja specializirana gospodarska prireditev v Jugoslaviji. Tokrat razstavlja v Beogradu 1705 domačih in tujih podjetij, katerih bogati asortimani pričajo o visoki tehnični ravni razstavljenih proizvodov. Slovesne otvoritve so se udeležili številni SVETU predstavniki zvezne in republiških vlad, strokovnih združenj ter zastopniki mnogih tujih držav. Letošnji beograjski sejem je najboljši odraz zelo burnega in vsestranskega razvoja v Jugoslaviji, zlasti nekaterih panog industrije, kar odpira jugoslovanskemu gospodarstvu še velike možnosti za nadaljnji napredek. DOsseldorf. — Pred sodiščem v Dussel-dorfu se je te dni zagovarjal bivši nacistični general (po vojni je bil spet poslanec v zahodnonemškem parlamentu) Has-so von Manteuffel, ki ga je obtožnica dolžila umora, ker je leta 1944 kot p°" veljnik oklepne divizije dal ustreliti nekega vojaka, katerega je vojno sodišče zaradi strahopetnosti obsodilo na dve leti ječe. Obtoženemu generalu se je kazen, ki jo je izreklo vojno sodišče, zdela očitno premalo, zato je dal vojaka „z° svarilen zgled četam" ustreliti. Sodišče V Dusseldorfu ga je zdaj spoznalo za krivega umora in ga je obsodilo na 18 mesecev zapora. New Delhi. — Ker je ameriški tisk poročal o prehrambenih težavah v Indiji« je indijski minister za prehrano Ajit Pra' sad Jain podal ostavko. Vientiane. — Boji v Laosu se nadaljujejo in so uporniške čete zadele hude udarce vladnim oddelkom zlasti v pokrajini San Neua. Tudi v pokrajini Vientiane je prišlo do srditih bojev in so uporniške čete napredovale v nevarno bližino prestolnice. Laoški socialni minister j® izjavil, da štejejo uporniki 250.000 mož. katerim stoji nasproti le 25.000 slabo oboroženih vladnih vojakov. 74 let stari laoški kralj Sisavang Vong je v nevarni situaciji odstopil in predal regenfske P°' sle svojemu 52-letnemu sinu SavangU Vathani, ki naj »z odločnimi ukrepi reši prestol in državo". Moshi. — V Moshiju ob vznožju Ki' limandžara bo sestanek vseafriškega 9'" banja za svobodo Vzhodne in Osrednje Afrike. Namen tega gibanja je, okrepi'1 duh panafrikanizma ter osvoboditi Vzhodno in Osrednjo Afriko imperializma, nadvlade tujcev ter gospodarskega \zV°r' ščanja. Washington. — Predsednik ZDA Eisen* hower je prejšnji petek v okviru posebne slovesnosti v Beli hiši prebral proklamo-cijo o razglasitvi Havajev za 50. držalo ameriške unije. S tem se je število prebivalcev Združenih držav Amerike P°ve” čalo za 600.000. ZDA štejejo zdaj 1?8 milijonov prebivalcev. Miami. — Strmoglavljeni predsedn k Kube Batista, ki je po svojem begu s Kube živel v Dominikanski republiki, se j® odločil, da bo živel na portugalskem otoku Madeira. Poprej je prosil za vstopn0 dovoljenje Francijo in Švico, vendar mu je bilo odklonjeno. Sedanja kubanskd vlada pod vodstvom Fidela Castra P® je zahtevala njegovo izročitev kot vojnega zločinca in je konfiscirala tudi vs® njegovo premoženje v vrednosti 25 milijonov pezosov. Wernsfein. — V četrtek prejšnjega ted' na je v starosti 83 let umrl Alfred Kubi®1 eden najbolj znanih slikarjev, ilustratorjev in grafikov Evrope. Med drugim i® Kubin ilusfriral tudi obsežna dela Dostojevskega, Kleista, Hoffmanna, Hauff°' Balzaca, Flauberta in Strindberga. Nje' govega pogreba v ponedeljek so se Wernsteinu na Zgornjem Avstrijskem ude' ležili poleg velike množice umetnikov 'n drugih znancev ter prijateljev tudi za stopnik prosvetnega ministra prof. Cie mens Holzmeister, deželni glavar dr. Gle|S sner, predstavnik dunajske akademij upodabljajočih umetnosti dr. SchreyV09® in zastopnik akademije upodabljajoč' umetnosti iz Munchena prof. Kaspar. Dunaj. — V torek je odpotovala ^ članska delegacija avstrijskih poslance v Varšavo, kjer sodeluje na letošnje zasedanju interparlamentarne unije. London. — Sekretariat tako imenov®^ nega Bagdadskega pakta je sporočil, ^ se bo organizacija odslej imenov »Centralna pogodbena organizacij (Cento). Do spremembe imena je Pr,s .j zaradi tega, ker je Irak po revo uc pred dobrim letom izstopil iz imenov®^ zveze, organizacija pa je bila doslej 1 novana po iraški prestolnici Bagdad- 1909 Slovensko prosvetno društvo „Kočna“ v Svečah ob svojem zlatem jubileju 1959 Jutri, v soboto, dne 29. avgusta bo mi-fiulo 50 let, odkar je bil v Svečah ustanov-n' občni zbor Izobraževalnega društva •Kočna", predhodnika sedanjega Slovenske-9° prosvetnega društva „Kočna" v Svečah. zlatem jubileju tega društva naj najprej Or*ienimo že zelo zgodno slovensko Ijudsko-Pfosvetno dejavnost v Rožu, katere plod je končno bil tudi nastanek SPD „Kočna’ pred 50 leti. Razvoj ljudskoprosvetne dejavnosti v Rožu bor „Kočne" so bili izvoljeni za predsednika Gregor Pak, za podpredsednika Gregor Jurič, pd. Polanc iz Sp. Bistrice, za tajnika Jaka Beguš, za blagajnika Andrej Pak, pd. Rupračev iz Zg. Krajen, za knjižničarja pa Jože Pak, pd. Keznar v Svečah. Poleg njih so bili v odboru še Janez Slajher, Gregor Lindi in Josip Rudi, takrat kaplan v Svečah. Od prvega društvenega odbora živi le še Jaka Beguš. Po pripravljalnem ljudskoprosvetnem delu, ki ga je opravilo skupno društvo v Pod-sinji vasi, je „Kočna” po svoji ustanovitvi takoj močno zaživela. Pevski zbor Jake Beguša je vstopil v društvo, ustanovljen je bil društva z odpustom iz službe, veliko pa je društvenikov, ki so to zvestobo v času nacizma plačali s krvjo in celo z življenjem. Če je „Kočna" prestala sovražne navale in viharje zadnjih 50 let, že je po vsakem udarcu spet znova zaživela in že bo svoj zlati jubilej praznovala obnovljena in pomlajena, potem je to prav tako sad njenih globokih korenin, kakor pa njenega neumornega dela, s katerim je izobraževala in vzgajala, žuvala in branila slovensko domažnost in sejala duha strpnosti, razumevanja in medsebojnega spoštovanja. V tem duhu je vzgajala na stotine obžanov in v tem duhu hože skupno z njimi in so- Pred no leti zasnovana Slovenska knjižnica v Borov* in 1852 ustanovljeno Bralno druitvo v >!. Jakobu v nista le prva znanilca težnje Rožanov po izobrazbi *n kulturni rasti, marveč sta tudi začetek poznejiih pri* >Q<*°vanj za snovanje ljudskoprosvetnih in delavskih orga* n,l*»cij v okolici Borovelj in Bistrice v Rožu. Tako je bilo po zbranih podatkih leta 1870 v Borov* ustanovljeno Slovensko kričanskosocialno delavsko ,UJ‘vo. ki mu jc predsedoval do svoje smrti 1875 Bo-Anton S a j n i k . Pozneje, leta 1891 so v Giinjah r*mljevi in Kniinikovi fantje ustanovili Slovensko čital-** c°» kateri so se leta 1903 pridružili pevsko druitvo •Dravo", tamburaiki zbor in v skupnosti z Borovljami ®*°vadno druitvo .Sokol”. Leta 1905 je v Podljubelju pitalo Slovensko kričanskosocialno delavsko druitvo za °dljubelj in okolico in sezidalo svoj Delavski dom, kjer * danes tiskarna Tiskarske in založniike družbe .Drava”. spodbujeni po vzorih iz okolice Borovelj so začet-0,n dvajsetega stoletja tudi prosveta!! in delavci iz bi* okolice pričeli z druitvenim delom. Po eni strani Psinjevaiki fantje pripravljali ustanovitev pevskega ^uitva .Zora”, na drugi strani pa je v Svečah pričel *>veči mežnar Jeka Begu! z mladimi fanti prepe-Vo,i v zboru. Iz teh prizadevanj se je januarja 1906 po* '°dllo Kričansko socialno pevsko in delavsko druitvo za ^tisinjo vas, Bistrico in okolico, katerega ustanovitelji bi!l Tomaž Lapu! in Janez Kvančnik iz Podsinje **» ter Jože Rutar, Simen Ferčnik, Jože Cufer In Janez .°r^nik iz Bistrice v Rožu. V prvem odboru tega dru-srečamo tudi Svečane, med njimi Gregorja Paka, Tema,ja I, Ig. Kra|en. Kmalu po uilanovltvl jc dtu-ustanovilo la Svete svoj posebni odsek, ki je imel p*i sedel pil Keznarju in ki sta mu načelovala Gregor 9k in kaplan Lackner. To druitvo je združevalo tako etavce kakor kmete. Bilo pa je tako nacionalno kakor “ ' socl<,lr,° Im v peli vodstvu bistrlike tovorne. 2 od-ustom nekaj delavcev in s pritiskom na ostale je dru-vo le»a 1907 pričelo hirati. Vodstvo tovarne je žadu* ° tudi 1907 nastalo Strokovno druitvo delavcev bistri* ^ * ,ovarne ter pod predsedstvom Gregorja Paka v Sve-0 *c snujoče Konzumno druitvo. Ustanovitev SPD „Kočna“ I* feh započetkov ljudskoprosvelnega živ-jenja v območju industrijske Bistrice v Ro-^ je leta 1908 nastalo Izobraževalno dru-J'0 v Št. Janžu v Rožu, 29. avgusta 1909 „ Izobraževalno društvo .Kočna’ v Sve-Ustanovnega občnega zbora, ki ga je , Adamovi gostilni sklical Gregor Pak, se 6 udeležilo 120 ljudi. V prvi društveni od- Slovensko prosvetno društvo „K o C n a“ v Svečah VABILO V letu praznovanja petdesetletnice svojega obstoja priredi društvo v nedeljo, dne 30. avgusta 1959 ob 3. uri popoldne na Ukelnovem vrtu v Svečah velik pevski koncert Sodelujejo: domači pevski zbor tamburaši SPD ..Bilka” iz Bilžovsa mešani pevski zbor z Gur pevski zbor ..France Prešeren" iz Kranja. Vsi ljubitelji slovenske pesmi in besede prisrčno vabljeni! V primeru slabega vremena bo prired tev v veliki Adamovi dvorani. tamburaški zbor in nabavljen društveni oder. Društvena knjižnica je že v prvem letu štela blizu 400 knjig. Prvo igro je .Kočna" igrala 2. februarja 1910, skupno s št. Jan-žom pa je društvo ustanovilo telovadni odsek .Orel". Kakor je .Kočna” povzela in se držala svetlih vzorov in prosvetnega dela prvih društev v okolici Bistrice, tako je morala vseh svojih 50 let vedno spet varovati in braniti izročila prednikov in pridobitve svojega dela. Velenemški in pozneje nacistični duh, ki je iz vodstva bistriške tovarne razpredal svoje mreže na okolico, je koval vedno nove naklepe proti društvu. Posebno po prvi svetovni vojni je bil tostranski naval na .Kočno" zelo hud. Vedno spet so govorili, da bo .Kočno plaz vzel”. Marsikateri delavec je plačal zvestobo idealom sedniml društvi slaviti tudi svoj zlati jubilej ter vstopiti v drugo polstoletje svojega delovanja. Iz spominov na društveno delo Zelo razburkan je bil čas po prvi svetovni vojni in po plebiscitu 1920. Dolgo je ponekod trajalo, da smo se Slovenci pod nemškonacionalističnim pritiskom spet znašli in poživili delo prosvetnih društev. V teh prizadevanjih je .Kočna” stala na enem prvih mest. Že pomladi leta 1921 je uprizorila pri Adamu igro in nastopila s pevskim zborom. Svojo prvo prireditev v Svečah je ponovila še v St. Janžu, v Podljubelju, na Plešivcu pri Kotmari vasi, v St. Jakobu v Rožu in na Ledincah. Povsod smo bili deležni veselega sprejema in ogrom- °r-MIRTZWITTER 128 Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev Razvoj po 10. obletnici Pariškega sporazuma maja 1958: V vasici Margreid vržeta Qda Nemca Heinrich Goller in Anton re°us Pro^ karabinerjem ročno grana-' jih zasačijo pri poškodovanju volil-^ napisov DC in italijanskih reklamnih Pisov. V nadaljnji preiskavi se ugotovi, l|Q sta z nadaljnjimi štirimi Nemci člana l®9°lne nacistične organizacije „B. A. S." r širila tudi njene protidržavne letake. n J*- maja 1958: V Londonu izjavi držav-^ Predsednik Italije Gronchi, da bo prišlo , volitvah do razgovorov med Italijo in Ostrijo. I ®- maja 1958: Italijanski minister za de-ž ^ogni obljubi v volilnem govoru v Bolj. u za slučaj potrebe ponovnih 2,5 mi-To| ^ *’r za gradni° stanovanj v Južni Ti- ‘ maja 1958: Predsednik SVP dr. Silvij P>Q,^na^° 'zda o^icielni proglas proti pro-,»»«di za uvrščanje strankinih kandida-Za volitve po .posebnih vidikih”. — V0sP°Pad pripadnikov MSI in Nemcev v sPo 'rarn'n dovede do hudih izgredov in ^Padov Nemcev z italijansko policijo. Svp ^r'Xenu se zagovarja generalni tajnik ke r- Stanek na javnem zborovanju sfran-Zar°di odstranitve križev v dobi svoje- ga delovanja kot komlsarični nacistični župan v Brixenu leta 1943. 