nfofona v oofevM
Leto XXI., St. 117 i
Ljubljana, sreda ll. maja I940
Cena 1 Din
UpravmStvo: Ljubljana, Knafljeva S — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ui. — Tel 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg St. 1. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub-liana §t 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Balkanska skupnost
V izjavi odličnega poznavalca mednarodnega položaja, ki smo jo objavili v naši nedeljski številki, smo čitali med drugim, da vežejo danes Balkan tri skupne težnje: nevtralnost glede evropskega konflikta, skupna volja po ohranitvi miru v tem predelu Evrope ter skrb za neodvisnost in samostojnost balkanskih držav. Naš informator je še pristavil: »Te skupne težnje so priznane kot upravičene in legitimne tudi od vseh izvenbalkanskih činite-Ijev. zlasti tudi od vseh evropskih velesil. tako onih. ki so v vojni, kakor onih, ki so izven nje.« V tem je gotovo eden izmed stvarnih razlogov našega zaupanja v mir na Balkanu, kajti zunanja priznanja ne izvirajo iz čustev ali simpatij. temveč izključno iz interesov prizadetih.
Dokler interesi prizadetih ne nasprotujejo naravnim interesom balkanskih držav, da si v navedenih skupnih težnjah poiščejo svojo rešitev v sedanjih težkih razmerah, ne moremo govoriti o nobeni resni nevarnosti za naše področje pa naj interesirane propagande ustvarjajo še tako nasprotne videze. Balkan, ki sta mu posebna zemljepisna lega in značilna naseljenost z malimi narodi tako rekoč vsiljevala naloge ravnovesnega činitelja med nasproti si stoječimi izvenbalkan-skirni silami evropskega zapada in vzhoda, ni mogel te svoje najbolj naravne evropske in do neke mere celo svetovne naloge uspešno vršiti, dokler so zunanji posegi vanj spreminjali ne le njegovo politično strukturo, ki je pogrešala ubranost in enotnost, temveč tudi medsebojne položaje posameznih zunanjepolitičnih einiteljev izven njega. Zdi se. da je Balkan danes pr.iv v tem pogledu na važni preokret-n c: v svojem razvoju. Potrebno je le, da balkanski narodi sedanje ugodne zunanje okoliščine, ki trenutno povsod govore za ohranitev miru na Balkanu, smotrno izrabijo v svojo lastno korist. Tu nam more pomagati samo zdravo spoznanje, o katerem je pred kratkim naša ugledna kulturna in socialna revija »Misel in delo« zapisala na uvodnem mestu: »Misel katerega izmed narodov na tem v sebi zaključenem področju južno Drave in Dunava, da ne spada v sklop te balkanske skupnosti, hi se mogla v nadaljnjem razvoju izkazati samo kot samomorilna misel, porojena v nezreli sredini in pod vplivom prividov od zunaj, ki delujejo kot razkrajajoča sredobežna sila.«
Balkanska skupnost gotovo ni še stvarnost, stvarnost pa je že spoznanje. da morejo balkanski narodi samo v njej rešiti svoi obstoj. V dobi velikih mednarodnih pretresov velja to še prav posebej Zato smo lahko hvaležni : Balkanskemu institutu« v Beogradu. da nas je prav v teh časih splošne krize presenetil s tako zdravo publikacijo, kakršno predstavlja prva številka njegovega, širokim narodnim krogom namenjenega časopisa ■»Balkanski svet«. List zastopa z vsem ognjem idejo balkanske skupnosti, in to v člankih najbolj znanih domačih in inozemskih učenjakov, ki so temeljito proučevali razmere v svetu in na Balkanu. Zato so njihove misli znabiti še pomembnejše od izjav politikov ali diplomatov.
Značilne so že uvodne besede urednika Parežanina, ki piše med drugim: »Kar je za Balkan veljalo nekoč, velja tudi danes: ali vsi skupaj, neodvisni. močni in mirni, ali pa »vplivna območja« drugih. Ali balkanska skupnost. ali samo mednarodna pot. Tretje reškve ni. .. Mi nismo proti Evropi in proti nienim obče človeškim pridobitvam. Toda mi tudi nismo mladoletniki. pa znamo in hočemo sami izbirati in jemati od vseh pridobitev .samo ono. kar bo dejansko lahko koristilo Balkanu in kar ga bo zares približalo izvenbalkanskim narodom.«
Zelo zanimive poglede na vpliv evropske kulture na Balkan daje dr. Skok. ki ugotavlja, da »evropska civilizacija ni mogla dati balkanskim narodom povezanosti in medsebojnega pomirjenja ter dobrih odnošajev.« Sedaj je prišel čas. da si Balkan izbere duhovni pravec »na novih osnovah svo:e samostojnosti in skupnosti« ter si »na teh temeljih zgradi svojo boljšo skupno domovino«. Glavni pogoj za to pa je nastanek balkanskega duha, ki »zahteva, da se vsa civilizacija na Balkanu, i duhovna i materialna, presoja. ocenjuje in ustvarja ne z vidika zapadne Evrope, temveč z vidika potreb balkanske domovine«. Dr. Skok zaključuje svoja izvajanja s poudarkom balkanskega edinstva, kakor ga postavlja moderna veda o Balkanu: »V značilni balkanski pomešanosti ver, narodov in jezikov vendar lahko govorimo o balkanski skupnosti in o skupni usodi Balkana, kajti glavne pregraje. kakor vera in jezik, niso na Balkanu isto. kar so na kakem drugem mestu. Tu imamo pravoslavne, katoliške in muslimanske Slovane. Prav
Nemški prodor proti Kanalu
V svojem prodiraniu proti zapadu so nemški napadalni oddelki zavzeli Arras in Amiens ter dosegli Abeviffe ob ustiu reke Somme
Naša včerajšnja napoved, da je glavna sila nemških ofenzivnih r.peracij vsmerjena neposredno na zapad s stra-tegično nalogo s prodorom na morje, razdeliti zavezniške armade, se je po današnjih poročilih že skoraj uresničila. Francoska 9. armija, ki je štela okoli tri do štiri divizije pehote in eno oklopno divizijo, ni mogla odoleti silnemu pritisku nemških oklopnih divizij ter napadalnega letalstva. Po nemških poročilih je bila razbita in njen poveljnik general Giraud ujet. Držala je linijo La Fere — St. Quentin — Peronne — Cambrai — Vallenciennes. Po značaju operacij v teh bitkah ni izključeno, da se bijejo v predelih, ki jih je ta armija branila, še posamezne lokalne bitke, ki so sicer čisto postranskega značaja, ki pa deloma pojasnjujejo nasprotstva o vojnih poročilih obeh taborov.
Po uničenju devete francoske armi-je so nemški oddelki podaljšali svoj vdor v klinasti obliki od St. Quentina na Amiens — Arras in po nemških poročilih celo do Abbevillea na ustja reke Somme. Zasedbo Amiensa in Arrasa je priznal v svojem govoru pred senatom tudi predsednik francoske vlade Reynaud. Verjetno je, da se bodo v teku noči odnosno v toku jutrišnjega dne pojavile nemške predhodnice že na sami obali Kanala.
S prodorom nemških divizij proti Kanalu se postavlja vprašanje, ali se bo zavezniški vojski v Belgiji, ki jo tvorijo jedro belgijske vojske, angleški ekspedicijski kor in pa nekaj brzih divizij francoske armade, posrečilo izvesti v ponedeljek napovedano pre-
grupacijo ter okreniti svojo fronto proti nemškemu klinastemu prodoru. Od rešitve tega vprašanja je odvisna usoda zavezniških sil na desnem boku nemškega prodornega klina. Verjetno, da se bodo v teku prihodnjih 48 ur odigravali na desnem boku nemškega prodornega klina dogodki, ki bodo lahko imeli daljnosežne posledice za to kakor za ono bojujočo se stranko. Ako pa se združenim belgijskim, francoskim in angleškim divizijam, ki se nahajajo trenutno v zapadni Belgiji in Flandriji, ne bo posrečilo strategično pregrupiranje in preorientacija fronte z odločilnimi operacijami na jug proti nemškemu klinastemu prodoru,, potem jim ne bo preostalo drugega kakor evakuacija in vkrcanje v številnih se-verno-francoskih in belgijskih pristaniščih, pri čemer bodo morali Angleži zastaviti vsa svoja razpoložljiva sredstva za borbo v zraku in na morju.
Proti jugu na fronti La Fere — Re-thel — Sedan so bili v torek le boji postranskega pomena. Akcije nemških napadalnih kolon so imele očividno v prvi vrsti namen vezati čim večje francoske sile.
Iz govora francoskega ministrskega predsednika Re.vnauda, ki ga je govoril danes popoidne pred senatom, je razvidno, da je položaj zaveznikov zelo resen in nadvse težak ter da je posledice tega položaja pripisati preveč konservativnemu zavezniškemu vojnemu vodstvu, ki ni pravočasno ocenilo dalekosežnosti nove nemške taktike, katere konture so bile dovolj jasno razvidne že ob priliki operacij nemške vojske proti poljski armadi.
a vopa poročila
Predor preko Amiensa in Arrasa proti Rokavskentu prelivu — Razbitje 9* francoske armije — Zavzetje trdnjave Namur — Sodelovanje letalstva
Berlin, 21. maja. br. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes opoldne naslednje vojno poročilo:
Največja napadalna operacija vseh časov je na zapadu dosegla po vrsti velikih taktičnih lokalnih uspehov svoj prvi operativni učinek. Francoska deveta armija, ki je imela nalogo vzpostaviti in držati na Meusi med Namurom in Sedanom zvezo med močnimi sovražnimi operacijskimi skupinami v Belgiji in Maginotovo linijo južno od Sedana, je premagana ter je sedaj v razsulu. Armijski štab in dosedanji vrhovni poveljnik francoske sedme armije general Giraud, ki je prevzel pravkar poveljstvo devete armije, sta ujeta. V vrzel, ki jo je bilo mogoče napraviti z dosedanjim nemškim napadalnim zaletom, se vsi-pajo nemške divizije. Na njihovem čelu so oklopni zbori in motorizirane čete. Zavzeli so Arras, Amiens in Abbeville. S tem so se pričele vse francoske, angleške in belgijske armije severno od Somme odrivati proti obali Kanala.
V Belgiji se je sovražnik na področju vzhodno od Genta in dalje proti jugu na šeldi znova postavil v bran nemški vojski, ki ga nenehoma napada. Vsi poskusi sovražnika, da bi si izsilil izhod iz prostora okrog Vallenciennesa proti jugu, so se izjalovili. Na južnem krilu nemškega vdora so zavzele nemške čete, kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, Laon in so zdrvele preko Chemin des Dames ter prodrle do kanala Aisne-Oise. Francoski protinapadi so bili odbiti in pri tem je bilo uničenih mnogo sovražnih oklopnih vozov. Zavzeto je bilo mesto Rethel, v katerem so se posamezni oddelki sovražnika še držali.