23. maja 1958: Na volilnem zborovanju DC v Torinu svari italijanski zunanji minister Pella Avstrijo in SVP pred poizkusom osporavanja Pariškega sporazuma, ker .nobena evropska manjšina ne uživa takšnih prednosti kakor manjšina v Južni Tirolski.” 24. maja 1958: .Katoliška akcija” Nemcev Južne Tirolske in .Katoliška zveza delovnih ljudi” izdata ponovni razglas za enotnost vseh Južnih Tirolcev in za glasovanje za SVP. 26. maja 1958: Pri volitvah v rimski senat dosežejo kandidati SVP dr. Karl Tinzl v volilnem okrožju Brixenu 73.324 ali 85,7 % vseh glasov, v volilnem okrožju Božen dr. Luis Sand 44.574 ali 46,8 °/o vseh glasov, v volilnem okrožju Pergine dr. Max Roggla 3.352 glasov za SVP. Izvoljena sta dr. Karl Tinzl in dr. Luis Sand. Italijanski kandidati dosežejo: Rella 9.268 glasov (DC), Ardizzone 2.994 glasov (MSI) v okrožju Brixen; dr. Rosati 20.213 glasov (DC), dr. Battisti 16.030 glasov (Združena levica), dr. Mitolo 10.901 glas (MSI), ing. Berta-coli 3.627 glasov (PLI) v okrožju Božen. 28. maja 1958: Po dokončnem štetju je dosegla SVP na volitvah 25. maja 1958 skupno 130.955 glasov ali 60,76 % vseh glasov pokrajine. Od italijanskih strank do- sežejo: DC 36.463 glasov ali 16,92 % PSI 13.537 rr n 6,28 % MSI 11.940 n n 5,54 o/o PCI 8.888 n n 4,12 % PSDI 7.347 n n 3,41 o/o PLI 2.616 n n 1,21 o/o PNM 1.923 n n 0,89 % PMP 885 n n 0,41 o/o PRI 780 n n 0,36 o/o MARP 207 n n 0,10 »/o Volilni rezultat je zgovoren protidokaz proti nemški propagandi o izpodrivanju Nemcev v deželi: SVP doseže celih 12.543 glasov več kot pri volitvah leta 1953, vse italijanske stranke skupaj pa samo 5.463 glasov več kot pri volitvah 1953! 28. maja 1958: Na podlagi štetja prednostnih glasov veljajo za izvoljene poslance SVP v rimski parlament: dr. Toni Ebner s 43.833 glasovi, dr. Roland Riz s 37.451 glasovi in dr. Karl Mitlerdorfer s 35.043 glasovi. Italijani pokrajine dobijo poslanca na osnovi državne rezerve glasov v osebi Ber-lofta (DC), v senatu ostanejo brez senatorja. Pokrajina Trentino pošlje 4 poslance DC, enega socialista in enega socialdemo- nega obiska prireditev, povsod pa tudi neverjetne zastraženosti s strani orožništva . .. Naši velenemško navdahnjeni nasprotniki po prvi svetovni vojni niso mirovali. Da bi društvo razbili, so pričeli kar po vrsti ustanavljati nemške pevske zbore. Prišlo je do mladinskega pevskega zbora in pevskega zbora požarne brambe v Svečah, na Bistrici pa do pevskega zbora bistriške gospode in ločenega zbora delavcev. Peti zbor pa je nastal v Rutah. Življenjska doba feh zborov je bila kratka — razbili so se zaradi svoje nesloge. Ostala sta le delavski pevski zbor na Bistrici in . . . zbor naše „Kočne”... Po priključitvi Avstrije k »Tretjemu Rajhu” je bilo društveno delo onemogočeno. Dolgoletni predsednik društva, župnik Viktor R u p r e c h t je bil izgnan, kjer je umrl oktobra 1943. Slovenska pesem, ki je po vaseh zamrla, pa je pričela vedno bolj odmevati iz bližnjih gozdov in odtod dramila prebivalstvo ter končno pregnala nacistične nasilnike iz Roža. V tem neenakem boju je padel kot prvi, zadet od gestapovske krogle, zadnji predsednik društva, Aleš Einspieler, za njim pa Flori Križnar in Valentin Schwarz. Številne družine so romale v gestapovske zapore in koncentracijska taborišča. V neposrednem oboroženem boju z nasilniki sta kot partizana dala življenje Keznarjev Aleksander in Ivan, dočim si je Keznarjeva Reza v svojem obupu sama vzela življenje. Na posledicah mučenja v koncentracijskem taborišču je pozneje umrl soustanovitelj društva Jože Pak — Keznar. Na različnih frontah so padli nadebudni društveniki Oto Inzko, Maks Sorgo, Gregor Pak — Tesnarjev in Urhej Kruschitz. Spomin na teh 12 grobov opominja in bodri k delu, da ne pride več do nečloveškega nasilja . .. Pomlad 1945. — Poražen in pregnan je bil duh krilatice „Der Karntner spricht deutsch”. Dostojno smo prepeljali k počitku v domačo zemljo večino naših žrtev nacističnega nasilja. Začeli pa smo tudi z delom. Pod predsedstvom staroste prosvetnega gibanja v bistriški okolici, Simena Ferč-n i k a , je mlada generacija obnovila društvo. V prvem letu delovanja je društvo imelo doma 11 prireditev, gostovalo pa je v 5 krajih širom Koroške. Prosvetno delo se je odvijalo v 2 igralskih družinah, v moškem, mešanem in dekliškem pevskem zboru ter v otroškem krožku z 20 do 30 otroci . .. V jubilejnem letu srečamo poleg osivelih društvenikov mlade sile, vzrasle Iz otroškega krožka pred 13 leti. Srečamo jih v pevskem zboru In v Igralski družini, računajo pa tudi na tamburaški zbor. Želimo, da bi ob feh vrsticah vsi spoznali plemenito pot „Kočne” v preteklosti ter se po zgledu svojih prednikov navzeli njenega duha, ki je lahko v ponos vsakomur izmed nas, duha zvestobe materini besedi, naši pesmi in naši srčni kulturi... krata v parlament ter štiri senatorje DC v rimski senat. 30. maja 1958: Urad za regionalne zadeve pri predsedstvu vlade v Rimu objavi „Belo knjigo" o Južni Tirolski, ki navaja, da Italija spoštuje in izvaja Pariški sporazum ter našteva njene ukrepe v korist in zaščito južnotirolske manjšine. 30. maja 1958: Avstrijski državni sekretar prof. dr. Gschnitzer predava v okviru »Instituta Donavske Evrope" v Innsbrucku pod naslovom »Tirolska med Donavo in Srednjim morjem". Predlaga samostojno avtonomijo za Južno Tirolsko in ločeno avtonomijo za Trentino. Cilj za Južno Tirolsko naj bi bil »Ena dežela v dveh državah”. 2. junija 1958: Državni komisar vlade izda odredbo proti prevzemu policijskih funkcij po (nemških) požarnih brambah. 5. junija 1958: Predsednik SVP dr. Silvij Magnago v predavanju o položaju v Južni Tirolski v Salzburgu izjavi: »Narodnostne skupine z normalno zakonodajo v njenem obstoju ni mogoče zaščititi, za to so potrebni posebni ukrepi." Obsoja politiko dodeljevanja službenih mest in stanovanj po Italijanih. 7: junija 1958: Pomožni škof Heinrich Fo-rer blagoslovi in olvori ob udeležbi številnih zastopnikov oblasti v Bozenu nov dijaški dom Nemškega viteškega reda s prostori za 100 šludentov. Jubilejni praznik SPD ..Edinost v Pliberku Spominska slavnost ob petdesetletnici ustanovitve društva za smotrno in organizirano slovensko prosveto za Pliberk in okolico preteklo nedeljo je bila edinstven dogodek. Slovensko prosvetno društvo »Edi-nost” lahko zapiše v svojo kroniko, da je na stotine ljudi z izredno hvaležnostjo sprejemalo višinsko ustvarjalnost gojiteljev slovenske glasbene kulture, ki je bila bistven del sporeda na prireditvi. Prireditev je posredovala prebivalstvu zvrhano mero čaše opojnosti plemenitega umetniškega užitka. Osredje sodelavcev na prireditvi so predstavljali domači moški pevski zbor, združeni moški pevski zbori bratskih prosvetnih društev iz Železne Kaple, Št. Vida v Podjuni, Škocijana, Glinj in Hodiš ter godba železarne iz bližnjega zamejstva z Raven na Koroškem. Vsi člani sodelujočih skupin so globoko zakoreninjeni v domačo zemljo in bistvo slovenskega ljudstva. Koroške slo- venske pevske zbore sestavljajo kmečki in delavski fantje in možje, godbo ravenske železarne pa delavci in nameščenci velikega podjetja. Vzporedno sodelovanje slovenskih pevcev iz avstrijskega dela Koroške in godbe iz jugoslovanskega dela Koroške pomeni, da se slovensko ljudstvo ne da zavesti na pot ločitve od narodne celote in na pot narodnega šovinizma, marveč stremi za kulturno povezavo In za zbližanjem med narodi. Poleg ljubezni in spoštovanja do lastnega naroda in slovenskih kulturnih dobrin je društvo v vseh petdesetih letih svojega dosedanjega dela poudarjalo in učilo tudi spoštovanje kulture sosednega naroda in vseh drugih narodov. Množična udeležba na tej prireditvi pa je dokaz, da je kultura našemu ljudstvu srčna zadeva. Kdor pa tega ni doumel, se žal še ni osvobodil mračnega duha preteklosti. Koncert na pliberškem trgu Ko se je sobotni dan nagibal h koncu, so se godci ravenske železarne razvrstili in formirali na pliberškem trgu. Še je šumelo med ljudmi kakor v panju, vsevprek so govorili, ko so zadoneli prvi akordi ravenske godbe v sanjavi poletni večer. Na mah je nastala tišina, ker zvoki uglajene godbe so prevzeli vse. Komad za komadom so ljudje vzhičeno sprejemali, godba je vžigala in navdušenje se je stopnjevalo. Vsepovsod po trgu so se okna na stežaj ali na pol odpirala. Ljudje so uživali, pili melodije vase kakor opojen nektar in dajali duška čistemu veselju z viharnim odobravanjem in aplavzom. Prijetni gostjevso lahko imeli zavest, da so našli odprta srca, v katera so vsipali bogastvo svojega visokega instrumentalnega znanja. Tudi mnogi, ki se ne prištevajo k slovensko govore- čemu prebivalstvu, so z odkritim priznanjem izrekali svoje občudovanje in pohvalo. Brez dvoma je bil tudi ta večer lep doprinos k zbližanju med obema narodoma. Ni čudno, da je užitka polna koncertna ura na trgu vsem prekmalu minila. Hoteli bi še in še poslušati. Po sporedu so se domačini gnetli okoli godcev, se prisrčno raz-govarjali, se z njimi seznanjali ter osebno izražali svoje zadovoljstvo in hvaležnost. Pozno v nočne ure so se mnogi zadrževali med gosti v Breznikovi gostilni, spontano so prepevali po vseh koteh slovenske pesmi, čeprav ne na koncertni višini, vendar je to veljalo ravenski godbi kot prvi pozdrav, ki ga srce najbolje izraža v pesmi. Gostoljubne družine so z velikim veseljem in zelo rade vzele na nočišča prijetne goste, da so prespali vsaj nekaj uric. Slavnostna prireditev v telovadnici glavne šole Že dopoldne je bilo videti svečano razpoloženje na obrazih mnogih ljudi, ki so govorili: Popoldne pridemo! Dan je bil sončen in bilo bi pričakovati, da bo ta ali oni na kmetih raje spravljal svoje pridelke s polja, ko je do malega ves teden deževalo, kakor pa da bi prišel na zlati jubilej domačega društva. Toda obširna dvorana se je polnila, prihajali so kmetje, očetje in matere, dekleta in fantje, najmlajši, delavci in obrtniki ter mnogi drugi. Zastopane so bile vse plasti našega ljudstva. Kar mašilo se je pri vhodu, zunaj pa so ustavili vrsto motornih vozil, kar spet govori, da motorizacija prometa lahko koristno služi tudi prosvetni dejavnosti. Brhka mlada dekleta so pripela šopke rdečih nageljnov godcem in pevcem ter še mnogim drug m gostom. S pesmijo in godbo, večno spremljevalko našega človeka v vseh lepih in hudih časih, je društvo proslavilo svoj jubilej. Igrala je godba železarne na Ravnah pod kapelnikom Joškom Hermanom, zapeli so pevci pod zborovodjo Foltijem Hartmanom. Otvoritvene besede je spregovoril zastopnik društva-jubilanta in pozdravil številne udeležence, med temi posebej predstavnika generalnega konzulata FLRJ v Celovcu konzula g. Pendžiča in vicekonzula g. Barbo-riča, predsednika SPZ in ZSO dr. Francija Zwittra, blaškega župana g. Krofa in bivšega blaškega župana g. Kumra, zastopnika libuškega župana g. Primoschitza in bivšega libuškega župana g. Ostermanna, žan-darmerijskega inšpektorja g. Erharda, pa ♦udi znanega skladatelja in harmonizatorja Luko Kramolca, prav posebno pa pevce bratskih koroških prosvetnih društev in godbo železarne Ravne s kapelnikom, predsednika KD ,.Svoboda" g. Miloša Štora, ravnatelja železarne g. Gregorja Klančnika in druge predstavnike, s čemer je bil hkrati povezan pozdrav celotni godbi in še posebej prav prisrčen najmlajšima godcema Petraču in Krautbergerju. Med gosti smo zapazili tudi upravnika pivovarne Sorgen-dorf g. Tschasa. V ostalem je na kratko orisal visoko poslanstvo prosvetne dejavnosti društva, ki jo je izvajalo v m nulih petih desetletjih, dejavnost, ki je danes slej ko prej prav tpko nujna ter jo hoče in mora društvo tudi v bodoče nadaljevati z nezmanjšano prizadevnostjo. (Ob robu naj bo še omenjeno, da se z izjemami, med temi bla- škega župana in namestnika libuškega župana, drugi ofic elno povabljeni veličastne proslave domače slovenske kulturne organizacije niso udeležili, niti niso smatrali za potrebno, da bi se opravičili. Če to pri izvoljenih funkcionarjih iz strankarskih političnih vidikov še nekako razumemo, smatramo, da bi okrajni glavar kot najvišji uradnik v dvojezičnem okraju ne smel delati razlike med nemškim in slovenskim prebivalstvom. Ob drugih podobnih prilikah ga namreč vedno vidimo. To dejstvo najbolje osvetljuje odnos oblasti do našega vprašanja in kaže, da je pot do resnične enakopravnosti še dolga.) Na dnevnem redu sta bili dve dobro podani recitaciji in ljubek nastop treh šolskih otrok z deklamacijami pesmi Milke Hartmanove ..Materina beseda", Simona Gregorčiča „Naša zvezda" ter v duetu Prešerna „Železna cesta". Slavnostni govor je imel predsednik SPZ dr. Franci Zvvitter, katerega besede prinašamo na drugem mestu. Sledila je komemoracija za umrlimi zaslužnimi člani društva, ki jim hočemo ohraniti čist in svetal spomin z obveznostjo, da marljivo nadaljujemo njihovo delo za obstoj, dobrobit in blaginjo slovenskega ljudstva na Koroškem. Natp je predsednik SPZ podelil Drabosnjakova odlikovanja desetim zaslužnim članom in družinam prosvetnega društva. Spregovoril je zastopnik ravenskih gostov in podelil društvu Prešernovo plaketo. Koncert na prireditvi je bil prvovrsten. Pevski zbori so pod vodstvom zborovodje Foltija Hartmana zapeli devet koroških v priredbi Deva, Kernjaka, Kramolca in Švi-karšiča. Za uvod je dovršeno zapel pliber-ški moški zbor »Zadoni ..." in Jenkovo »Ti, ki si ustvaril nas kot listja, trave. ..". V ostalem pa so peli v združenem zboru. V podrobno oceno se ne bi spuščali. Vsak je lahko ugotovil, da se pozna vsem pevcem rutina, discipliniran in uglajen nastop, enotno dihanje, pravilni pevski nastavek ter izglajenost tona. Morda je izvedenec opazi! pri pesmih tu in tam malenkostne neenotne izgovorjave, kar pa ni čud^ no, če upoštevamo, da združeni zbor sestavljajo pevci iz raznih krajev z različnimi narečjk Zborovodja Folti Hartman razume izbirati zmogljivosti primeren program, kar je namreč včasih težavnejše, kakor pa ga izvajati. Zbor je zvenel mogočno, ubrano in samozavestno. Svoj višek pa je dosegel, ko je ob spremljavi godbe zapel odlično x<*> V pričakovanju obiska pevskega zbora „France Prešeren66 iz Kranja Pojutrišnjem, v nedeljo, dne 30. avgusta bo bival med nami pevski zbor »France Prešeren" z Kranja. Imel bo dva samostojna koncerta v Železni Kapli in v Zmotičah, poleg tega pa bo sodeloval pri proslavi 50-letnice SPD »Kočna" v Svečah. Na svojih koncertih bo pel v ženskem, moškem in mešanem zboru. Z gostovanjem pevskega zbora »France Prešeren" bomo koroški Slovenci v drugič tekom osmih dni deležni izredno lepega kulturnega doživetja. Minulo nedeljo si je na proslavi 50-letnice SPD »Edinost" v Pliberku osvojila naša srca godba železarjev iz Raven, v nedeljo pa bo Podjunčanom, Rožanom in Ziljanom pel eden širom Jugoslavije najbolj znanih in priznanih pevskih zborov Slovenije. Pevski zbor »France Prešeren" je letos v petnajstem letu svojega obstoja. Sestavljajo ga delavci in uslužbenci kranjskih tovarn in ustanov. V neumornem delu, prežetim s toplim tovarištvom, z vztrajnostjo, zvestobo in ljubeznijo do lepe slovenske narodne pesmi je zbor že ob svoji desetletnici po- kazal na edinstveni uspeh 144 samostojnih koncertov. Danes je zbor poznan po vsej Jugoslaviji, vsako leto prireja turneje na Hrvaško, v Makedonijo, v Dalmacijo in v Srbijo. Zbor je stalni sodelavec Radia Ljubljana, njegove pesmi pa sta snemala tudi Radio Beograd in Radio Koper. Skozi vsa leta njegovega obstoja je zbo-rova duša in srce njegov dirigent Peter Lipar, skladatelj in direktor Glasbene šole v Kranju. Njegovo mojstrsko zboro-vodstvo je veliko pripomoglo, da je zbor 44 pevcev, ki se je zbral na prvi vaji 28. maja 1945, narasel na 82 visoko izvežbanih pevcev in pevk, kolikor jih šteje sedaj. Kdor jih je videl in slišal, jih ne more zlahka pozabiti. Ko se po naših treh dolinah veseli pripravljamo na sprejem pevskega zbora, ki nosi ime našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, iz srca pozdravljamo njegove pevke in pevce ter zborovodjo in želimo, da bi na koroških tleh preživeli urice prijetne domačnosti in srčnega zadovoljstva. OBVESTILO STARŠEM katerih otroci so na letovanju na Jadranu Otroci, ki se nahajajo v drugi skupini na počitniškem letovanju v Savudriji, se vrnejo v torek, dne 1. septembra. V Podrožčlco pridejo z vlakom ob 15.57 uri. Otroke, ki so doma v krajih ob železniški progi Podrožčica — Beljak ali v Zilj-naj starši pričakujejo na železniški postaji v Podrožčici ob zgoraj navedenem času ali pa na železniški postaji v Beljaku ob 16.42 uri. Starši otrok iz Spodnjega Roža, z Our in iz Podjune pa naj pridejo po otroke na železniško postajo v Celovec ob 17.05 uri (prihod vlaka iz Podrožčice). V primeru, da bi imel vlak iz Jugoslavije zamudo, se otroci pripeljejo v Celovec preko Beljaka in je prihod vlaka v Celovec ob 17.54 url. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Celovec, Gasometergasse 10 Slovenska prosvetna zveza Vabilo na leo nccrjf PEVSKEGA ZBORA »FRANCE PREŠEREN* IZ KRANJA v nedeljo, dne 30. avgusta 1959 ob 11.30 uri v Železni Kapli v kinodvorani ob 20.00 uri v Zmotičah pri Prangarju. Sodelujejo: ženski pevski zbor moški pevski zbor mešani pevski zbor Zborovodja: Peter Lipar Ne zamudimo izredne priložnosti in prl' sluhnimo najboljšemu amaterskemu pevskemu zboru, ko bo gostoval na Koroškem. in samozavestno veličastno izpoved ,51®' venec sem . . .’, ki je napravila na vso 9°" slušalce silen vtis. Pa godba železarjev iz Raven! Posluša^' so vsevprek zagotavljali, da kaj takega v Pliberku še niso slišali. Vsak komad je vžigal do prekipevajočega navdušenja. Godba je kratko in malo odlična in na vrhuncu koncertne zmogljivosti. Kapelnik Joško Herman ni le odličen dirigent, temveč tu' di izboren harmonizator in prireditelj koroških narodnih pesmi za godbo na pihala-kar smo z navdušenjem poslušali v venčku koroških narodnih. Tudi starostni sestav godbe je zanimiv. Od dvanajstletnega do zrelostne dobe je vse enotno in harmonično povezano. Vsi poslušalci so srčno hvaležni pevskim zborom in zborovodji ter godbenikom 'n kapelniku za dovršeni izredno lepi nevsakdanji umetniški užitek. m Uspela proslava 50-letnice SPD »Edinost v Pliberku naj nam bo spomin in pobuda-da krenemo v novo polstoletje prav tako požrtvovalnega in uspešnega vsestranskega Hotel »Korotan" v Sekiri vabi na Ciganski tabor ki bo danes ob 20.30 uri. prosvetnega dela v naši okolici, hkrati pada doprinašamo še dalje svoj delež k le' pemu sožitju med slovensko in nemško 9°' vorečim prebivalstvom na osnovi neokrnj«' ne enakopravnosti ter pričakujemo enaka dobro voljo tudi na drugi strani. Kultur*11 ljudje se ne morejo med seboj mrziti, •c*11' več ceniti in spoštovati, ker le tedaj bo 1e' po v naši skupni domovini. ]|QEH3BElQQii Pefek, 28. avgust: Avguštin Sobota, 29. avgust: O. J. K. Nedelja, 30. avgust: Roza Ponedeljek, 31. avgust: Rajmund Torek, 1. september: Egidij Sreda, 2. september: Stefan