Vloga letalstva
Na tem zmagovitem pohodu nemške vojske so imele letalske sile izredno vlogo. Predvsem so popolnoma obvladale ves prostor nad bojiščem, uničile prehode preko rek v neposrednem zaledju sovražnika ter njegove prometne naprave. Napadale so kolone sovražnega vojaštva na pohodu in
druge transporte. Pospešile so razsulo francoske devete armije in v kali so zatrle vse dosedanje poskuse sovražnika, da bi z boka ogrožal nadaljnje nemško prodiranje.
Pri izvidniških akcijah nad morjem pred francosko obalo so bili poškodovani neki francoski rušilec, 5.482-tonska ladja francoske vojne mornarice »Niger«, francoska tovorna ladja »Tavon« ter dve nadaljnji tovorni ladji. V noči od včeraj na danes je bilo v pomorski ožini med Doverom in Calaisom z bombami potopljenih šest transportnih in petrolejskih ladij s skupno to-nažo 43.000 ton, štiri nadaljnje ladje s skupno okrog 13.000 ton so bile močno poškodovane.
Skupne izgube sovražnega letalstva so znašale včeraj 47 aparatov, 15 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča.
Odpor Namurja zlomljen
Berlin, 21. maja. AA. (DNB). Nemške čete so zavzele še zadnjo utrdbo v Na-muru. ki se je dozdai še upirala.
Prvi odmevi
v nemških listih
Berlin, 21. maja. AA. (DNB). Berlinski časopisi objavljajo komentarje današnjega poročila vrhovnega poveljstva pod naslovi, kakor: »Ogromna zmaga dozoreva«, »Britanske čete na begu v Anglijo«, >Nemške čete prispele do obale ob Rokavskem prelivu« itd. »Nachtausgabe« ugotavlja, da so nemške čete dosegle znatno več kot so mislili celo največji črnogledi v Parizu in Londonu. »Berliner Borsen Zeitung« piše med drugim: Nemške divizije potiskajo na širokem pasu sovražnika od vzhoda v smeri proti morju. Izvedeno je ogromno zajetje sovražnika. V tem obroču so Francozi, Angleži in Belgijci. Na bojnem polju, širokem 100 km, so v severnem delu Angleži, ki beže, dočim francoske in belgijske divizije še dajejo odpor in delajo še zadnje
tako Albance. In končno pravoslavne, ki govore turški jezik itd. Razlike na Balkanu imajo torej često obliko verig in vezi. ne pa pregraj in ograj... Zemljepisno, zgodovinsko in gospodarsko usodno edinstvo Balkana povsem zadostuje za zavarovanje balkanske bodočnosti.«
Do podobnih zaključkov prihaja v svojem članku o »pogoju obstanka balkanskih narodov« vseučiliški profesor dr. VI. Corovič, ki piše med drugim: »Nehomogenost (neenotnost), bodisi terenska ali nacionalna, ni predstavljala nikdar ovire za duhovni razvoj in materialni napredek; nasprotno, še pojačala je medsebojno tekmovanje in izzivala vse energije na delo... Edini pogoj za obstanek balkanskih narodov je, da jih svet pusti same sebi.« Zanimivo je, da prihaja do podobnega zaključka tudi član berlinske akademije dr. Dolger, ki ugotavlja v reviji med drugim: »Čeprav gredo bal-
kanski narodi po različnih potih, se vendar v dalji vedno bolj jasno kaže cilj: balkanska skupnost, predvsem politična in gospodarska ...«
Še bolj značilni pa so sklepi nemškega publicista Koberja. ki nakazuje prav naši državi posebne balkanske naloge — iz pravilnih spoznanj našega velikega pomena za balkansko skupnost, kajti, kakor pravi sam: »Narod v Jugoslaviji ni kak kaotičen konglomerat, ki se je samo s silo mogel obdržati skupaj, temveč je za življenje sposobna in smisla polna celota, v kateri ima vsak del svojo popolnoma odrejeno nalogo ... Balkan živi! Na meji Evrope stoje danes Slovani... Solun — Beograd — Zagreb: moderni politik vidi v tem prometno črto precejšnje važnosti za evropsko gospodarstvo. Toda na tej črti se danes konsolidira nov svet in vzpenja poleg naše razbite Evrope. Tu se nam odkriva življenjska črta Balkana.«
poskuse, da bi razbile nemški obroč. Toda nobena stvar ne more ovirati načrtnega prodiranja nemških čet. Vrnitev Angležev v Anglijo, Angležev, ki so na begu — če bo sploh možno, da se vkrcajo — ne bo niti malo lahko.
»Hamburger Fremdenblatt« piše, da bo prvo dejanje velike zgodovinske drame odločilnega pomena za vojno — politični obračun med Nemčijo in zapadnimi državami. List za tem poudarja pomen pro-boja Maginotove črte, uspehe nemškega letalstva, ki je že dokazalo svojo premoč nad sovražnikom in ki smatra za svojo največjo nalogo, preprečiti angleškim četam umik v Anglijo. Da se bo nemškemu letalstvu to posrečilo smatra list za gotovo, posebno še, če se upošteva potopitev šest angleških transportnih ladij med Dovrom in Callaisom.
Nadaljnji
nemški načrti
Curih, 21. maja. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Berlina: V pristojnih vojaških krogih izjavljajo, da slede motoriziranim kolonam, ki so prodrle do Kanala, močni oddelki pešadije, ki je že zavarovala zaledje prodirajočih motoriziranih kolon. Po sodbi teh krogov je vsa zavezniška armada, ki operira v zapadni Belgiji, to je okrog en milijon mož, odrezana. Zavzetje Pariza smatrajo v berlinskih vojaških krogih za operacijo podrejenega značaja in zgolj za prestižno vprašanje. Glavni udar, to je razcepitev zavezniških sil na dva dela je uspel, in po zgledu na Nizozemskem računajo s tem. da bo mogoče naglo zavzeti zapadno belgijsko in deloma francosko obalo in odtod izvršiti končni napad na Anglijo.
»Konjenica nove dobe11
Berlin, 21. maja AA. (DNB). Današnji »Volkischer Beobachter« objavi ia članek podpolkovnika dr. Hesseja ki popisuje svoje vtise iz bojev proti dvema francoskima divizijama oklopnih edinic na področju Cambraia Dr. Hesse pravi med drugim, da je prehodil okoli 20 km poti nroti Cam-braiu ter da je na tej pot; na vsakih 10 i m naletel na kak razbit tank ali oklopni av- I
tomobil ter da je tod videl tud-" mnogo uničenih vojaških avtobusov Meo drugim opisuje naskok neke nemške oklopne edinice, ki je z nenadnim naletom vdrla v sredo sovražnih vrst. Pravi da je ta napad dal rezultat nekdanjih nenadnih konjeniških naskokov ter dokazal v dejaniu. da oklopni oddelki v veliki meri predstavljajo konjenico nove dobe. Na podlagi rezultata devetdnevnih bojev med obojestranski m; oklop-nimi enotami na tem področju, poudarja podpolkovnik dr. Hes^ se je v teh bojih pokazala ne samo odlična kakovost nemškega orožja, temveč tudi borbeni duh in smela pobuda oficirjev in moštva nemških oklopnih enot.
Kako je bil ujet
general Giraud
Berlin, 21 maja AA. (DNB) Kakor pravi poročilo nemškega vrhovnega poveljstva, je bil v zadnjih bojih ujet vrhovni poveljnik razbite 9. francoske armije general Giraud. Nemški poročevalski urad je zvedel, da so nemške čete s hitrim napadom zavzele glavni stan štaba 9. francoske armije in da so ujele ves štab. Toda na veliko presenečenje poveljnik armije ni bi! navzoč v štabu. Izkazalo se je, da je bil po ukazu novega generalisima Weyganda dosedanji poveljnik 9. armije odpoklican in da je bil že na potu v Pariz. Nekoliko pozneje je prispel novi poveljnik 9 armije general Giraud, ki je do tedaj poveljeval 7. francoski armiji. Takoj po svojem prihodu je bil ujet.
»Tempo tornada"
New York, 21. maja. AA. (DNB) Dopisnik Associated Pressa je imel priliko prisostvovati gotovim borbam na zapadnem bojišču. Dopisnik je opisal te borbe svoji agenciji. V tem dopisu naglaša posebno sistematično delo pri pripravi napada. Tako poroča na dolgo o pionirskih četah in velikem številu protiletalskega topništva kakor tudi o dovozu streliva bencina itd. Tempo, ki ga razvijajo nemške letalske sile,' se lahko s pravico imenuje »tempo tornada«. Dopisnik pravi, da je oprema nemške vojske ter ves material najnovejši in da nemška pehota zaradi mo-torizacije lahko napreduje 100 km na dan.
Angleška vojna poročila
Popoldne so v Londonu Se zanikali nemško vest o zavzetju Arrasa — Borba nemških lahkih čet
London, 21. maja s. (Reuter.) Nemški pritisk na bojišču je še vedno najmočnejši severozapadno od St. Quentina. Danes popoldne javlja nemško uradno poročilo med drugim celo, da je padel Arras. V Londonu to še zanikajo. Ugotavljajo, da se nahaja v Arrasu angleška vojska in da mesto ni v nemških rokah. V najnovejšem času operira nemška vojska mnogo z lahkimi motoriziranimi oddelki in s padalci tudi v Franciji. Ni izključeno, da gre nemška trditev, da je nemška vojska dosegla Arras, na račun prodora takega lahkega oddelka, ki pa mora biti vsekakor odrezan od glavne nemške vojne sile. Zadnje angleško vojno poročilo o položaju na bojišču je bilo sicer izdano danes zgodaj zjutraj, toda v Londonu slej ko prej zagotavljajo, da angleške čete vseh zadnjih 24 ur trdno drže svoje postojanke.
Po francoskih informacijah so glavni boji v teku vzhodno od Cambraia in med Cambraijem in Peronneom. Boji se raztezajo preko zelo širokega ozemlja in je zato položaj zelo nepregleden.
Razen v severnem sektorju so Nemci podvzeli dva ali tri nove napade tudi na jugu pri Rethelu z namenom, da bi izsilili prehod preko Aisne. Nemški napadi pa so bili tu odbiti, enako kakor pri Montmedyju.