Četrtek, 3. september: Doroteja Pestro in zanimiv c AAedtem - - --- ko se po vsem svetu uveljavlja °bsojanje rasno diskriminacijskih metod, iz-vaja vlada Južnoafriške unije program ras-ne (.klasifikacije", ki bo med 14,500.000 Prebivalci Unije .dokončno" naredila razli-6 in določila vsakemu rasno pripadnost. n človek, ki bo zdaj tako označen, je po 8rn programu obsojen, da morajo on in niegovi potomci živeti v njemu določenem jasnem območju. Kajti rase bodo od zdaj 6 strože ločene med seboj . .. STRAH Belci v Južnoafriški uniji so prepričani, a se morajo zdaj zaradi številčne manjši-ne v razmerju en belec na štiri črnce bo-za svoja življenja. Manjšina treh milijonov, ki živijo med 9,600.000 črnimi premici, 450.000 Azijci in 1,400.000 mešan-0 (ki so vsi po brezpravnosti izenačeni s ?0C'), trepeče v strahu, da bi jih obkroža-l°ca večina politično, kulturno in v vseh 8sMih stvareh preplavila, kakor hitro bi Qli nebelemu prebivalstvu kakršnakoli ena-*°Pravnostna odstopanja. ZLATO MESTO ^ Johannesburgu nimajo samo ločenih Rebusov, tramvajev, restavracij, kinema-°9ratov in bolnišnic za belce in črnce — ločina javnih stavb ima celo ločene vhode n ločena dvigala! Južnoafriška morska in Jeda tudi ostala kopališča imajo 400 me-r°v široke vmesne prostore med kopalci r8*nih ras. Seveda niso nikoli pomislili na , uPne šole in podobno! Le en sam kraj 6' kjer so enako dobrodošli belci in črnci ^ blagajne v trgovinah. Johannesburg je tisto mesto, kjer so ras-' Problemi najbolj jasno izraženi. To je Jato mesto" — ki naglo bogati in raste 1 magično močjo privlačuje vedno no-1° Prebivalstvo, posebno črnce. Zdaj je v J mestu že 550.000 črncev v primerjavi S 400.000 belci in pripadniki drugih ras. črnce postavljajo zunaj Johannes-J9a posebna naselja, toda gradnja hiš J«da ne zadostuje in zato rastejo iz tal .% nova naselja barak. Pomanjkanje lJ°rQZbe, odpor belih delavskih sindika-• v (črnci se z njimi ne smejo združevati) ^ vladna politika prisiljujejo črnce, da se ^poslujejo samo na najslabše plačanih de-Jnih mestih. Povsod pa črnec avtomatič-j8 dobi nižjo plačo kot belec. Tako ima I °dstofkov vseh črnskih družin dohodek .najosnovnejšega minimuma". a*° *uc*' n' čudno, da v teh predelih a*sv in brezpravnežev narašča kriminal ^ dosega največji odstotek na svetu. Veli-v?' dobro organizirane bande zločincev -^dajo z revolverji in noži v teh predelih. ^ listih večerih, ko dobivajo zaposleni J j plače, hodijo mladi zločinci po uli-kl črnskih predelov in ropajo ljudi — s ti, rQst|( 8n0 Jukom za .darove” v eni roki in odpr-''ožem v drugi. Kriminalnost je tako na-Q( da je vlada morala celo prekršiti svojih osnovnih načel: začela je i^da- Dežela brez lastne barve: Južnoafriška unija STRAH IN NASILJE jati svojim črnskim policajem, kljub njihovi črni koži, strelno orožje — in še tako oboroženi policisti se smejo pokazati, zaradi lastne varnosti, le v skupinah po tri ali štiri. Seveda tudi belci ne štedijo pri teh zločinih. Ropi sredi belega dneva, poboji in umori so na dnevnem redu — in tako ima zdaj v Johannesburgu čez 100.000 belcev strelno orožje ves čas pri sebi, kar pomeni, da ima vsak četrti belec — vključno dojenčke in ženske in starce — pri sebi revolver! IZKAZNICE .Hujše kakor gangsterji in roparji pa tišči črnsko prebivalstvo zakon o osebnih izkaznicah" — je izjavil neki črnski učitelj. Belci pravijo, da je zakon o osebnih izkaznicah potreben, če naj obvarujejo mesta pred navalom nedobrodošlih elementov, ki bi samo še povečali odstotek zločinov in ostale socialne probleme. Ta zakon namreč zahteva, da mora vsakdo imeti pri sebi osebno izkaznico, v kateri mora za črnca biti še vpisano posebno dovoljenje za bivanje oziroma delo v naselbinah belih — t. j. v mestih. Ponoči potrebujejo še posebno dovoljenje. Ta dovoljenja je treba vsak mesec obnoviti. Če dobi policija kakšnega črnca brez osebne legitimacije oziroma dovoljenja, ga zapre — pri tem pa uprizarjajo racije z legitimiranjem redno skoro vsak dan. Kazen, ki jo mora plačati črnec, ki ga dobijo brez legitimacije ali dovoljenja, predstavlja približno pol njegovega mesečnega zaslužka — ali pa dobi dva tedna ječe. Toda mnogi teh aretirancev se sploh nikoli ne pojavijo pred sodnikom. Na policiji jim namreč predlagajo, da jih ne bodo kaznovali, če podpišejo pogodbo za delo od treh do šestih mesecev na farmi kakšnega belca. O teh .pogodbah" ne vodijo nobenih evidenc — in tako mnogi .prestopniki" izginejo ter nato njihove družine sploh ne morejo najti sledu za njimi! Tak prestopnik je plačan za svoje delo silno nizko — da pogosto s tem, ker odplača delodajalcu stroške prevoza od policije na farmo, tudi potem, ko odsluži pogodbeni rok, še vedno on dolguje lastniku ■farme večje zneske in mora podpisati novo pogodbo. Razen tega načina najemanja delovne sile poznajo beli farmarji še en načirl „pri-bavljanja" delavcev. To je sistem .zaporniških farm". Skupine farmarjev namreč postavijo v svojem predelu primitivno kaznilnico, katero vlada napolni s kaznjenci — te pa nato .posoja" farmarjem za delo. Ko so ta sisfem javno kritizirali, so uradno odgovorili, da ta način ne samo da olajšuje davkoplačevalcem bremena za vzdrževanje kaznjencev, temveč tudi omogoča kaznjencem primerno zaposlitev .. . Vse te rasnodiskriminacijske ukrepe južnoafriške vlade pa presega po krutosti zakon o skupnih naseljih. Do konca tega leta namerava vlada odrediti področja za naseljevanje posameznim rasam na teritoriju. Čez 80 odstotkov vsega prebivalstva zajema ta zakon in jim določa, kam se morajo preseliti. Ta preseljevanja so se že začela in ko bodo končana, se bo mnogo sto tisoč črnih Afričanov moralo po nalogu vlade preseliti tja, kamor jim bodo določili. Pod prvi udar je prišlo kakšnih 50.000 črncev in mešancev iz mestnega predela Sophiatovvn — črnskega predmestja Johannesburga — ki so jih preselili na novo področje izven mesta. Nič manj krut ni bil način, kako so to opravili: 2000 policistov in 80 delavcev za rušenje se je pojavilo nekega jutra v Sophiatovvnu in začeli so enostavno metati ljudi iz hiš in jih podirati — često ljudem nad glavami. Pri tem so izgubili črnci tudi vse pravice, ki so jih imeli kot lastniki zemljišč, kar jih je še posebej prizadelo, kajti Sophiatovvn je bil do zdaj eden od redkih predelov, kjer so črnci sploh lahko kupili kakšno zemljo. Drugod jim je to že prej bilo prepovedano. Po novem zakonu bodo smeli zemljo le še najemati — in ne več kupovati. ZA BELO KOŽO Posebno skrb posveča vlada tudi onemogočanju nastajanja novih mešancev. Z zakonom o javni nemorali grozijo vsakemu belcu, ki bi se spustil v spolne odnose z drugobarvnim prebivalcem, kazen do 7 let ječe. Še hujše kazni čakajo pri takšnem prestopku seveda črnega partnerja, razen tega pa je črnec lahko obsojen tudi na bičanje. Bičanje v Južni Afriki ni lahka kazen. Delinkventa pri tem pokrijejo z rjuho, privežejo s težkimi verigami okrog bokov in kjer udari bič, poči koža. Če je delinkvent v zaporu, ga po takšni kazni odpeljejo v jetniško bolnišnico, če pa je .svoboden", si mora sam poskrbeti zdravniško pomoč ... Eden visokih uradnikov je opravičil te ukrepe z besedami: .Vse izvira iz enega hotenja. Ohraniti hočemo belo kožo!" Pri določevanju, kdo je belec in kdo je temnopolt, odločajo razne okoliščine, kot so poreklo, zunanjosti, razni znaki — in dobra volja komisije. Tako se je zgodilo, da so nekateri, pri katerih je bilo znano, da niso beli po poreklu, dobili legitimacijo kot belci (teh je bilo zelo malo!), drugje pa so n. pr. enemu bratu priznali belo kožo, drugega pa obsodili kot temnopoltega — in ori in njegovi potomci so s tem obsojeni, da živijo ločeno v črnskih naseljih, da ne smejo obiskovati belih šol, da morajo delati na slabše plačanih delih, da se ne morejo izučiti vseh poklicev, da se ne smejo nikoli ženiti z belimi ljudmi in se omejevati pri vsem le na črnske avtobuse, restavracije, vhode in ostale omejitve, ki veljajo za črnce! * Tako skuša postaviti južnoafriška vlada dva svetova — enega lepšega, boljšega za manjšino belih priseljencev in drugega, slabšega, za večino s silo zatiranega in zapostavljenega domačega prebivalstva, pri čemer bi naj večina delala za manjšino, da bi ti lahko bolje živeli... „ Zlato mesto' Johannesburg je z gozdom nebotičnikov veren posnetek Nevo Yorka. Razlika je le v tem, da leži glavno mesto Južne Afrike na robi: pragozda. I 'T-- K/e sl e, Eamutcvi? Anton Ingolič •liti iifijj;:.. iiiiii::.. .:■*! dgl e vem, zakaj bi hodil domov?" se je Qs'l oče. „Tu nam ni sile, ne tebi, Roza, tjqt)'6r>i, nikomur. Vem," se je zarežal, „ra-me spravila na Strmec, da bi tam VjJ' fvojo kravo, na Strmec, kjer ni krčme, n' drugega kot puščoba. Ne, ne, do-Otj .®°m migal s temle mezincem, ne grem Tu sem še človek, kaj bi pa bil do- jaz ne grem," se je oglasil še Pep-Vqj' ,v šoli mi ne gre več tako slabo, pri zmeraj kaj dobim, kak frank, kos ^OfJ^čokolado, bonbone. Kaj bom dobil ie zaklicala mati razočarana, ? hočete domov. Dobro," je kriknila iy’Q, 'Z^n'm jokom, .dobro, pa pojdem sako, ^°!cl®va midva z Mihcem! Ostanite, V^ite, Sem radovedna, kako boste ta v ' Qk° boste živeli brez mene." Vzela nn?r°8!e Mihca, ki so mu izza poletja Pordela, čeprav je bil še ved-tak, ° ,an- »Kajne, Mihec," je rekla skozi ',tT1 dva bova šla domov?* Mihec, ki ni vedel, čemu najprej takšna svečanost, potem takšno razburjenje, je stegnil ročice proti zaboju pod seboj in zaprosil: .Mati, hruško, hruško!" Dal sem mu hruško, da ne bi zajokal. Vedel sem, da je mati izgubila bitko, zaslutil celo, da jo je izgubila za vedno. Bridko mi je bilo, toda niti besede ji nisem mogel reči v tolažbo. Molče sem gledal, kako je spustila Mihca na tla in pobegnila iz kuhinje. Prihodnjo zimo je decembrskega dne začel naletavati sneg. Sprva se je kar sproti topil, polagoma pa se je tu in tam le pokazala raztrgana krpa beline. Otroci spodaj na križišču so bili čedalje bolj glasni in živahni. S premrzlimi rokami so lovili snežinke in jih grabili s tal. Sneg, Schnee, nei-ge! V vseh jezikih so peli hvalnico zimi. še jaz se nisem mogel takoj odtrgati od okna. Naj zapade, tako visoko naj zapade, da se najvišje hiše ne bodo videle iz njega, še oba črna dimnika ne! Potem bodo morda le prišli pome. „He, Lamut, lopato v roke!” .Kako? Imate delo?" .Seveda ga imamo." .Kakšno?" .Vzemi lopato in napravi rov dol do postaje. Vrtalnega svedra ne bo treba, lopata ti zadošča. Brž, brž!" In zaslužek, kakšen bo zaslužek?" .Glej ga, gospoda, že tri mesece je brez dela, a najprej vpraša po denarju. Pokaži, kaj zmoreš, potem ti bomo šele odmerili zaslužek!" „Če je tako, si sami kopljite rov, meni ni potreben. Toplo sobo imam, razgleda še kar dovolj, mati pa mi daje hrano, kot v tistih časih, ko sem bil še na Strmcu!" .Marko, kam si se zagledal?" Odtrgal sem se od snega. .Amon, ne vidiš, da sneži?' .Kaj sneg! Našel bi rad melodijo za tole pesem. Pevci hočejo vedno kaj novega.’ Vendar se je ozrl proti oknu. .Sneg, glej, sneg! Lani ga ni bilo," se je še on razveselil in prišel k oknu. .Sneži, kot je snežilo včasih pri nas.' Naslonil se je na okenski podboj in začel polglasno mrmrati pesem, ki jo je zložil že pred dnevi. Kaj boš prinesla nam, zima? Dolge noči brez pokoja, dneve brez sonca in dela, počitek prisiljen, skrbi in nadloge. Ko je nekaj časa gledal skozi okno, je nadaljeval: Sneg bo zapadel nocoj, mesta in hiše zamedel, ceste in trge pokril. Zamedel bo tudi skrbi in skrajšal nam dolge noči? Nenadoma se je zavrtel na peti in odhitel k mizi sredS sobe. „2e imam!" Hlastno je začel metati note na papir, po katerem je že ves popoldan delal svoje čirečare. Vede! sem, da ga ob takih prilikah ne smem motiti. Stopil sem dol k materi. „Si videl, Marko? Sneg, pravi snegl* Igralo ji je v očeh, nič manj živo kot Mihcu, ki je slonel na oknu in široko odprtih oči strmel v ples belih snežink. .Če bo pritisnil mraz, bo večje povpraševanje po premogu, morali vas bodo vzeti nazaj." .Kaj povpraševanje!" sem se posmehnil. .Ljudje nimajo denarja. Ne vidite, da je povsod zastoj? Skladišča so polna, a trgovci postajajo pred trgovinami, obrtniki pred delavnicami, v rudnikih zapirajo rove.” .Ljudi pa je, kot si mi zadnjič pravil, vedno več, potrebni so obleke, morajo jesti in piti." .Seveda morajo, toda vedno manj je takih, ki se lahko najedo do sitega in se oskrbijo z vsem, kar jim je potrebno. Na drugi strani pa so ljudje, ki imajo vsega preveč, ki se kopajo v bogastvu in razkošju in ne vedo kam z denarjem." .Vidim, vidim." „Če bi šli drugam, v večje mesto, v Metz, Strasbourg, bi videli še več bogastva in še več revščine. Največ tega pa je, kot pravijo, v Parizu. Po pet, šest ljudi stanuje v palači, kjer bi našlo streho več sto ljudi, Kako potoka proces kisanja krme Smo tudi mi pripravljeni? Ne dolgo, pa bodo po Evropi začele padati meje med posameznimi državami, počasi bodo odpravljene carinske pregrade in dobro bo uspeval le tisti, ki bo pripravljen na novi čas. Ni to prva velika sprememba v zadnjih stoletjih. V srednjem veku je bil čas, ko so na Koroškem gladovali tudi kmetje. Prehuda suša jim je vzela živino in druge pridelke, v kolikor jih niso morali dati grajski gospodi. Ker pa vse to graščakom ni zadostovalo, so morali iz drugih krajev uvažati koruzo in rž. Toda takrat še ni bilo železnic niti avtomobilov, pa tudi ladje so bile počasne kakor pešci. Dolgo Je tra jalo, preden je država kaj naročila, in še dalj, preden je bilo blago prepeljano od morja do potrošnikov. Takrat je tudi kmet moral marsikateri kos s pridnostjo pridobljene zemlje zamenjati za hleb kruha. Toda kmetije ni zapustil, da bi šel na delo v mesto in zemlja je poplačala njegovo zvestobo: spet je rodila obilen sad in naši predniki so vzdržali ter obvarovali rodno grudo naslednim rodovom. Potem je prišla nova ogromna sprememba. Najprej so bili angleški tkalci, vajeni in izučeni za ročno delo, ki so se spoznali s stroji, kateri nadomestijo polovico delovnih rok. Svet je zajela prava revolucija in mu prinesla spremembo za spremembo, ki je bila ena neverjet-nejša od druge. Tudi naši predniki so doživljali in se razvijali ob teh spremembah, toda zaupanja v svoje delo in zvestobe do zemlje nikdar niso zgubili. Drugače je postalo zdaj na svetu. Zbližali so se že vsi deli sveta in srečujejo se ljudje in narodi vseh vrst in vseh barv. Danes se zbližujejo tudi države, v katerih so različni režimi in cveti medsebojna izmenjava izkušenj in dobrin. To zdaj ni več težko, ko so se prometna sredstva za prevažanje ljudi in tovorov tako izpopolnila, da dosežemo oddaljene dele sveta hitreje, kot je nekdaj trajala vožnja s kočijo od mesta do mesta. Drugi časi, druge potrebe. Vidi pa se bolj kot kdaj koli, da bo uspešno obstojal le tisti, katerega pridelki bodo večji in boljši. Zato tudi stremijo po vsestranski povezavi in sodelovanju, kajti delo v skupnosti je lažje in donosnejše. Tudi naš koroški kmet v svojih mukah in skrbeh ne bo mogel ostati navezan le sam nase, marveč bo moral iskati pot do zbližanja z vsemi tistimi, ki imajo njemu enake težave, s sosedi na vasi in v zadružni skupnosti. Ali naj v tem splošnem razvoju zaostaja samo naš slovenski kmet na Koroškem, ali naj polagoma zgubi še svojo zemljo, ki je njegova že dolgih tisoč let? To usodno vprašanje si mora v prvi vrsti zastaviti naša kmečka mladina, ki dnevno vidi, kako se morajo starejši mučiti, da ostanejo gospodarji na svoji zemlji, pa kljub temu raje obvladajo vse težkoče, kakor da bi zemljo zapustili, da bi prešla v tuje roke. Mladina starejše morda tudi kritizira, zakaj se ne okoristijo z mehanizacijo, misleč, da je s kmetijskimi stroji že vse opravljeno. Toda to ne drži, zlasti ne za vsake razmere. Za zimsko dobo pripravljamo krmo s sušenjem in s siliranjem. Na oba načina pripravljamo krmo v tako stanje, da se ne kvari pri vskladiščenju na daljšo dobo. Pri senu dosežemo to s sušenjem. Ko se rastline sušijo, odmro njihove celice, ko se množina vode v njih zmanjša na kakih 38 °/o. Pri nadaljnjem sušenju moramo iz rastlin odstraniti toliko vlage, da je ni dovolj niti za življenje bakterij in plesni. Seno, ki ima okrog 20 °/o vlage, že lahko vskladiščimo. Na skednju pa se osuši še bolj, tako da ima okrog 14 % vlage. Čim prej se rastline posušijo v seno, tem manjše so pri sušenju izgube hranilnih snovi. Pri kisanju krme je drugače. V Silos spravljamo še žive, sveže ali lahko ovenele rastline, ki še dihajo. Za dihanje potrebujejo rastline kisik. Izločajo pa ogljikov dvokis, ki nastane pri izgoreavnju sladkorja v rastlinskih celicah. Ko pokošene rastline dihajo, trošijo hranilne snovi in izgubljajo krmilno vrednost. Pri tem se razvija in narašča tudi toplota. Zato se pokošena trava v kopici segreje. V silosu pa je treba dihanje rastlin in segrevanje čimprej zaustaviti. S temeljitim tlačenjem moramo iztisniti zrak, da z njim odtegnemo kisik. Dihanje rastlin preprečuje nato tudi ogljikov dvokis, ki ga rastline izdihavajo, s čimer se tudi pospeši odmiranje rastlinskih celic. Rastlinske celice se tako zadušijo. Poleg tega jih uničujejo tudi kisline, ki nastajajo pri vrenju, torej pri delovanju bakterij. Med temi organskimi kislinami je pomembna zlasti mlečna (Milchsaure), ki ustali stanje v silaži in jo ohranjuje, oziroma konzervira, da ostane sočna in zdrava dolgo dobo. Za kisanje krme je torej najvažnejša mlečna kislina. V silaži se razvija zaradi delovanja bakterij mlečnokislega vrenja. Teh bakterij pride v silažo dovolj z rastlinami. Da se pa v silaži hitro razmnožujejo Zemlja je hvaležna in rodi, kolikor le more, če tudi ona dobi. kar potrebuje. Zato si mora obdelovalec zemlje najprej pridobiti tudi potrebno strokovno znanje, katerega pa ne bo deležen pri motornih dirkah po nevarnih cestah, marveč le v vztrajnem učenju. Na vama je, kmečki fant in dekle, da si bosta osvojila toliko strokovnega znanja, da bosta kot mladi gospodar in gospodinja tudi nove izsledke znanosti in tehnike znala koristno uporabljati za nadaljnji razvoj in utrditev svojega gospodarstva. Pot do tega pa vodi preko marljivega branja strokovne literature, preko strokovnih tečajev in zlasti preko kmetijske šole v Podrav-Ijah, ki našemu kmečkemu naraščaju nudi za naše razmere najbolj ustrezajoče strokovno znanje! Dr. F. Miler in da proizvajajo mlečno kislino, jim moramo ustvariti ugodne pogoje. Bakterije mlečnokislega vrenja se najbolj razvijajo pri pomanjkanju in odsotnosti kisika. Zato je tako važno, da pri siliranju iz silaže čimprej in čimbolj iztisnemo zrak, silos pa hitro napolnimo in ga takoj neprodušno zapremo. Te bakterije se hranijo z ogljikovimi hidrati, s sladkorjem in škrobom, ki jih presnavljajo v mlečno kislino. Beljakovin potrebujejo prav malo. Zato je bistvenega pomena za siliranje, da rastline vsebujejo primerno količino sladkorja. Rastline, ki imajo dovolj sladkorja, se lahko okisajo, z beljakovinami bogate rastline, ki imajo malo sladkorja, pa teže. Za pravilno oki-sanje moramo takim rastlinam navadno dodati rastline, bogatejše na sladkorju, ali kako drugo primerno krmilo. Bakterije mlečnokislega vrenja so odporne proti večji kislosti in se razvijajo dalje v zakisani silaži. Odmrejo šele, ko je v silaži 3 do 4 % mlečne kisline. Pri taki kislosti pa ostane krma brez živih klic in se ohrani dolgo dobo. Bakterije mlečnokislega vrenja pa so različne. Razlikujemo dve vrsti, ene povzročajo toplo vrenje, druge pa hladno. V procesu siliranja moramo ustvariti pogoje za hladno mlečnokislo vrenje. To se razvija najbolje pri toploti 20 do 35° C. Toda toplota nad 30° C je ugodna tudi za delovanje bakterij maslenokislega vrenja (buttersaure Garung), ki so za kakovost silaže škodljive. Najbolje je torej, da pri kisanju toplota ne preseže 25° C. Tako dobimo najbolj zaželjeno hladno mlečnokislo vrenje in prvovrstno silažo s prav neznatno izgubo hranilnih snovi. Zato je treba v silaži čim hitreje in čimbolj iztisniti zrak. Če v silažni masi ni prostega kisika, ne nastane večja toplota. Osnovno pravilo za siliranje krme zahteva torej, da ustvarimo pogoje za hladno mlečnokislo vrenje. Pravilnemu kisanju krme najbolj škodujejo bakterije, ki povzročajo maslenokislo vrenje in ustvarijo s tem pogoje za gnitje silaže. V silos pridejo s krmo, zlasti če je blatna. Zato je zelo važno, da