Zastopnik francoskega vojnega ministrstva pravi, da je v nemškem vojevanju opaziti presledke v jakosti napadov. En dan so napadi močnejši, drugi dan pa je položaj mirnejši. Prav včeraj je bilo bojišče razmeroma mirnejše. Nemci se sedaj poslužujejo nove taktike v vojevanju. Pošiljajo naprej kolone motociklistov, lahkih tankov in motorizirane pehote prav tako pa oddelke padalcev. Vsi ti imajo nalogo, da zavzamejo gotove postojanke daleč pred nemško glavno vojsko, zlasti mostove, železniške postaje, včasih tudi daleč v zaledju za zavezniškimi postojankami.
Na obeh straneh je udejstvovanje letalstva vedno močnejše. Nemci so napadli železniške zveze v severni Franciji, pristanišča ob Kanalu itd. Zelo se udejstvujejo nemška letala tudi v strmoglavnih napadih. Angleška in francoska letala bombardirajo zlasti nemške postojanke v neposredni bližini fronte, predvsem pri St. Quentinu. Uspešni napadi so bili izvedeni proti kolonam nemških vojaških avtomobilov in proti tankom.
Na bojišče vzhodno od Somme so dospela nova francoska ojačenja.
Po mnenju francoskih vojaških strokovnjakov so nemške izgube v dosedanjih bojih več nego trikrat večje od zavezniških. V merodajnih krogih tudi zagotavljajo, da je nemška poročila o položaju na bojišču treba sprejeti z gotovo rezervo. Nemška vojska skoro nikjer še ni zasedla strnjenega ozemlja, temveč se celo še v takozva-nem žepu drže v zaledju nemških postojank tudi francoski oddelki. Ti so izvedli mnoge protinapade in prišlo je do večjih * borb. Večji pokreti nemške pehote Se niso
bili opaženi, če motorizirani nemški oddelki ali padalci pridejo morda res tudi ' daleč naprej pred glavne čete, s tem še ni rečeno, da lahko vzpostavijo tudi stik z glavno nemško vojsko. če izgube zvezo z zaledjem lahko pridejo v nevaren položaj. To velja zlasti za tanke, ki jim hitro zmanjka goriva.
»Konfuzen položaj"
London, 21 maja. AA. (Reuter). V londonskih uradnih krogih šmatarjo, da je položaj na zahodnem bojišču tako konfuzen, da za zdaj sploh ni mogoče podajati kakega pregleda o njem. Potrjujejo se nemška poročila, da so nemške čete prispele do Amiensa in zavzele še nekatere kraje v okolici. Iz istih krogov se je zvedelo, da so posamezni nemški tanki, ki so se udejstvo-vali posamič, prispeli do nekih prednjih postojank, toda za zdaj ni ničesar znanega o kakšnih večjih oddelkih nemških oklopnih edinic.
Defenzivna borba
v Flandriji
London, 21. maja. AA. (Reuter) Lrad-no sporočilo štaba glavnega poveljnika angleških čet na kopnem pravi, da so bili uspešno odbiti ponovni napadi nemških oklopnih in motoriziranih enot južno od reke Scarpe. K temu uspehu so znatno pripomogle tudi belgijske čete, ki igrajo pomembno vlogo v defenzivni borbi, ki je v toku.
Letalska akcija
London, 21. maja. AA. (Reuter). Izvejo se tele podrobnosti o operacijah letalstva proti skladiščem bencina v bližini Han-novra in proti železniškim zvezam pri Kolnu. V toku sobotnega dcipoldneva je angleško letalstvo izvršilo napade na nemške čete. ki so izvršile prodor v Franciji. V minuli noči je letalstvo ponovno bombardiralo koncentracijo nemških čet in nemška letališča ter prometne zveze na nemškem ozemlju. V bližini Landrecie-sa so angleška letala bombardirala neki nemški motorizirani oddelek. Dalje so napadla petrolejska skladišča v Miesbur-gu, ki se nahaja nekoliko mili od Han-novra. ter važne mostove v bližini teh skladišč. Napad se je začel takoj po polnoči in je trajal do 2 zjutraj. Ko so se vračali zadnji bombniki, so se dogajale eksplozije, ki so dokazovale, da so bila skladišča zadeta. Reuter izve na merodaj-nem mestu, da so angleška letala zbila od sobote na nedeljo čez 50 sovražnih letal. Od teh ie bilo 34 popolnoma uničenih. 16 pa poškodovanih. Angleške izgube ne znašajo niti polovico teea števila.
London, 21. maja. AA. (Reuter) Nocoj so se zvedele sledeče podrobnosti o poletu
Nadaljevanje na Z. Hrani
britanskih letal nad rafinerijami olja in petrolejskimi tanki pri Rotterdamu. Preteklo noč so britanska letala letela nad pristaniščem v Rotterdamu, ki je bilo razsvetljeno z močno mesečino. Silhuete pe-trolejskih tankov so se jasno očrtavale v mesečini ter so britanski letalci lahko točno merili. Ena bomba je zadela neposredno velik petrolejski tank. ki je eksplodiral, požar, ki je zatem izbruhnil, je osvetlil vso okolico. Mali tanki, ki so bili v bližini omenjenega velikega tanka, so se drug za drugim užgali ter so sledile strahovite eksplozije. Dim gorečega petroleja se je dvigal do 2.000 m visoko. Britanski bombnik, so morali letei skozi ogenj protiletalske artilerije. Od vseh britanskih letal, ki so se udeležila tega napada, je bilo samo eno leialo neznatno poškodovano na krilu.
Angleški ženski oddelki
London 21. maja. s. (Reuter). Kraljica Elizabeta je danes posetila mehanizirane ženske transportne oddelke, ki v kratkem odidejo na službo v Francijo.
Davi je dospel z bojišča v Franciji v London po nujnem opravku vojvoda Glou-cesterski. Dopoldne se je javil v vojnem ministrstvu.
Vojvoda Gloueestrski ranjen
London 21. maja. p. Reuter poroča, da }e brat kralja Jurija, vojvoda Gloucester-;k:. ki se je danes vrnil v London, ranjen na obeh rokah. Tri dni se je mudil v ne-ncm kraju v severni Franciji k; so ga Nemci močno bombardirali Drobci bombe so ga ranili na obeh rokah. V London je prišel v neki važni misiji in se bo najbrže že jutri vrnil na svoje mesto v glavnem stanu vrhovnega poveljstva angleških čet.
London, 21. maja. s. (Ass. Press). Glou-cestrski vojvoda je odšel takoj po svojem prihodu v Buckinghamsko palačo in jc bil sprejet v avdicnco pri kralju. Baje je ob tej priliki izročil kralju Juriju važno pismo.
Pospešena proizvodnja orožja v Angliji
London. 21. maja. AA. (Havas) Generalni ravnatelj za proizvodnjo tankov je iz-javli, da je bil glede imenovane proizvodnje minuli teden najboljši. Delavci delajo sedaj tudi ob nedeljah ter so delali tudi če^. binkoštne praznike. »Daily Telegraph« pravi, da se ni treba vznemirjati zaradi vesti, da imajo Nemci 90 tonske tanke, ker ima tudi Anglija podobne premične trdnjave.
Stockholm, 21. maja. AA. (DNB) Švedski listi pišejo o gotovih razmerah, ki vladajo v Angliji, ter se zadržujejo največ pri vprašanju povečanja dela. List »Dagens Nvheter« objavlja članek svojega dopisnika, v katerem piše o angleških prizadevanjih, da bi se povečala proizvodnja v vojni industriji. Na koncu članka dopisnik pravi, da so zdaj v Veliki Britaniji vse delovne sile osredotočene k temu cilju. »Svenska Dagbladed« ugotavlja, da bodo zdaj v Angliji delali tudi ob praznikih. Dopisnik tega lista piše, da se je delo povečalo posebno v industriji letalske proizvodnje. Na koncu članka pravi, da je vsa Anglija mobilizirana v vojnem gospodarstvu.
London, 21. maja. AA. (Havas) Minister za preskrbo Herbert Morrison je naročil vsem uradnikom in nameščencem svojega resora, da ne smejo izgubiti niti minute pri delu v sedanjem času, ki je kritičen, potrebe ljudstva pa so velike. Mir odvisi od naporov nas vseh. Ti napori morajo imeti edini cilj, proizvajati čim več orožja. Zaradi tega vas pozivam, da zberete vso voljo in z vso močjo vršite svoje delo, je dejal Morrison.
DrugI kanadski ekspedicijski zbor
Ottavva, 21. maja. AA. (Reuter) Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je imel v parlamentu govor, v katerem je obrazložil napore kanadske vlade v sedanji vojni. Predsednik vlade je dejal, da izda Kanada vsak dan 2 milijona dolarjev v vojne svrhe. Sedaj se končujejo priprave, da se pošlje drugi ekspedicijski zbor v Evropo. Razen tega so končane tudi vse priprave za ojačanje prvega ekspedicijskega zbora, ki se nahaja že v Evropi. Sedaj se vrši novačenje obveznikov in prostovoljcev za tretji ekspedicijski zbor.
Mackenzie King je dalje izjavil, da bodo v sporazumu z angleškimi pomorskimi oblastmi organizirane gotove kanadske pomorske enote. Posebna pozornost pa se posveča letalstvu sploh ter pripravi novih letalcev. Istotako se posveča velika pozornost proizvodnji municije ter je minister za municijo dobil posebna pooblastila. Na koncu svoje izjave je predsednik kanadske vlade naglasil, da bo ustanovljeno posebno ministrstvo, ki bo imelo nalogo vršiti kontrolo nad vsemi ukrepi v zvezi z oborožitvijo Kanade ter proizvodnjo orožja in vojnega materiala. Kanadski ekspedicijski zbori bodo imeli po dve popolni diviziji, vsaka divizija pa bo štela po 25.000 vojakov.
Na vprašanje nekega poslanca je Mackenzie King dejal, da čakajo Kanado še neke nove dolžnosti v severni coni Atlantskega oceana, kot je n. pr. zaščita Grenlandije.
Izguba angleške križarke
London, 21. maja. s. (Reuter). Angleška admiraliteta je objavila, da je angleška križarka »Epingham« zadela ob norveški obali na čer in se je potopila. Noben član posadke ni bil izgubljen. Križarka »Eping-ham« je imela 9.500 ton in je bila zgrajena pred 19 leti. Je to prva križarka izmed 58, kolikor jih ima angleška vojna mornarica. ki je bila v dosedanjem poteku vojne izgubljena. Prav tako javlja admiraliteta, da je angleški minonosec »Princess Victo-ria« zadel na nemško mino in se potopil. 34 članov posadke pogrešajo.
London. 21. maja. AA. (Reuter) Potopljena britanska križarka Efimgham je bila moderni tip križarke in je imela 9.550 ton. Prenovljena je bila leta 1936 po londonski pomorski pogodbi. Oborožena je bila z malimi topovi, z močnimi stroji in je stala pol milijona funtov šterlingov Poveljnik te križarke je bil od leta 1938. kapitan W*rharton. ki je padel junaške smrti v prvi bitki pri Narviku. Posadke te križarke je tvorilo 712 do 749 mornarjev.