spravljamo v silos čisto krmo, brez drobcev prsti. Te bakterije so nevarne za silažo, ker uspevajo tudi brez zraka. Prenesejo precejšnjo kislost, vendar ne tolikšno kakor mlečno-kisle bakterije. Ugodno se razvijajo pri toploti 30 do 40° C. Razkrajajo beljakovine in s tem lahko povzročijo gnitje. Zato taka silaža smrdi in postane lahko neuporabna. V silaži je vedno tudi nekaj ocetne kisline (Essigsaure), ki nastaja od raznih bakterij. Majhne količine ocetne kisline so zaželene, ker silaži zboljšajo okus. Če je pa ocetne kisline več kot četrtino mlečne, ima silaža preveč oster vonj in okus, kar ni poželeno. Bakterije, ki sfvarjajo ocetno kislino, trošijo sladkor in s tem jemljejo hran® za mlečnokislo vrenje. To je važno zlasti za rastline, ki so revne na sladkorju. R°z' množevanje bakterij ocetnokislega vrenja preprečimo s hitrim razvojem mlečne kisli' ne ali dodatkom drugih kislin. Za siliranje so škodljive tudi plesni. ^ silos jih zanesemo z drobci prsti in s ples" nivimi deli rastlin. Večkrat pa se razvijejo v silosu, če je dalj časa prazen. Plesni s° škodljive, ker zmanjšujejo kislost in se silaža zaradi tega lahko kvari. Razkrajaj0 tudi beljakovine. Ker plesni potrebujejo z° življenje kisik, njih delovanje lahko pre" prečimo, če iz silaže temeljito iztisnem0 zrak. Vesli od drugod Silos za 1200 vagonov žita gradijo v Vranjicu pri Splitu. Gradnja bo zaključe-na še letos. Ob silosu gradijo tudi strojni' co, ki bo imela obrate za čiščenje pšenice in koruze ter prostor za sortiranje, tehtanjc in druge manipulacije. Odlična sadna letina v Metohiji kaže, bo letošnji pridelek jabolk, sliv, orehov drugega sadja rekorden. Pridelali bodo vež kot 2500 vagonov jabolk, 315 vagonov sliv in okoli 500 vagonov orehov. Tudi vinsk0 trta je lepo obrodila, saj pričakujejo sam0 v prizrenskem Vinogorju več kot 2500 v°' gonov grozdja. Večje količine sadja iz hbe' tohije bodo tudi izvozili. Hladilnice za sadje in povrtnino grad j0 po raznih krajih Jugoslavije. Trenutno s° v Srbiji v gradnji hladilnica v Vršcu, re zmogljivost bo znašala 90 vagono'' r°l' nega sadja in povrtnine, nadalje hlarova na procesu v Leipzigu, kjer so ga kot požigalca Reichstaga. Pot navzdol * .^cistično stranko je v zadnjih letih pred jjhodom na oblast vodila šestorica: Hitler, Pr> Georg Strasser, Goring, Goebbels in dfk. Program, ki ga je začrtal Hitler v 5tr e,[* Kampfu", je bil le zato važen, da bi lr>ka dobila množično podporo. V resnici so voditelji stremeli le za tem, da se polastijo oblasti, položajev in bogastva. Na kakršenkoli način! Stranka je bila pravzaprav zarota proti državi. To je marsikdo vedel, toda ni bilo ljudi, ki bi imeli dovolj volje in odločnosti, da bi to preprečili. Hitler je v javnosti neprestano ponavljal, da se bori le v okviru zakonitosti. Čim bolj so se množili oboroženi izpadi SA in SS, tem bolj je hitel zatrjevati: „Mi stojimo čvrsto kot stena na temeljih zakonitosti." To je bila njegova taktika. Položaj v Nemčiji se vedno bolj slabša. Število nezaposlenih se je v marcu 1931 dvignilo na 4,750.000; iz nemških bank odteka kapital na veliko. Ena od treh največjih bank je morala zapreti vrata in ustaviti izplačila. Vlada je pohitela z akcijo. Začela je zviševati davke, znižala je plače in mezde, ustavila pomoč nezaposlenim. To so bili za ljudstvo težki udarci. Hitlerju ni bilo težko zvaliti vso krivdo na vladno politiko, posebno zaradi tega, ker je Nemčija morala še plačevati reparacije in je država zabredla v gospodarsko krizo delno tudi zaradi svoje nezdrave zunanje politike. Zadnje leto -1932 u \i\e.s, v Nemčiji ni bilo stranke niti ljudi, čl.®,1 začeli ostro borbo proti zločinski na-pf^i stranki. Strankarske in osebne raz-it3 k so v zadnjem letu 1932 to jasno po-d0 ak. V teh kalnih vodah je imel Hitler priložnosti. V tem letu so se menja-1 Predsedniki in kanclerji drug za drugim. I3 r°ener — predsednik vlade — odstopi V ^aja. Zakaj? Povest ni dolga. Oblasti so t0vaanjih letih izsledile celo vrsto dokumenta Nacistične stranke, ki so govorili o obo-tijreriln pripravah za prevzem oblasti. Groe-sk0IU n' kazalo drugega, kot da pod priti-I4111 vlade Reicha ter bavarske vlade izda ^aprila dekret, s katerim se razpuščajo od-ljr * SA in SS in vse njihove organizacije, je govorila: k}’t’ e organizacije tvorijo zasebno vojsko, !hvpe °k to) pomeni državo v državi in predaja stalni izvor nezadovoljstva civilnega Vjc ‘bistva ... Le država ima izključno pra-da vzdržuje organizirane sile. Toleri-vtake strankarske organizacije . . . vodi kkjj ez.no do spopada in do stanja, ki ga imenujemo državljansko vojno." — poveljnik oddelkov SA — je že 'sJd na upor. Njegove „rjave srajce" (SA) \!jdaj štele 400.000 mož. Štirikrat več kot ski j a, ki jo je Nemčiji dovoljeval Versaill-sege|P0razum. Hitler je s svojo avtoriteto do-so s ’ da so re oddelki SA pokorili. Izginili Itd. Parad in ulic. Organizacija SS je ostala y ahnjena. ^toe°zadju je rovaril Kurt von Schleicher. -t^rj er je bil pomembna osebnost v politiki. *3ltQ Pred ednik republike Hindenburg prav k bilQ°^a mnenje generala von Schleicherja se bolj pomembno, kajti bil je po-':akih J armade. Bil je eden izmed °fic[r ^'icirjev — sposoben generalštabni ^Piftial ai6n ‘n ambiciozen — ki ga je bolj Paorgj a Politika kot pa vojska. Hitro je ?dseka°Va ■ Groener ga je povzdignil v šefa K'iialu ?a vojsko in mornarico v svoji vladi. n°sti v ^Postal ena izmed najmočnejših oseb-Ntemčiji. Poleg tega je bil osebni pri- »ie jatelj Oskarja von Hindenburga (sina starega predsednika republike — maršala Hindenburga) in je imel vedno svoboden dostop do predsednika republike. Le-ta je Schleicherja zelo upošteval. Schleicher se tajno sporazumeva s šefom SA Rohmom in voditeljem berlinskih SA Helldorfom. Odšel je do Hitlerja in mu dejal, da se ne strinja s prepovedjo SA oddelkov. Nagovoril je starega Hindenburga, da je napisal žolčno pismo Groenerju, v katerem se pritožuje nad dejavnostjo socialdemokratov in zaključuje, da je bila prepoved SA enostranski akt. Groener je hotel v Reichs-tagu odgovoriti na te obtožbe, toda sprejelo ga je tuljenje in psovanje iz nacističnih klopi. (Bil je bolehen človek.) Ko je sedel, je k njemu pristopil Schleicher (Groener ga je imel rad kot lastnega sina) in mu blagohotno sporočil, da armada vanj nima več zaupanja. Naslednji dan — 12. maja — je nastala v Reichstagu taka zmešnjava, da je morala policija posredovati in izprazniti dvorano. Dan za tem je Groener odstopil. Kancler Briining je bil v težkem položaju. V Reichstagu mu ni uspelo vzpostaviti večine. Nemčije gospodarsko ni mogel dvigniti. Industrialci so ga napadali zaradi znižanja cen in socialnih ukrepov v prid delavstva. Veleposestnikom-junkerjem se je zameril, ker je dal predlog, da vlada prevzame zadolžena posestva v Vzhodni Prusiji in da jih dž kolonistom. Svoj vpliv je zastavil spet Schleicher, ki je izjavil, da kanclerju vojska ne zaupa več. Predlagal je za novega kanclerja von Papena, katerega bodo podprli tudi nacisti. Spletke junkeriev in Schleicherja so obrodile. Devetindvajsetega maja je Vrhovno sodišče Reicha v Leipzigu razglasilo, da je bila prepoved SA oddelkov neosnovana. Naslednji dan je kancler Bruning odletel. Usoda Nemčije drsi nezadržno v prepad. Novi kancler von Papen je bil le lutka v rokah generala von Schleicherja. Le manjšina je bila zadovoljna z njegovim imenova- njem. Stranke centra so prešle v odločilno opozicijo. Nacionalisti niso bili zadovoljni. Nacisti so govorili nejasno o tem, da mu bodo pomagali. Toda noben nacist ni bil vključen v ministrski svet. Papen je sodil v višji sloj gospode — povezan z industrijskimi magnati — in zato ni niti v sanjah mogel računati na sodelovanje s socialdemokrati in komunisti. Ves položaj je visel samo na dogovoru med Papenom in Hitlerjem, kajti ostale množične stranke so se borile proti vladi. Toda nastalo je vprašanje, pod kakšnimi pogoji. Na Hitlerjeve pogoje Papen ni pristal in je bil mnenja, da bodo nacisti sčasoma „ohladili“ svoje zahteve in da se bo Hitler zadovoljil z manjšim zalogajem. Papen je razpustil Reichstag 4. julija in napovedal nove volitve za 31. julij. Pričela je volilna borba. Oddelki SA so se znova pojavili na cestah. Berlinska policija je od 1. junija do 20. julija zabeležila 461 političnih spopadov, v katerih je bilo ubitih 82 in težko ranjenih 400 ljudi. „Rjave srajce" so največkrat napadale komuniste. Papen je razpustil prusko vlado, da bi s tem pomiril naciste. Razpust razlaga s tem: vlada ni nastopala dovolj odločno proti komunistom. Ta nedemokratični postopek le poveča naklonjenost volivcev do komunistične stranke, toda privede nove volivce tudi v nacistično stranko. Nacisti so se zaleteli v volilno kampanjo z vso silo. Goebbels jadikuje 1. julija: ,.Ponovno neprestano v pokretu." Nacistični voditelji so ubrali novo pot: „Posel moramo opraviti stoieč, hodeč, vozeč in leteč. Najnujnejše konference opravljamo na stopniščih, v sobah, pred vrati ali na poti do postaje. Samo da ne bi ponoreli od tega. Človek potuje vzdolž in povprek Nemčije z vlakom, motorjem in avionom .. .,“ tako opisuje to obdobje Goebbels v svojem dnevniku. Hitler nastopi svoj tretji „polet nad Nemčijo". V drugi polovici julija govori v petdesetih mestih. Množična zborovanja, demonstracije, parade SA, filmski žurnali, govori na gramofonskih ploščah! Nacistični propagandni vihar zajame vso Nemčijo. Ko so 31. julija objavili rezultate, so nacisti zabeležili 13,745.000 glasov in 230 poslanskih mest v Reichstagu. To je dvakrat več kot na volitvah v septembru 1930. leta. Sedaj so bili najmočnejša stranka v Nemčiji. K njim so se priključili volivci srednjih slojev (Narodna stranka, demokrati in ekonomska stranka). K njim so pristopili nacionalisti in mladi brezposelni ljudje (kriza!), ki so sedaj prvič volili. Tako so nacisti dobili 37,3 odstotkov vseh glasov. Kljub vsemu niso dobili večine, na katero so upali. Hitler se je počutil močnega. Goebbels je v svojem dnevniku 8. avgusta zabeležil: „Ozračje je polno napovedovanja... Vsa stranka je pripravljena za prevzem oblasti. Pripadniki SA so zapustili dnevne posle, da bi se za to pripravili. Če bodo stvari dobro tekle, bo vse v redu. Če ne, bo to strahovit poraz." Dva dni kasneje zabeleži: ,,SA so pripravljeni na alarm in so v pripravljenosti .. . Gosto so zbiti okrog Berlina; manever je izveden s presenetljivo natančnostjo in disciplino." Vzplamenele so ulične borbe, padajo streli iz pušk in ročne bombe. Središče borb je Šlezija in Vzhodna Prusija. V šleski vasici Potempi pet nacistov zločinsko ubije komu- nista rudarja Pitrzucha. Papenova vlada objavi 9. avgusta smrtno kazen za izzivalce spopadov, v katerih bo prišlo do ubojev. Nacisti ogorčeno protestirajo. Papen in Schleicher sta se sestala s Hitlerjem 13. avgusta. Ponudila sta mu mesto podkanclerja in odbila njegovo zahtevo, da postane kancler. Hitler je odklonil Papenovo ponudbo in izgubil oblast nad seboj. Pričel je besneti. Kričal je, da mora dobiti vso oblast in nič manj. Govoril je besno o uničevanju marksistov, o bartolomejski noči, o treh dnevih svobode oddelkov SA na ulicah. Schleicher in Papen sta bila presenečena. Hitler je razkačen zapustil sestanek in se odpeljal v Goebbelsovo stanovanje. Popoldne ob treh je poklical Hitlerja stari predsednik republike Hindenburg. Pričakal ga je stoječ in gladeč svojo palico. Bil je hladen. Hitler je dokazoval, da zahteva oblast na zakonit način. Starec ni popustil. Meisner, ki je bil pri tem razgovoru prisoten, je pred sodiščem v Niirnbergu 28. novembra 1945 izjavil, da je Hindenburg odgovoril, da ne more prevzeti take odgovornosti in predati oblast neki novi stranki, ki nima večine in ki je nestrpna, hrupna in nedisciplinirana. Starec je nekoliko vznemirjen opozoril na nedavne dogodke — na spopade nacistov s policijo, na nasilje nacistov nad ljudmi, ki drugače mislijo, na izpade proti Judom in na druga nezakonita dejanja. Dejal je, da je to dokaz, da so v nacistični stranki številni podivjani elementi. Svetoval je Hitlerju, naj podpre druge stranke in da bi nato sprejel njega in njegovo gibanje v koalicijsko vlado, ki bi jo sestavil po dogovoru, da pa ne more dati oblasti izključno njemu. Hitler se ni uklonil in se je odločno uprl, da bi trgoval z voditelji drugih strank. Vladno poročilo o tem sestanku je zalotilo nacistični propagandni aparat v spanju. Preden se je Goebbels znašel, je to poročilo obšlo že pol sveta in govorilo o Hitlerjevi zahtevi ,,za popolno kontrolo države". Hitlerjev ugled je tako padel; padel je celo v očeh lastne stranke. Politika zakonite poti do oblasti se ni posrečila. Nacisti, zlasti ljudje v SA, so sovražili tako politiko. Sedaj, ko je zakonitost privedla stranko do zapostavljanja in prezira, so postali še bolj nepokorni. To je Hitler spretno dojel. Ubijalci v Potempi so bili obsojeni na smrt. Hitler jim pošlje telegram: „Moji tovariši! Pred to najpošastnejšo in’ krvavo obsodbo se počutim povezan z vami z brezmejno zvestobo. Od tega trenutka je vaša osvoboditev vprašanje časti. Borba proti vladi, ki to lahko dovoli, je naša dolžnost." Temu telegramu sledi proglas, v katerem Hitler ostro napada Papena, ki da je zavestno sprožil preganjanje proti „nacionalno razpoloženim" elementom v Nemčiji: „Gospod Papen, sedaj razumem vašo krvavo ,objektivno t‘! Želim, da nacionalsocialistična Nemčija dobi svobodo in da bodo uničeni njeni marksistični razbijači in roparji." Obsojene je obiskal Rohm — šef SA oddelkov — in jim zatrdil, da obsodba ne bo izvršena. To ni bilo hvalisanje. Nekoliko dni za tem jim je vlada spremenila smrtno obsodbo v kazen doživljenjske ječe. Hitler se še vedno ni odločil, da bi opustil politiko zakonito°ti, čeprav je nacistični tisk besnel, čeprav je prešel v brezkompromisno opozicijo proti Papenovi vladi. Od oddelkov SA zahteva, naj se odrečejo vsaki misli na vstajo. Papen je mnenja, da se bo Hitler izčrpal in da ga bo zadržal na pragu oblasti. Kdo bo prej izgubil potrpljenje, kdo bo prej izgubil živce? To je vprašanje! Kultura — most med narodi Za zaključek lelošnjih »Primorskih prireditev" so v Kopru priredili večer italijanskih popevk, na katerem so sodelovali najboljši italijanski pevci in k: sta ga skupno prenašali jugoslovanska ter italijanska televizija. Gostovanje italijanskih pevcev in sodelovanje jugoslovanskih in italijanskih ekip je velikega pomena še posebno v kraju, kjer živi poleg slovenskega ljudstva tudi italijanska manjšina, saj so medsebojni stiki in sodelovanje najboljše sredstvo za spoznavanje in razumevanje med pripadniki raznih narodov. Ob priložnosti gostovanja italijanskih pevcev je priredil italijanski generalni konzul v Kopru dr. Guido Zecchin posebno tiskovno konferenco, pri kateri je zlasti naglasil važno vlogo, ki jo pri zbliževanju narod-n h manjšin igra kulturno sodelovanje. Uvodoma je poudaril, da je ta prireditev velikega pomena za medsebojno spoznavanje in zbližanje obeh sosednih narodov. Naglasil je posebni položaj Trsta kot stikališča med dvema državama ter dvema narodoma in dejal, da Trst nima in ne sme imeti samo gospodarske funkcije, tembolj, ker živita na eni in drugi strani meje etnični manjšini, katerih pripadniki se morajo dobro poznati, da se lahko spoštujejo in postanejo dobri sosedi in prijatelji. Pri tem igra glavno vlogo kultura, zaradi tega ima Trst važno kulturno nalogo in bi moral biti posredovalec italijanske kulture, most za kulturno sodelovanje in prijateljske odnose med obema narodoma. Italijanski generalni konzul je izrekel jugoslovanskim oblastem priznanje za njihovo razumevanje in sodelovanje, s katerim je bilo omogočeno, da je prišlo tudi na kulturnem področju do sodelovanja in zbli-žanja med Slovenci in Italijani. Umrl je dvorni svetnik Julius Heinzel Pretekli teden je v starosti 78 let umrl dvorni svetnik Julius Heinzel. Rodom iz Š!e-zije je po visokošolskih študijah prišel kot gimnazijski profesor v Celovec ter se je na Koroškem za stalno nastanil. Bil je sposoben in razgledan pedagog. Po drugi svetovni vojni je postal nadzornik za srednje šole, v resnici pa je bil v prvih letih po vojni vodja vsega koroškega šolstva. Za obnovo šolstva si ie v takratnih težavnih razmerah pridobil velike zasluge. Kot ljubitelj kulturnih vrednot in odličen poznavalec lepe umetnosti je postal vodja kulturnega urada pri koroški deželni vladi. Na tem področju je s svojim obsežnim znanjem in bogatimi izkušnjami storil veliko koristnega ter pospeševal posredovanje kulturnega užitka ljudem, ki se trudijo v vsakdanjem skrbi in hlastanja polnem življenju. Pokojni dvorni svetnik Heinzel jc posedoval široko obzorje ter je pokazal mnogo smisla tudi za kulturne potrebe slovenske narodnostne skupine na Koroškem. Prvi ie bil, ki je posredoval, da je koroška deželna vlada dovolila Slovenski prosvetni zvezi skromno subvencijo. Z razumevanjem se ie prizadeval in pospeševal kulturno zamenjavo med Koroško in sosedno Slovenijo. Prav tako je za dobre medsebojne 'tike med Koroško in Jugoslavijo deloval kot predsednik Avstrij-sko-jugoslovanske družbe. Zaradi njegovega plemenitega človečanstva, prizadevanja za izravnavo 'medsebojnih nesoglasij, neutrudne delavnosti do zadnjih dni življenja je užival globoko spoštovanje in ugled pri vseh deželanih. Der grofite Rennbahn-circus pigpfflp^ EUROPAS M a 11G in SEINER ARI Vergessen Sie bitte nicht MORGEN 20 Uhr prunkvolle Erdtfnung lll"t auf dem Messegelande (Einganc Rosentater StrsBe) Nur E Tage: 29. 8. — 3.9.1959. Taglich 15 und 20 Uhr mit dem gewaltigsten Spielprogramm, das je von Menschen erdacht und Tieren geleistet wurde. Vorverkauf: Karntner LandesreisebUro, Neuer Platz 3, Tei. 43-21 Kartenbiiro Obersteiner, Obstplatz 2, Tel. 48-00 Circusruf 68-70 Tierschau tSglich 10 bis 19 Uhr! ’ ‘Srti i Plemenski sejem v Lienza Pincgavska živinorejska zveza za Koroško in Vzhodno Tirolsko prireja v petek, dne 4. septembra s pričetkom ob 9.30 uri v Lienzu svoj prvi letošnji jesenski plemenski sejem. Na sejem bo prignanih 120 vi-sokobrejih telic, vse iz hlevov, ki dokazano niso okuženi s tbc. GOSPODINJA dobi takoj službo na kmetiji v bližini Baškega jezera. V poštev pride oseba okrog 40 let; ima lahko tudi otroka. — Ponudbe je treba poslati na upravo lista pod označbo »Poštena”. Vajenca za trgovino z železom (Eisen-handlung) sprejme trgovina Rutar, Dobrla vas. Pogoj je znanje obeh deželnih jezikov. r v Sadna drevesca, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi drevesnica P o I z e r, p. Št. Vid v Podjuni. Novo sredstvo zoper mušjo nadlego v hlevih Zatiranju hlevskega mrčesa se posvet0 vse premalo pažnje. Muhe so ne le nehigienske in za domače živali nadležne, ^ern' več so razlog znatnih izgub na mleku in Pr>' rastu. Dognano je, da zaradi mušje nadleS6 lahko pade mlečnost krav za 14 %. Roze!1 tega hlevske muhe prenašajo preko m\e^° nevarne bolezni, kol so tuberkuloza, otrošk0 paraliza, tifus itd. Zato bi moral vsak 9C’ spodar v lastnem interesu uničevati ta mrte5‘ Novo sredstvo z imenom Muscaron J' mušji trakovi že več let uspešno uporablj°'C v skandinavskih državah in v Nemčiji. SrC° stvo deluje skozi več mesecev, prakt'čn^ skozi celo sezono in je za človeka in ž’vC kov' neškodljivo. Mrčes ohromi že v nekaj kundah in kmalu nato pogine. Mušji tra se napno 20 cm pod stropom v razdalj' * i RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.0C. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, '19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5,55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7 00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Soboto, 29. avgust: I. program: 5.50 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.00 Fantje, bodite veseli — 8.45 Daljni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 13.00 Melodije Gerharda Winklerja — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 Seclem dni Koroške — 15.20 Za zbiratelje znamk —- 16.20 Mladinska oddaja — 17.10 Zabavna glasba — 18.15 Za delopust (slov.) — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 Veseli večer — 21.30 Dovolite, moje ime Cox (kriminalna igra). II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Prosim, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 10.00 Operni koncert — 10.45 Aktualna reportaža — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pet minut agrarne politike — 13.35 Solno-graški slavnostni ledni 1959 — 14.45 Tehnični razgeld — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 17.40 Bodi pozdravljena, moja Avstrija — 19.15 Le en Pariz je — 20.00 Glasba v poletni noči. Nedelfa, 30. avgust: I. program: 6.50 Noš domači vrt — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Jutranja melodija — 11.00 Glasbena nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate —- 16.00 Otroški oder — 16.30 Skozi čas, skozi svel — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport — 20.00 Solnograški slavnostni tedni 1959: 10. orkestarlni koncert. II. program: 6.10 .Vesele melodije — 7.05 Glasba na pihala — 8.15 Lepo obnašanje v popevki — 10.05 Avstrija pozdravlja svoje gosle — 11.00 Solnograški slavnostni tedni 1959: '5. matineja — 14.45 Poletje, sonce in glasba — 17.10 Gledališka oddaja — 18.00 Glasbeni pozdravi z znanimi melodijami — 19.10 Nežna glasba — 20.00 Veseloigra — 22.10 Pogled v svet. Ponedeljek, 31. avgust: I. program: 5.50 Šport — 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Operni koncert — 9.00 Pozdrav nate — 14.00 Poročila in objave. Pregled sporeda. Visoko vrh planin stojim (slov.) — 15.30 Knjižni kotiček — 17.55 Za ženo in družino (slov.) — 18.20 Za Vas? Za vsel — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 Zabavni koncert — 21.30 Nebeški vozni red — 22.10 Vsaka stvar ima dve strani. It. program: 6.05 Sami premislite — 6.45 Mala melodija — 8.20 Prosim, prav prijazno — 8.30 Avstrija pozdravlja svoje goste — 9.45 Veseli zvoki — 10.00 Petek, 4. september: Znana dela velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelje oper — 14.40 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Goba in drevo — 18.00 Vesel delopust — 19.30 Solnograški slavnostni tedni 1959: 7. orkestralni koncert — 22.10 Pogled v svet. Torek, 1. september: I. program: 8.00 Ljudstvo muzicira — 8.45 Ven v svet — 14.00 Poročila, objave. Poje mešani zbor Gorjancev (slov.) — 14.30 Mladinski referat — 15.45 Obsojenec, povest — 16.00 Hammond-ritmi — 17.55 Mesec deželne politike — 18.20 Tisk in gospodarstvo — 19.00 Draga mama! — 19.30 Odmev časa — 20.15 Orkestralni koncert — 21.45 Zasanjane melodije — 22.10 Dunajske viže. II. program: 6.05 Preden odidete — 7.10 Mali ka-lendarij — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dolina lepote, dolina nevarnosti — 10.00 Glasba Franza Liszta — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pomembni orkestri — 15.00 Poletje, sence in glasba — 16.00 2enska oddaja — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Za esperantiste — 17.50 Tukaj govori UNESCO — 18.00 Samo zate — 20.00 Vstopite, prosim — 22.10 Pogled v svel. Sreda, 2. september: I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Za čebelarje. Kar želite, zaigramo (slov.) — 14.45 Srečanje prijateljev popevk — 16.30 Koncertna ura — 18.10 O lem se govori — 19.00 Od plošče do plošče — 19.30 Odmev časa — 20.15 2ivljenje polno glasbe: Joset Niessen — 21.00 Leteča preproga, običaji in ljudska glasba pri nas in drugod. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 10.00 Znana dela velikih mojstrov — 12.03 Za avtomobiliste: Z glasbo na potovanju — 13.30 Za prijatelje oper — 14.>5 Avstrijski komponisti — 14.40 Umetnost v puščavi — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Melodije Nica Dostala — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Ura pesmi — 18.00 Glasba za delopust — 19.30 Zamenjava, slušna igra — 21.30 Zveneči Dunaj — 22.20 Za ljubitelje jazza. Četrtek, 3. september: I. program: 6.00 Pestro pomešano — 8.00 Doneče platno — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 13.00 Miladina igra — 13.25 Dunaj ostane Dunaj — 14.00 Poročila, objave. Okno v svet (slov.) — 15.30 Koroški avtorji: Nora Urban — 15.45 Darvinizem, njegova zgodovina in po- men — 16.30 Zmote sodobnikov — 17.55 Koroške kulturne vesti — 18.00 Ljudje, veseli morale biti — 18.30 Mladinska oddaja — 19.30 Odmev časa — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.10 Pestri večerni zvoki. II. program: 6.05 Preden odidete — 6.55 Pestro pomešano — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Nebeško zrcalo — 10.00 Mali koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 14.15 Pomembni orkestri — 14.40 Postave iz stare Avstrije — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Zenska oddaja — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Brali smo za vas — 18.00 Plesna in zabavna glasba — 21.00 Operni koncert — 22.10 Pogled v svet — 22.15 Šport iz vsega sveta. I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 7.00 Pestro pomešano — 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Da, pozdravljeni — 14.00 Poročila, objave. Mladina poje in igra (slov.) — 15.30 Kulturno zrcalo — 15.45 Knjiga tedna — 17.10 Podeželjska medigra — 18.10 Prosti das je dragocen — 18.30 Kaj pravi industrijo — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 19.45 Doživljaji sprehajalca — 20.15 Slušna igra — 22.10 Piano* parada. II. program: 6.05 Mladi glas — 6.10 Z glasbo v dan — 6.45 Mala melodija — 7.15 Julranja glasba — 8.20 Prosim, prav prijazno — 9.00 Schwyzer Sunntig —- 10.00 Znana dela velikih mojstrov — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje oper — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.40 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Pozdrav z Dunaja. Televizijski progrom Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Sobota, 29. 8.: 19.30 Kabaret s Fred Krausom — 20.15 Spori — 20.30 ,,Dobro zabavo". Nedelja, 30. 8.: 16.00 Evropsko prvenstvo v veslanju — 17.00 Za otroke — 17.40 Slaščice iz vsega sveta — 17.55 Biseri iz Avstrije. Ponedeljek, 31. 8.: 19.30 Film — 20.15 Aktualni šport — 20.35 Dobrodošli v Avstriji. Srede, 2. 9.: 17.00 Za otroke — 17.40 Moda — 19.30 OČe je najboljši — 20.20 »Tovariš", prenos iz nemške televizije. Četrtek, 3. 9.: 19.30 Spori — 20.20 »Češnjev vrt", prenos iz nemške televizije, komedija. Petek, 4. 9.: 19.30 .Enaindvajset", kdo ve več — 20.20 »Zloglasni", nravstvena drama. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00. 13.00, 15 00, 17.00, 22.00. Soboto, 29. ovgusf: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Strune na citrah zvenijo — 8.20 Pionirski tednik — 8.40 Mladina poje — 9.35 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe — 10.10 Duet iz opero »Trubadur" — 11.00 Poje Line Renaud — 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 11.45 Istrske in dalmatinske pesmi — 12.00 Internacionalne koračnice — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Venček narodnih — 13.50 Prizori iz slovanskih oper — 14.35 Voščila — 16.00 S knjižnega trga — 16.40 Zbori »Svobod* nam pojo — 18.00 Turistična oddaja — 18.45 Okno v svet — 20.00 Zabaven sobotni večer. Nedelja, 30. avgust: 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.45 Vedri zvoki — 7.35 S pesmicami po Evropi — 8.00 Mladinska radijska c* P°” igra — 8.40 Narodne na tekočem traku — 10.00 ^ mnite, tovariši — 11.30 Kosmet danes in jutri (rep0'*0*^-— 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 15.30 koncert — 16.00 Humoreska tega ledna — 17.00 SpG'* 21.10 Melodije za vas. Ponedeljek, 31. avgust: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Domači napevi izpod ga Pohorja — 8.20 Mladinski radijski roman — 9.30 ^ ^ vrtiljaku zabavne glasbe — 10.45 Ženski zbor — ? Naš podlistek: VorŠava v plamenih — 12.00 15 n’1«01' ^ brati Avsenik — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Se * pevcev, sedem popevk — 13.30 Bolgarske narodne r srni — 14.35 Zabavni pofpourri — 16.00 List iz do**1^ književnosti — 16.20 Operne melodije — 17.10 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Poje vožnjol zbor »France Prešeren" iz Kranja nik — 20.40 Domače aktualnosti. 18.30 Športni Torek, 1. september: 8.05 Oddaja za otroke ski brivec" — 11.00 Za dom in -vili" 10.35 Arije iz opere žene — 12.15 K"* nasveti — 12.40 Alpski zvoki — 13.30 Skladbe i° ^ — 13.50 Igra Kmečka godba — 14.10 Pesmi raznih rodov — 14.35 Voščila — 15.30 Dvospevi iz Puccini oper — 16.00 Novost na knjižni polici — 16.20 Od )(y. tam — 18.00 Iz zbornika spominov — 18.45 Kulfbfn' $^ bus — 20.00 Koncert moškega zbora — 20.30 igra. Srede, 2. september: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Igro ljubljanski jazz onsC^vct — 8.20 Mladinski radijski roman — 8.35 Mladi in godci v preteklem letu — 10.10 Radi bi vas — 11.30 V ritmu Latinske Amerike — 12.00 DomoČe ke in valčki — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 operne arije — 14.10 Popevke se vrstijo — 15.30 Eddie Fischer — 16.00 Naši popotniki po tujih de* — 17.10 »Stoji, stoji mi polje" — 17.30 Iz filmov in 911 n:*°v benih revij — 18.00 Zdravnik vam svetuje — 184-govori o mednarodnih vprašanjih — 20.15 Opera: Četrtek, 3. september: 8 05 Oddaja za cicibane — 9.00 Pojo naši 9.35 Z evropskimi plesnimi orkestri — 10.10 Z° ^ zbori — 11.00 Pevka Jelka Cvetežar — 11.50 Za do ^ žene — 12.00 Poskočna harmonika — 12.15 Kmetiji' sveti — 12.25 Narodne in' domače viže — 13.50 l9r ,g. halni orkester — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert P° ^. Ijah — 18.15 Iz Verdijeve opere »Othello* — jp.OO dijska univerza: O nastanku sladkorne bolezni ~~ ye■ Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 2 čer med slovenskimi književnicami. Petek, 4, september: ^ 5.00 Dobro jutro — 8.20 Mladinski radijski r° ^ 6.35 Iz albuma zabavnih zvokov — 9.00 Umetne ^ o rodne pesmi poje »Planinski okle!" iz Maribora «*' Poje Frank Sinatra — 10.43 Od popevke do P°P . po^' 11.00 Baletna glosbo iz opere »Faust" — 11-13 (ioV|jc!® listek: Varšava v plamenih — 12.00 Otroci P°z ^ofCdO* — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi raznih\y'^ — 13.30 Prizori iz francoskih oper — 14.10 Vas s£J ^ in Zadovoljni Kranjci — 14.35 Od valčka do 15.30 Slovenski samospevi — 16.00 Sporf * ^ |ed ^ na kronika — 20.15 Tedenski zunanje-politič"' Pre 21.20 Oddaja o morju in pomorščakih.