Francoska vojna poročila
»Splošna smer nemškega prodiranja je vzhod-zapad* to je proti izlivu reke Somme in proti Calaisu"
Pariz, 21. maja. AA (Havas) Uradno poročilo od 21. maja zjutraj se glasi: »Kljub številnim spopadom noč ni prinesla pomembnejših sprememb v položaju, ki je še dalje nejasen med Sommo in pokrajino krog Cambraia. Sovražni napadi so biti odbiti na raznih drugih točkah bojišča, med drugim na področju pri Rethelu. Naše letalstvo je v teku noči nadaljevalo s srditim bombardiranjem sovražnega zaledja.«
Jutranji listi ugotavljajo v svojih poročilih, da so se zavezniške čete učinkovito upirale srditim nemškim napadom severno od St. Quentina, Rethela in Montme-dyja. Vsi listi opisujejo kariero novega generalisima ter hvalijo njegove nekdanje podvige pod Fochom v svetovni vojni, na Poljskem in v Siriji.
Pariz. 21. maja. AA. (Havas)) V teku zadnjih treh dni se položaj v celoti ni znatno spremenil. Hudi boji še dalje div-
jajo vzhodno od Cambraija in Peronnea. Položaj je ostal še dalje nejasen. Zdi se, da včeraj Nemci niso vrgli v boj velikih mas svojih oklopnih oddelkov. Operirali so v glavnem z lahkimi edinicami in je bilo njihovo prodiranje vsmerjeno v globino. Splošna smer nemškega prodiranja ostane še dalje vzhod - zapad, t. j. proti izlivu reke Somme in proti Calaisu. Med Oiso in Meuso so se francoske čete nekoliko umaknile ter zapustile mesto Laon, ki ga Nemci niso zavzeli z bojem. Dva ali trije novi nemški poskusi, da bi prekoračili reko Aisno pri Rethelu, so bili odbiti, kakor tudi novi nemški napadi na Montmedy.
Francozi zanikajo, da bi bil general Giraud ujet
Pariz, 21. maja. AA. Agencija Havas poroča, da Je pooblaščena zanikati vest, da bi bil ujet general Giraud.
1 »Italijanski narod čaka na Mussolinijeva povelja"
Nadaljnji nsočni odmevi Cianovega govora v tisku
Reynaud o položaju
Odkrito priznanje dosedanjih neuspehov — Nemški način vojevanja je presenetil zaveznike — Vera v Francijo in zaupanje v Weyganda
Pariz> 21. maja. s. (Reuter). Ministrski predsednik Reynaud je imel danes popoldne v senatu govor, v katerem je orisal sedanji položaj na bojišču.
Reynaud je uvodoma poudaril, da je država v nevarnosti in da je zato prva dolžnost, da pove narodu resnico. Omenil je, da so francoske utrdbe ob vzhodni meji razdeljene v dva dela: prvi del tvori Magi-notova linija, ki se razteza od Bajsla do Longwyja ob luksemburški meji, drugi del pa tvori lažja linija od Longwyja do morja. Ko je nemška vojska vkorakala v Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, je francoska vojska napredovala preko meje v črti od Sedana do Anversa in je dospela celo na Nizozemsko do Bullerdijka. Nato pa je sleclil velikanski sovražni napad proti francoski armadi ob Meusi med Sedanom in Namurom.
Vzroki poraza na Meusi
Meusa je bila preje napačno smatrana kot nepremagljiva ovira za sovražnika. Branilo jo je le malo število divizij, ki so bile razpršene preko širokega ozemlja ob reki. Poleg tega je bila armija, ki je bila tu razvrščena, manj izvežbana in je imela slabše oficirje. Najboljše francoske čete so bile poslane v Belgijo. V teku bojev se je izkazalo, da je Meuso težko braniti. Več nego polovica francoskih divizij, ki so bile v to svrho določene, še ni dospela do Meuse v trenutku, ko se je pričel nemški napad, čeravno so bile te divizije le malo oddaljene. Poleg tega na podlagi napak, ki bodo kaznovane, niso bili porušeni mostovi preko Meuse. Tako je uspelo, da so preko mostov prodrle oklopne nemške divizije, podpirane od letal. Te so napadle slabe in nepripravljene francoske divizije. Sedaj razumete nesrečo, je nadaljeval Rey-naud. Na ta način je bila francoska armada ob Meusi premagana.
»Predsnočnjim sem se sestal — je dalje rekel Reynaud — glede na položaj z maršalom Petainom in generalom Wey-gandom. Nemški vdor je bil v tem času 100 km širok. V to odprtino je zadnje dni prodirala nemška motorizirana armada. Ta je nato skušala udariti proti Parizu in je zavzela ves francoski utrdbeni sistem ob belgijski meji. Ogrožene so bile zavezniške čete, ki so se še nahajale v Belgiji. Te so šele prejšnjo sredo dobile nalog, da se umaknejo. Predvčerajšnjim se je nahajal sovražnik v glavnem na liniji Quesnoy — Cambrai — Peronne — Somme. Zadnjih 48 ur so nemške oklopne divizije nadalje na .predovale. Danes ob 8. zjutraj me je obve-
stilo vrhovno poveljstvo francoske vojske, da je sovražnik zavzel Arras in Amiens.
Dve vojaški koncepciji
Kaj v takem položaju lahko storimo ? Ni dvoma o borbenem duhu francoske vojske, kakor je pokazala v zadnjih dneh v Belgiji. Toda naša klasična koncepcija vojevanja je naletela na novo koncepcijo. Po tej ne uporabljajo Nemci v veliki množini samo oklopnih divizij in letal, temveč tudi padalce v zaledju. Na ta način je bila zavzeta Holandska in je padla najmočnejša utrdba pri Liegeu. Sovražnik širi v Franciji napačne vesti in povzroča, da prebivalstvo v vsej naglici evakuira mesta.
Senat bo razumel, da je v takem položaju prva naloga, jasno misliti. Treba je upoštevati novo taktiko vojne in se takoj odločiti. Ob začetku zadnje (svetovne) vojne smo bili v slabšem položaju, ker nam je manjkalo težkega topništva in smo imeli premalo strojnic, sledil pa je še napad s plini. Pa vendar smo vrnili udarec, vendar smo se prilagodili in obvladali položaj. Isto lahko dosežemo danes, če vsakdo to hoče. Vsak vojak se mora zavedati naloge, ki ga čaka, vsak delavec mora delati več nego 12 ur, vsak mož. vsaka žena se morata zavedati važnosti ure, v kateri živimo.«
Petain in Weygand
Reynaud se je nato s posebnim poudarkom spomnil maršala Petaina in generala Weyganda kot narodnih junakov in velikih voditeljev. Rekel je, da je med njim in obema vojskovodjema popolno soglas,je. Za Weyganda je še dejal: »To je Fochev človek, ki je ustavil nemški pritisk, ko je bila naša fronta prelomljena, ki je pozneje spremenil ves položaj in nas vodil k zmagi. Weygand je sedaj osebno na bojišču in osebno vodi vojne operacije.
Ne bomo dovolili poraza. Nova vojaška taktika sovražnika ne sme biti pojmovana samo v tehničnem smislu, temveč ruši zaupanje v civilizacijo in izraža voljo do popolnega uničenja. Dva velika naroda, dva velika imperija, ki stojita tesno drug ob drugem, ne moreta biti poražena, ne moreta propasti. Francija se bo izkazala vredna svojih zaveznikov, če kdo pravi, da je potreben danes čudež, da reši Francijo, potem odgovarjam, da verujem v ta čudež, ker verujem v Francijo.
Reynaudov govor je bil sprejet z burnim odobravanjem od vsega senata. Predsednik senata se je zahvalil Reynaudu za iskrene besede in izrazil zaupanje in zahvalo Francije, francoskim in zavezniškim vojskam.
Propaganda v Amerik!
Posveti o pospešenem izdelovanju letal — Predlogi za Rooseveltovo tretjo kandidaturo — Pritlikavsko letalo
Washington, 21. maja. AA. (Reuter).
Poslanec Andrew Mey, predsednik odbora za vojne zadeve reprezentacijske zbornice, je imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal, da se velika bitka v Franciji bije za stvar, ki se zelo in neposredno tiče interesov Zedinjenih držav. Mey je dejal, da bi ta vojna lahko pripeljala do popolne premoči ene same evropske velesile nad vsemi morji. Govornik je na osnovi tega prišel do sklepa, da morajo Zedinjene države, ako ne žele biti prisiljene nekega dne poslati svojo mladino na bojišče v Evropo, preskrbeti zapadni evropski velesili z vsemi vojnimi potrebščinami.
Na letnem kongresu nameščencev in delavcev oblačilne industrije je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva naj Roosevelt tretjič kandidira za predsednika Zedinjenih držav. V resoluciji se motivira ta zahteva s sedanjimi svetovnimi dogodki, ki se v veliki meri tičejo tudi Zedinjenih držav.
Izve se. da je vlada na konferenci delegatov industrije letal stavila sledeče predloge: 1) pospešitev izvršitve zavezniških naročil, 2) pospešitev proizvodnje avionskih motorjev in nujna razširitev tovarn za motorje. 3) razširitev že obstoječih tovarn letal s pomočjo privatnega kapitala, tako da bi bile vse investicije garantirane od ameriškega vojnega in mornariškega ministrstva. 4) zgraditev 30 novih tovarn letal v vsej državi, tako da bi se letna proizvodnja zvišala za 30.000 letal. Sedanja letna proizvodnja znaša po mnenju strokovnjakov 15.000 letal.
Zadnja točka tega predloga se še proučuje. Da bi se pospešila dobava naročenih letal zaveznikom, bodo morali verjetno delati v tovarnah 24 ur dnevno.
New York, 21. maja. AA (Havas). Predsednik nekega velikega ameriškega letalskega podjetja Harv Woohad je izjavil danes, da se je posrečilo skonstruirati nov tip malega letala, ki se bo lahko položilo na krilo bombnika. To malo letalo razvije lahko veliko hitrost. Težko ie samo 600 kg ter visoko 1 m.
VVashington, 21. maja. s. (Ass. Press.) Predsednik Roosevelt je imel danes v Beli hiši konferenco, ki so se je udeležili člani
mornariškega odbora v senatu in vodilne osebnosti admiraiitete.
Američani nočejo iz Anglije
VVashington, 21. maja. s. (Ass. Press.) Zunanji minister HulI je izjavil danes novinarjem, da kljub ponovnim svarilom ameriške vlade ameriški državljani le počasi zapuščajo Evropo. Ameriškim državljanom v Angliji je bilo dano navodilo, da odidejo v zapadno Irsko, onim v ostali zapadni Evropi pa, da zapuste Evropo preko Bor-deauxa, oziroma Španije ali Portugalske. Toda samo 75 Američanov se je odzvalo temu pozivu in je odpotovalo iz Bordeauxa, iz Anglije pa ni hotel oditi na Irsko sploh noben Američan.
Zavezniški poveljnik na Bližnjem vzhodu
Carigrad, 21. maja. o. V zvezi s potovanjem maršala Čakmaka v Sirijo so se razširile v tukajšnjih krogih vse mogoče vesti o pomenu tega potovanja. Govorilo se je celo, da je bilo maršalu Cakmaku po-nudeno vrhovno poveljstvo nad vsemi zavezniškimi oboroženimi silami na Bližnjem vzhodu, ki jim je doslej poveljeval general Weygand. Te govorice so bile nocoj službeno demantirane.
Izvedelo pa se je, da je bilo poveljstvo nad zavezniško vojsko na Bližnjem vzhodu začasno poverjeno generalu Massieru, nekdanjemu visokemu komisarju v Siriji.
Turška vojaška misija v Siriji
Ankara, 21 maja. s. (Reuter) Turška vojaška misija pod vodstvom vrhovnega poveljnika turške vojske maršala Čakmaka je že dospela v Sirijo. V zavezniških vojaških krogih označujejo prihod misije kot naraven dogodek, ki ima namen, da omogo-goči posvetovanja med poveljstvi zavezniških vojsk na Bližnjem vzhodu. V kratkem dospe v Sirijo nova večja skupina višjih turških oficirjev.
Rim, 21. maja. AA. (Štefani) Italijanski časopisi še dalje komentirajo predvčerajšnji govor grofa Ciana, istočasno pa tudi zadnje dogodke na zahodnem bojišču. »Messaggero« objavlja članek, v katerem govori o bodoči Evropi ter pravi, da je Italija bila in bo ostala prvovrsten činitelj pri ustvarjanju te nove Evrope. Italijanski narod — pravi dalje omenjeni list — je pripravljen in čaka na Mussolinijeva povelja. Mussolinijeve besede niso bile izgovorjene zaman. On je govoril o akciji, ki je pred nami. List zaključuje svoj članek s temile besedami: Ako se Mussolini odloči, da ponovno povede Italijane po poti te akcije, bo zmaga kronala njegova prizadevanja.
»Corriere della Sera« piše. ko govori o nedavni izjavi grofa Ciana, da je Italija vedno poskušala po poti pogajanj priti do tega, kar ji pripada in kar ima pravico zahtevati, toda vsi ti miroljubni poskusi Italije so bili zaman. Vsi, ki so jim znana lojalna prizadevanja miroljubne Mussolinijeve politike, bodo mogli ceniti pravi pomen govora zunanjega ministra grofa Ciana.
List »Telegrafo«. ki izhaja v Livornu, objavlja danes članek svojega ravnatelja Ansalda, ki pojasnjuje najvažnejše točke iz govora grofa Ciana. List pravi, da je grof Ciano poudaril, da je prvi in najnujnejši italijanski cilj obramba suverenih pravic Italije. Ta formula pomeni, da Italija ne more več trpeti, da bi bila nadzorovana, omejevana in ovirana pri opravljanju svojih suverenih pravic. Časopis dalje piše, da se ta izjava očividno nanaša na ono stvarno stanje, ki je bilo sporočeno narodu in vsemu svetu v poročilu opolno-močenega ministra Pietra Marchia. Zunanji minister je dodal epilog temu podrobnemu poročilu. Drugi italijanski cilj. na katerega je pokazal grof Ciano, so italijanske aspiracije.
Rim, 21. maja. AA. (Štefani) Od 21. do 23. maja bodo v Rimu in v okolici letalske vaje. Gre v prvi vrsti za vaje radi obrambe pred letalskimi napadi.
Albansko odposlanstvo v Rimu
Rim, 21. maja. AA. (Štefani). Nj. Vel. kralj in cesar Viktor Emanue' III ie sprejel danes v kronski dvorani zastopstvo vrhovnega sveta albanske fašistične korpora-tivne skupščine. Zastopniki so kraliu in cesarju izročili odgovor na prestolno besedo, s katero se je začelo redno zasedanje albanskega korporativnega predstavništva Pri sprejemu so bili navzoč, tudi grof Ciano. državni podtajnik za Albanijo Benini.
državni podtajnik v mornariškem letalskem ministrstvu predsedniki korporativnih zastopstev, in generalni tajnik fašistične stranke.
V poslanici se izraža neomajna zvestoba albanskega naroda Italiji, kateri se ima danes Albanija zahvaliti za svojo civilizacijo, pravico in napredek Vsi Albanci priznavajo blagodati pravičnega režima. Albanija se ne boji sedanjih kritičnih časov, ker se čuti zaščitena po modrosti Mussoli-nija, kakor tudi veliki moči fašistične Italije. Vse italijanske in albanske meje so skupne meje fašističnega cesarstva. Italijani in Aibanci imajo isto orožje in služijo pod istimi slavnimi zastavami Albanci so pripravljeni na vse za velikr slavo Albanije in vsega fašističnega ccsarstva.
General Epp pri Mussoliniju
Rim, 21. maja. AA. (Štefani): Predsednik vlade Mussolini je sprejel generala v. Eppa, s katerim je imel prisrčen razgovor.
Ciano odpotoval v Albanijo
Rim, 21. maja. AA. (Štefani) Zunanji minister grof Ciano bo nocoj odpotoval v Tirano.
Sprejem japonske delegacije
Rim, 21. maja AA. (Štefani). Japonska delegacija, ki ie predvčerajšnjim prispela v Neapelj. ie včeraj dopotovala v Rim. Sprejemu na postaji so prisostvovali zunanji minister grof Ciano. tajnik fašistične stranke Muti ter številni člani vlade. Japonski delegaciji je bil prirejen zelo prisrčen sprejem. Ko ie delegaciia odhajala s postaje, jo je množica aklamirala ter spremila do hotela. Pred hotelom ie prebivalstvo ponovno priredilo burne manifestacije italijansko-japonskemu priia-telistvu.
Japonsko zastopstvo ie nato položilo vence v Panteonu. na grob italiian^keea neznanega junaka, in na spomenik padlim fašistom.
Alfieri v Berlinu
Berlin, 21. maja. AA. (DNB) Novi italijanski veleposlanik iDno Alfieri je položil danes dopoldne venec pred spomenik padlim vojakom, nakar je pregledal častno četo. Pri polaganju venca se je svečanost končaal z mimohodom častne *ete. Pri ter. je bil veleposlanik Alfieri v družbi Generala Seiferta. poveljnika mesta Berlina.
Maršal Goring o padalcih
Izjave novinarjem v Berlinu — Osebne zasluge kance-larja Hitlerja za nemške uspehe
Berlin, 21. maja. AA. (DNB) Maršal Goring je za časa svojega kratkega bivanja v Berlinu imel včeraj govor pred predstavniki nemškega tiska. Odgovoril je na vsa aktualna vprašanja.ki jih je dobil v velikem številu od vseh slojev naroda. V začetku svojega govora se je Goring dotaknil vprašanja padalskih čet. Padalske čete, je dejal Goring, že več let pripadajo kot nove enote letalstvu ter so organizirane po načrtih vodje rajha. Te čete pripadajo nemški oboroženi sili. Znane so tudi inozemstvu iz mirnih časov, ko so se udeležile velikih vojnih parad pred Hitlerjem. Te čete nosijo uniformo nemškega letalstva enako kakor vsi ostali vojaki letalstva. Infamija je, če se trdi, da so bili padalci oblečeni v tuje uniforme. Padalci se spuščajo izključno v uniformah letalcev, ki po potrebi s padali skočijo iz letal. Med padalci in ostalimi letalci ni glede ur.iforme nobene razlike. Ce torej kdo ujame padalca, mora napram njemu postopati po predpisih mednarodnega prava enako kot z ostalimi ujetniki. Kdor bi se proti temu pregrešil, mora računati z naj-ostrejšimi represalijami Nemška vlada je o tem jasno obvestila sovražne države, da ne bi nastal pozneje nesporazum. V vseh primerih, v katerih bi se postopalo v nasprotju z vojnim pravom proti padalcem, se bo izvršila stroga anketa ter se bodo odgovorne osebe primerno kaznovale.
Nato je Goring izrazil priznanje naporom padalcev in čet. ki so se spustile z letal in ki se jim je v ozadju sovražnih utrdb posrečilo držati odprta glavna vrata nizozemskih utrdb. Kar so te čete napravile v dneh. ko so pričakovale, da dobijo zvezo s svojimi četami, ki so napredovale. je bilo pravo junaštvo. Te čete so bile predmet najmočnejših sovražnih napadov. Sovražno topništvo je neprestano obstreljevalo padalce. Proti njim so delovale francoske čete. angleške vojne ladje in angleški bombniki ter velik del nizozemskih čet. Navzlic temu so do konca Izvršile nalogo, ki jim jo je poveril vodja.
Maršal Goring je opisal nato podvige nemških čet v zadnjih dneh o priliki prebitja sovražnih obrambnih črt ter zavzetja najmočnejših belgijskih trdnjav Liege, Anversa, Namurja in Maubeugea. Nemški narod ve. je nadaljeval nato, da je vse te uspehe omogočil vodja Nemčije. Njegovo genijalno vodstvo je osnova za vse te uspehe. Nemški narod pozna svojega voditelja. Ogromna moč nemške narodne skupnosti je njegovo delo. Kot velik državnik naših časov je v zadnjih letih brez uporabe orožja povečal Nemčijo kot noben državni poglavar pred njim. V njegovi osebnosti se združujejo sposobnosti državnika in genialnega vojskovodje. Z neprestanim razmišljanjem je ustvaril vodja Nemčije genialen vojni načrt Kakor sta načrt za vojno na Poljskem in smelost akcije na Norveškem njegovo delo, tako Je bil tudi ta načrt njegov. Vodja Nemčije razpolaga kot nihče pred njim s prednostmi velikega vojskovodje. On razpolaga z ogromnim znanjem o vojnih in tehničnih zadevah. Elitni generali sami so se čudili, kako vodja Nemčije pozna vso vojno literaturo in kako do podrobnosti pozna vsako vrsto orožja in njegovo moč. Velike važnosti je to, da je mogel preživeti eno največjih vojn kot navaden vojak. Zato pozna bolj ko vsi drugi razpoloženje vo-
jakov. Njegov genialni vojni načrt je v nekoliko dneh pripeljal naše čete do same obale. Po svojih izkušnjah navadnega vojaka v svetovni vojni je izdajal povelja tako, da so se vsi podvigi lahko izvršili z najmanjšimi izgubami. Nemški narod je vedno upal in slutil, da bo v njegovih najtežjih časih vedja Nemčije s svojim genijem upravljal in vodil vojne operaciie tako, kakor so se izvršile. Zaradi tega. je končal maršal Goring. gledamo s polnim zaupanjem na končno zmago.
Žrtve trgovinskih ladij
London, 21. maja. s. (Reuter) Admiraliteta javlja, da so bile v tednu, ki ie končal 12. t. m., potopljene samo angleške trgovinske ladje, 1 zavezniška in 3 nevtralne. Skupne izgube so znašale 15.008 ton.
V konvojih je bilo do 15. maja skupno potopljenih samo 31 ladij izmed 20.768. Izmed nevtralnih ladij je biia v dosedanjem poteku vojne potopljena samo ena na vsakih 1021, ki so se konvojev poslužile.
B&ji pri Narviku
Berlin. 21. maja. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Za časa včerajšnjih bojev pri Narviku je nemško letalstvo nudilo uspešno podporo četam. Napadi na pcmor=ke sovražne sile pred Narvikom so bili zelo uspešni. V boju ie bila poškodovana ena linijska ladia in ena težka križarka. Na cbeh ladjah ie bilo opaziti požar in sta verjetno izgubljeni. Razen tega sta bili poškodovani še dve drugi voini in tri trgovske ladje.
Tri torpedovke za Turčijo
Bukarešta. 21. maja. p. Na poti v Kon-stanco so tri nove torpedovke, ki so jih za Rumunijo zgradili v Angliji.
Novi predsednik
Državnega sveta
Beograd, 21. maja. p. S kraljevim ukazom je postavljen za predsednika Državnega sveta dosedanji svetnik dr. Rado,je .Tovano-vič. za člana državnega sveta pa bivši ban Jovan Radivojevič.
Naši gospodarstveniki v Budimpešti
Budimpešta, 21. maja. AA. (MTI). Jugo-slovansko-madžarska gospodarska zbormca je priredila snoči v hotelu Hungarija slavnostno večerjo na čast jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki so dopotovadi predvčerajšnjim v Budimpešto. Govor je imel bivši finančni minister in predsednik jugoslo-vansko-madžarske trgovinske zbornice v Budimpešti Tibor Kalav, ki je nazdravil knezu Pavlu, ter predsedniku jugoslovan-sko-madžarske trgovinske zborr'ce v Beogradu Vlada Ilič. ki je nazdravil regentu Horthvju.
Zemunska vremenska napoved: Temperatura se bo dvignila. Po večini jasno v v§e.j državi, le v gorskih predelih nekoliko oblačneje. Možne so krajevne nevihte z nalivi.

Maši kraji in
¥ Zagorju je Majcnov sin pomagal razkriti gnezdo ponarejevalcev denarja
Aretirana sta bila mesar Košir in gostilničarka
štempiharjeva
Zagorje 21. maja
Kdo bi si bil mislil, da bodo tudi v zagorskem revirju odkrili delavnico za ponarejanje pctstotakov. Včeraj popoldne pa je zašumelo po vsej zagorski dolini: aretirana sta bila splošno znani obrtnik, mesar in posestnik Štefan Košir in gostilničarka Marija Štempiharjeva. Orožniki so bili živahno zaposleni sem in tja. zlasti pa so ljudje postali pozorni, ko so videli, da je bil izpred štempiharjeve gostilne odpeljan z ročnim vozičkom velik zaboj na orožniško postajo v Toplicah. Voziček je spremljal orožnik. Ljudje so izprva sodili, da gre za tihotapstvo. Kmalu nato sta morala na orožni.ško postajo štempiharjeva in Košir in kmalu so se zvedele podrobnosti, kako je prišlo do razkritja.
V nedeljo popoldne je prišel s Pobrežja pri Mariboru loletni sin Franceta Majcna katerega so pred kratkim izsledili v Skor-bi. med tem ko Grašiča še iščejo. V ponedeljek se je fant zglasil pri štempiharjevi in Koširju, nakar so ga videli oditi na orožniško postajo. Kmalu zatem je sledila aretacija obeh omenjenih. Naš poročevalec je imel priliko govoriti z Majcnovim fantom. Ta je povedal, da je bil že dvakrat v Zagorju, ker je vedel, da sta njegov oče in Grašič ponarejala denar pri zagorski gostilničarki. Fant je nadaljeval:
»Po očetovi aretaciji in sploh zadnje čase sem nabiral staro železo. In tako sem se z nedeljskim opoldanskim vlakom lahko pripeljal v Zagorje. Lačen sem stopil najprej k mesarju Koširju in ga prosil pomoči. Pa ni hotel nič slišati. Potem sem šel h gostilničarki štempiharjevi in jo prosil, na,j mi da vsaj 60 din, da se lahko vrnem domov. Pa nisem dobil ne denarja ne kruha. Ko sem drugič prosil pri obeh, sem bil spet odgnan. In tedaj sem obema zagrozil, da ju ovadim orožnikom ker sta se pečala s ponarejanjem bankovcev. To sem storil v sili.«
Fant se je res maščeval in gostilničarka Štempiharjeva je orožnikom kmalu vse priznala. Pokazala je prostor ob ognjišču, kjer je bil v zaboju shranjen stroj z različnimi kemikalijami. Tehtal je blizu 90 kg. Nadalje je pokazala pločevinasto škatlo, v kateri je bilo za 95.000 din ponarejenih bankovcev. Ponarejeni denar je komandir Mahovec sam odnesel na postajo. Zaboj pa so prepeljali z vozičkom. Priznanje Štempiharjeve je omajalo tudi mesarja Koširja, ki je izpovedal, da so razne stvari skrite na podstrešju za tramom.
Pri podrobnejšem zaslišanju je Štempiharjeva navedla tole: Nekega dne je Košir privedel v njeno gostilno dva moža in ji rekel, da sta slikarja, ki bosta v nekaj dneh napravila različne slike. Stanujeta naj pri njej v zgornjem nadstropju in ni treba ljudem praviti, kaj delata, da ju ne bi nadlegovali, naj še n,jim kaj naslikata, ker sta izvrstna delavca in morata kmalu oditi drugam. Hrana naj bo dobra, vse pa bo plačal Košir sam. Tako se je res tudi zgodilo. Natakarica je morala svojo sobico prepustiti slikarjema in se preseliti v pritličje. V gornjih prostorih sta se slikarja kar dobro počutila, pila sta in dobro jedla, na dan se pa nista upala prikazati. Košir priznava, da sta ga slikarja sama obiskala in mu nudila lahko pot do bogastva..
»Bil sem v gospodarski stiski,« pravi mesar, »in to me je zapeljalo. Moral sem šteti enkrat 14.000 din, drugič pa še 6.000 pravega, težko prislužcnega denarja, da se je ponarejanje lahko začelo. Treba je bilo kupiti stroj, tri plošče za barvanje, kemikalije, majhno tehtnico in različen drobiž, vse skupaj v vrednosti do 20.000 din. Nekaj ponarejenih bankovcev sem že spravil v promet, ostali pa še niso bili čisto gotovi. Vodni tisk je slab. na nekaterih ga sploh ni. Dalje manjkajo serija in številke, kar bi bila morala slikarja še naknadno dovršiti. Približno je bilo narejenih za 100.000 din bankovcev, papirja je bilo tudi že narezanega za tak znesek, tudi podpisi na bankovcih so bili točno izvršeni. Pa bi bilo čez malo časa vse še urejeno, ali potem je prišlo do razkritja na Vrhovem pri Radečah in je vse padlo v vodo. Slikarja, ki sta v marcu bila še v Zagorju, sta po razkritju na Vrhovem rekla, da morata brž nekam po opravkih in da bosta po vrnitvi dokončala delo. Pa je sledilo preganjanje in se nista več upala vrniti v Zagorje.«
Zanimive so tudi navedbe Majcnovega sina. še v marcu je obiskal svojega očeta v Zagorju m dobil od njega samo 50 din. Takrat mu je rekel oče, da bo v kratkem že kaj več prinesel domov. Fant sodi, da sta oče in Grašič vse dobro izvršene bankovce odnesla s seboj. Nadalje zatrjuje fant, da je delavnica v Zagorju obratovala že pol leta. Med gostilničarko štempihar-jevo in mesarjem Koširjem je gotovo vladala velika zaupna sloga. Zdaj si ljudje tudi vedo razlagati, zakaj je mesar Košir pripravil gostilničarko do tega, da je poročila štempiharja, ki je doma blizu št. Jurja pod Kumom, čeprav so ji domači branili poroko, štempihar je sedaj na orožnih vajah in bo gotovo vedel še kaj več povedati, kako se je delal denar v njegovi skriti podstrešni sobici. Zagorjani splošno sodijo, da je bil motor vsega ponarejeval-skega pokreta v Zagorju Košir sam. V koliko pa je z afero v zvezi štempihar in v koliko ve on kaj o ponarejanju denarja
na Vrhovem. bo šele dognala preiskava. Košir je dovzeten za različne pustolovščine in tako ga je pač lahko omrežil bivši zagorski gostilničar Grašič, ki je Koširja v dušo poznal. Košir je imel vedno opravke v kumljanskih hribih in je nedvomno tam gori tudi vzdrževal stike z Grašičem. ki mu je svetoval, naj si pomaga s ponarejanjem denarja. Vsekakor je Košir največ žrtvoval za nabavo materiala, ki je bil ves kupljen v Zagrebu. Košir ni bil samo željan denarja, marveč tudi časti in je hotel že večkrat postati poslanec ali vsaj župan. Pri zadnjih volitvah so ga nekateri kaj lahko pripravili do tega, a je kandidiral na Hodžerovi listi in ta neumnost ga je stala lepe tisočake. Kdor hoče kaj veljati, mora imeti denar, si je mislil Košir, pa naj že bo zaslužen ali kakorkoli pridobljen. Poslej bo imel čas razmišljati, da je tudi pohlep po denarju in časti le velika zabloda...
Snoči so Koširja in šteir.piharjevo odgnali k sodišču v I,it:ji. Ni dvoma, da bodo prišle na dan še zanimive podrobnosti, zlasti to. kam so šli dogotovlieni petstc-taki. V Zagorju je bilo včeraj ves dan živo kakor v panju in vsa javnost napeto pričakuje, kaj bo prinesla na dan preiskava spretnih orožnikov in litijskega sodišča.
Tragična smrt inž. Zlatka Najžerfa
Potniški vlak je zajel avto in Najžerja ubil
Maribor, 21. maja Včeraj se je pripetila na železniški progi Grobelno-Rogatec-Krapma usodna nesreča, ki je terjala mlado življenje Okoli pol 11. ure se je pripeljal do železniške proge v bližini Krapine osebni avto. V vozilu sta bila inž. Zlatko Najžer iz Maribora in šofer, ki je vozil avto. Ko je privozil avto do železniških tračnic, pa je že prisopihal potniški vlak. ki js v naslednjem trenutku zajel avto in ga potegnil s seboj kakšnih 150 korakov, dokler se ni ves zdrobljen sesuli ob železniški progi. Strojevodja je vlak sicer ustavil, toda bilo je prepozno. Ob avtomobilu je ležalo strahotno razmrcvarje-no truplo inž. Najžerja dočim je ostal šofer po čudovitem naključju popolnoma nepoškodovan.. Takoj je prispela na kraj usodne in pretresljive nesreče komisija, ki je ugotovila dejansko stanje Nesreča se ne bi mogla pripetiti, ko bi bile na omenjeni
progi železniške zapornice Ohiastva skušajo dognati podrobne vzroke te grozne nesreče, ki jc globoko pretresla vso okolico.
Inž. Zlatko Najžer jt dožive! bridko smrt v najlepši življenjski djbi, star 32 let. V Mariboru, kjer ie bil doma, je bil zelo priljubljen Užival >e splošno spoštovanje. Pokojni inž. Najžer je bil sin upokojenega davčnega uradnika g Matije Najžerja m brat svoicčasnega znanega nogometaša L. Najžerja V zadnjem času je bil uslužben v tekstilni stroki. Vest o njegovi prerani, tako nesrečni smrti je zbudila v Mariboru iskreno sočutje z njegovo usodo in sočustvovanje s trpko preizkušenimi svojci. Najžerjevo truplo bodo prepeljali v Maribor in bo pokopan na pobreškem po kopališču Spominu nadebudnega mladega inženjerja bodo ohrani!: časten spomin vsi. ki so ga poznali. Žalujočim svojcem tudi naše globoko sožalje!
Kje bo stala litijska meščanska šola ?
Po petih letih še vedno pastorka pod tujim krovom
Litija, 20. maja O litijski meščanski šoli se je pretočilo precej črnila, uradnega kakor tiskarskega. Poteka medtem že peto leto, odkar deluje meščanska šola, toda domuje pod tujim krovom. Zaradi nove, resnično potrebne stavbe je bilo že kakega pol ducata ogledov in komisij. Bilo je tudi več odločb glede stavbišča in zidave, a kaj, ko se delo ni pričelo. Ko zaključujemo peto učno leto, smo imeli spet komisijski ogled, ki so se ga udeležili tudi zastopniki kr. banske uprave. Komisija je obšla primerna stavbišča v Litiji in v Gradcu pri kolodvoru podali pa so se tudi na grbin-sko Dobravo, kamor se zadnja leta razvija Litija zaradi primernih stavbišč, svežega zraka in prisojne lege. Komisija je izbrala tri stavbišča, predvsem parcelo vrh Dobrave, planote med Litijo in Šmartnim. Kraj je idealen, toda pozimi močno vetroven. Druga parcela je na grbinski Dobravi. Večina komisije je ugotovila, da je ta prostor zelo zadovoljiv zaradi mirne lege, krasnega razgleda na Litijo pa na Sv. Goro in ostali venec hribovja. To stavbišče
je priporočljivo tudi zaradi prikladnega dostopa s šmarske strani, odkoder je že zdaj četrtina učencev. Tretje stavbišče je pa na graški Dobravi nad predilnico. Vsa zemljišča, ki obdajajo predilniško parcelo, ao last Mautnerjeve predilnice. Tudi dovozno cesto bi bilo treba zgraditi preko tovarniškega zemljišča, kar bi bodočo meščansko šolo utesnjevalo. Nevtralni člani komisije iz Ljubljane so bih mnenja, da meščanska šola ne spada v industrijsko okolje. Klasificirali so vsa tri navedena stavbišča s točkami in končno besedo bo-izrekla kr. banska uprava.
Starši žele, da bi bil vsaj poslednji komisijski ogled ploden. Od prvega ogleda (4. oktobra 1934, torej že skoraj pred 6 leti) je poteklo že ogromno Save skozi Litijo. Zdaj ni treba več toliko časa čakati, saj je upravni odbor meščanske šole nabral že okrog milijon dinarjev v gradbeni fond. če bodo odločujoči možje krepko po-prijeli, bodo lahko že to poletje zapele prve lopate. Naša meščanska šola, pastorka pori tujim krovom, se nikakor ne bo razmahnila, dokler ne bo v lastni stavbi.
Dolenjski kmetje in ciganska nadlega
Oblastva naj bi cigane naselila na Gorjancih
Novo mesto, 21. maja Malokateri kraj na Dolenjskem ima naseljeno tako obsežno cigansko družino kakor okolica Novega mesta. Tod tabore cigani na prostem v majhnih šotorih, ki jih najrajši postavljajo ob gozdovih in cestah. Preživljajo se s priložnostnim zaslužkom, pri delu na cestah in kamnolomih, kjer se včasih izkažejo kot izvrstni delavci. Toda stroj jim je večidel odvzel tudi ta borni zaslužek. Poljskih del cigani niso vajeni in
jih kmetje ne jemljejo radi na dnino. To da vsak čilovek se mora z nečem baviti, da se preživi. Zaradi škode, ki jo povzročajo cigani z načinom svojega življenja po goz- [ dovih, senožetih in jeseni na sadežih, so j cigani omraženi pri kmetih, ki morajo tr- ' peti škodo. Zaradi tega povsod gledajo, da se ciganov čimprej iznebijo in preganjane! se selijo iz kraja v kraj pristojne občine. Cigansko romanje je večno. Pogostokrat se dogodi, da kmetje s silo naženo cigane s
svojih zemljišč. Do take bitke je prišlo pred dnevi pri Dolnjih Kamemcah, kjer so
cigani taborili v gozdu Rrezovci
Posestnik Anton Koračin, ki jc ugledal na svoji senožeti ciganskega kon>a, je priče! žival preganjati. Pozval jc cigane, naj odstranijo konja s paše. Padli so različni ostri izrazi in je prišle do nasilja. Posestnik je s samokresom nekajkrat ustrelil. Streli so ciganc privabili iz šotorov m že so tudi cigani začel' strelj: M Ob< n/eni s sekirami in palicami so cigan obkoUi Kora-čina. ki sc jc zavojevčlcc\ na vso moč otepa!, vendar ga jc premoč kmalu zmagala. Dobii jc močan udarec s sekiro po hrbtu in remenu in sc jc pri priči zruši! V' boj so posegle tud' ciganke, k- so st kakor «sc vr-gle nad kmet? in ga pričele obdelavati s palicami Krai vsemu tr mr počet 'u so napravili še!e orožniki, ki so prih]te!i na pomoč.
Glavne krivce pretena so zap-'i. posestnika pa so morali spravit' k zdravniku. S tem pa zadeva še ni bila opravljena Kmetje iz treh vasi so se zglasili v močnom ;vlpo-sianstvu na sreskem r.ačcfstvu v Novem mestu in so zaprosil*, nai oblastva preženo cigane iz tamošnjih krajc-v T'» se ie zgodilo. Nad 80 ciganov je morale iz prečen-^ke občine v Šmihel-Stopiče kjer se jih pa seveda tudi niso razveselili Ciganskemu rodu pri nas pač nc br konca ker je zelo »lodoviten Potrebni bodo ukrepi, ki bodo ustrezali našim kmetom. pa tudi ciganom Prizadete dolenjske občine s^ bile /e pred leti voljne da se v svrho kolonizacije ciganov kupi v obir.očiu Gorjancev zemljišče. kamor nai se nasel;jo vsi dolenjski cigani Podobno kolonizacijo so uredili na Hrvatskem in tud: drugod, kier ie ciganski živelj močno zastopan Kolonisti se počasi
poskusite 1 — 2
ASPIRIN
tablete
B A
[BAYERl
E J Ni drugega zdravila po imenu
---- ..Aspirin", temveč edino-le
..Bayer"-jev Aspirin.
Ogl .«g pod S b, J769? od ?2 «11 1919
navadijo na pridclcvan.e koruze, rede prašiče in konje iis s- tako omogočijo nakup ostalih življenjskih potrebščin Edino na ta način bo mogoče rešit stari problem Če pa se to ne bo zgodilo bo dolenjsko prebivalstvo venomer pr ča vedn.h sp jrov in preganjanj ciganov iz kraja v kraj
Po roparskem napadu v WolSovi ulici
Po prvi cenitvi je razbojnik odnesel več ko za 2ooeGoo
din zlatnine in dragotm
Ljubljana. 21 ma|a
Drzni roparski napad v juvelirski trgovini Ludvika Černcta v \Volfovi ulici, o ka terem smo včeraj poroča'i. je še danes predmet živahnih razglabljati' in ugibanj na ljubljanskih ulicah Dejstvo je pac. da je takšen gangsterski, prav po amerikanskem načinu uprizorjeni in izveden razbojniški napad precejšnja senzacija za Ljubljano, ki je ne doživimo kar tako vsako 'eto in vsak dan Osamljen- primeri Hacetov in Bradešk še nikakor ne morejo ovreči dejstva, da se je vlomilec priklati! od kje drugod, saj je sam napadeni in težko oškodovani juvelir prepričan da ie bil vlomilec tujec. Izključeno pa seveda tudi ni. da se je neznanec tujega narečja samo poslu žil v svoje kritje Kakor vse kiže je bil to vlomilec precejlnje rutine ir ve!'ke drznosti. Moral je pač precei časa oprezovati pred lokalom, da je našeil prave priliko, to se pravi, da je zalot'1 juvelirja samega vendar bi mu lahke prav ta priložnost po stala vsak trenutek usfvdra saj ie oh času ■noldanskega odmera WwHnva ulica ena najbolj živahnih in obljudenih cest v cen fru mesta
Razumljivo ie. da napadeni juvelir ni bi' v stanu klicati na pomoč, ko mu je razboj
nik naperil revolver na prsi z grožnjo, da bo streljal ob nam anjšem uporu ali klicu Trenutek prei ni:i ie zlatar odnr! blagajno na prošnjo, naj mu pokaže radi nakupa kakšen dragocen zlai nr^tan T< je bila blagajna. v katero zaklepa io juve'irj; čez poldne in čez noč svoje najdragocenejše prodajne predmete Vlomilec jo je pošteno oplcnil in izpra/n;l še vrsto poln in kaset z zlatimi urami, zapestnicam- verižicami in prstan' Skoda še n* točn< ugotovljena, cenijo pa jo najmani na 200 (M 0 din. saj je pobasal vlomilec v žepe okrog 80 zlatih zapestnih ur, k' so že same vredne blizu lOO.OOO din Vsekakor pa bo t o»ta'im na-plenjenim blagom vsota nastale škode da-Icko presegala to števiTko Juveli» 'e bil seveda zavarovan.
Po'icija z vso intenzivnostjo nadaljuje preiskavo v vse smeri Važno je. da uspelo daktiloskopu posneti nj.tanmc vlomilčeve prstne odtise Obveščene so vse policijske in žandarmeri jske posta ie v držav' in sploh ves varnostni aparat Zločine- bo pri tej precizni organizaciji zasledovanja domala nemogoče, vnovčiti nakradene predmete. Natančnejše rezultate čuva policija v interesu preiskave v tajnosti.
V sanjah je zaklal človeka
Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil oproščen
Celje. 21 maja Pred senatom okrožnega sodišča v Celju s; je zagovarial Stefar. Kršan posestnik v Črnem vrhu pri St. Juriju ob Taboru, ker je v noč* na 25 februarja v Škornjem v šoštanjskem okraju z nožem suni! Albina Zazija v trebuh in ga tako težko poškodo val, da je žaži umrl Kršan je v zagovoru navajal da je prišel 24 februarja k posest niku Rženičniku vSkorn jem in kupil od njega telico Ko so nato popili nekaj žganja in jabolčnika, so Kršanu na poti domov odpovedale noge in je zato prenočil pri Rženičniku. Legel je oa klop pri peci, v isti sobi pa so spali še trije drugi moški, med njimi Zaž' in tudi sam gospodar Rženič-nik Kršan je trdno zaspal, naenkrat pa se mu je v sanjah zazdelo, da ga nekdo treplje po prsih, da bi mu izmaknil denar Takoj nato se mu je zdelo, da je nekdo napadel od zunaj Rženičnikovo hišo. Kršan je skočil v temi pokonci, pograbil stol in z njim mahal okoli sebe. Kričal je. kje je hišni gospodar, in v mnenju, da so napadli razbojniki hišo. razsajal po sobi. razbil okno in izdrl okenski okvir. V hiši so vse vprek kričali domačini, ki so se v temi zaman trudili, da bi Kršana umirili. Kršan je, mi-
sleč, da gre za roparski napad, mahal okoli sebe tudi s svojim ma'im žepnim nožem in je pri tem prizadejal Albinu žažiju vbodnino na levi strani trebuha Končno je Kršan skozi okno planil na prosto in z okenskim okvirom v roki tekel naravnost do tri četrt ure oddaljene orožniške postaje. kjer je javil, da so Rženičnikovo hišo napadli roparji Albrn Zaž i je bil sicer operiran, toda nastopila je takoj pljučnica, kateri je podlegel.
Pri razpravi so priče potrdile Kršanov zagovor. V svetovni vojni je Kršana zasula granata. Od takrat čuje bolj slabo in ima večkrat bolečine v glavi. Priče so tudi potrdile da je miren in dostojen človek, da pa v spanju večkrat glasne govori ali za-kriči, čim se mu pa oglasi žena ali sicer kak znan glas, se takoj umiri.
Branilec dr. Ernest Kalan je predlagal oprostitev, ker je Kršan storil dejanje v času, ko zaradi skaljene zavesti ni mogel pojmovati narave in pomena svojega dejanja. Sodišče je razglasilo razsodbo, da se Kršan oprosti, ker je priš',o do prepričanja, da je njegov zagovor utemeljen in da je bil ob času dejanja res v stanju skaljene zavesti.
pregled
češka in slovaška antologija slovenske
lirike
V istem viharnem letu. s časovnim presledkom nekaj mesecev, sta izšli češka in slovaška antologija slovenske lirike. V sedanjih razmerah ni moglo biti med izdajatelji in sodelavci obeh zbirk nobenega stika in dogovora; vsaka teh knjig se je pojavila čisto zase, ta v Pragi, ona v Bratislavi. Obe sta dobili podoben naslov: Slovaška. ki je izšla prva, se imenuje »P i e-s n e z p o d Triglava«, češka pa »H v e z d y nad Tri glave m«. Naslov češke antologije vsebuje neko simboliko in ustreza nekoliko tudi izbiri pesmi, med katerimi prevladujejo temni, zamišljeni, resnobni toni. Slovaška zbirka se zdi po celotnem tonu ve''rejša. odtod tudi naslov »Pesmi izpod Triglava«.
Primerjava med obema zbirkama se vsiljuje sama po sebi. Na zunaj imata obe zbirki skoraj enak format in ta kakor ona lično opremo, t.^ra češka je elegantnejša po tisku in papirju. Obe sta opremljeni s kratkim orisom slovenske lirike: v češki ga je spisa! dr. Oton Berkopec, v slovaški dr Tine D e b e 1 j a k. Vprav presenetljivo je, da ie obseg obeh zbirk isti: sto strani. V slovaški antologiji je zastopanih 21 pesn.kov s 57 pesmimi, v češki 23 pesnikov s 45 pesmimi. Velika razlika med obema knjigama je v tem. da je slovaško antologijo prevedel en sam avtor. Koloman K. G e r a 1 d i n i, znan kot mlad. nadarjen slovaški lirik, med tem ko sta
gradivo za češko zbirko izbrala in uredila Oton Berkopec in Josef H o r a, prevajali pa so pesmi Kamil B e d n a f, Jan C a r e k, Josef H o r a, ,František N e c h-v a t a 1 in Karel N o v y. Izmed teh je prevedel največ pesmi (21) Josef Hora, ki je sam prvovrsten češki pesnik, eden največjih na sodobnem češkem Parnasu, priznani mojster modernega češkega verza in izkušen prevajalec iz ruske poezije. Kamil Bedna? je prevel 17 pesmi, Jan čarek 5, Fr. Nechvatal 1 in K. Nov# 1. Slednji je odličen pripovednik (v slovenščini: »živeti hočemo« in »Samotni Krešin«) in njegov prevod Murnove kratke »Balade« je bolj izraz solidarnosti s to antologijo, kakor pa plod večjega prevajalskega dela na področju slovenske poezije. Bednif, Nech-v&tal in čarek so pesniki. Prvi se je uveljavil v zadnjem času z zbirko »Rok«, drugi je izdal nedavno zbirko epično-liričnih motivov »Materske znameni«, Jan čarek pa zavzema vodilno mesto med pesniki ruralistične smeri. Tako je češka antologija, pri kateri je izdatno sodeloval njen iniciator in najožji jezikovni svetovalec vseh prevajalcev, dr. Oton Berkopec, delo več oseb, medtem ko nosi slovaška osebni pečat enega samega prevajalca. V tem je lahko prednost, pa tudi senčna stran sleherne take zbirke. Medtem ko je slovaško zbirko Izdala »Slovaško-jugoslev. liga (dijaški odbor) v Bratislavi v grafični opre-
mi J. Cincika, je češka izšla v opremi F. Muzike pri »Melantrichu« v Pragi kot 40. zvezek zbirke »Poesie«, ki jo urejuje znani
literarni kritik A. M. Piša.
★
Pri vsaki antologiji sta najvažnejši: izbira avtorjev in njih pesmi z ene strani in z druge kvaliteta prevodov.
Glede izbire avtorjev in njih pesmi naj navedemo samo nekoliko primerjalnih podatkov. Geraldinijeva zbirka se začenja z Župančičem in ne upošteva ne Ketteja in ne Murna, takisto ne Cankarja. Njeno težišče je v povojni poeziji. Najobilneje so zastopani Župančič (6 pesmi), Gradnik (7), Kosovel (12) in Edvard Kocbek (6). Med
Peenjk Jogef Hora
pesniki so tudi Rudolf Maister, Cvetko Go-lar, Anton Debeljak in Anton Podbevšek, ki jih češka antologija nima. Geraldinijevo zbirko zaključuje Kocbek. Češka zbirka se začenja s pesmijo Iv. Cankarja iz »Lepe Vide«, Župančič je zastopan s sedmimi pesmimi, med katerimi so tudi celotna »Duma«, »Z vlakom« (tudi v slovaški zbirki) in »Slap«, Kette in Murn sta zastopana vsak z dvema, med njimi Kette s pesmijo »Na trgu«, ki je v finem prevodu J. Hore pokazala nekoliko strukturalne sorodnosti obeh jezikov. Siivin Sardenko je predstavljen v obeh zbirkah z isto pesmijo, kar je zanimivo naključje, Alojz Gradnik ima v češki zbirki samo dve pesmi, kar ni pravično odmerjeno, če upoštevamo njegov pomen v slovenski poeziji (s te strani je tudi Igo Gruden z eno samo pesmijo premalo zastopan, če uvažujemo, da imajo nekateri liriki manjšega pomena po dve pesmi). Golio predstavljata pri Geraldini-ju 2, v češki zbirki pa 1 pesem (Marche funebre v Horovem prevodu), Janko Glaser ima v obeh zbirkah po dve pesmi, izmed katerih je ena istovetna, Fran Al-breeht ima v obeh zbirkah »Molčali smo«, toda Geraldini je dostavil iz njegove lirike še eno pesem. Joža Lovrenčič ima v obeh zbirkah po eno različno pesem, France Bevk je v češki antologiji zastopan z dvema, v slovaški z eno pesmijo, ki je istovetna z ono v Horovem prevodu. Miran Jarc je v Geraldinijevi zbirki izpuščen, zato pa sta ga Berkopec in Hora pravilno in pravično upoštevala in mu prisodila dve pesmi (obe v prevodu K. Bednima). Tudi T. Seliškarja Geraldini ne pozna, medtem ko ima češka zbirka dve njegovi pesmi. Anton Vodnik je v Berkopec—Horovi Izbiri zastopan z eno, v Geraldinijevi z dvema pesmima, takisto Vida Tauferjeva. Srečko Kosovel je našel za svojih pet pesmi
češka prevajalca v čarku (1) in Bednaf u (4). Jože Pogačnik je v češki zbirki zastopan z dvema, v slovaški s tremi pesmimi, France Vodnik v slovaški z eno, v češki z dvema, Edvardu Kocbeku je češka antologija odmerila dve pesmi, Miletu Klopčiču pa tri pesmi, katerih prvo bi lahko nadomestila kakšna druga, medtem ko je Geraldini prevel samo eno, kar je nezadostno. Božo Vodušek ima v vsaki izmed obeh antologij eno pesem, Bogomil Fatur
pa je zastopan samo v praški zbirki. *
To je vnanji pregled obeh antologij, ki pričujeta, da ima slovenska poezija svoje prijatelje ob Vltavi kakor pod Tatrami. Njene pesmi zvene lepo v jeziku Vrchlicke-ga kakor v jeziku Hviezdoslava — v dveh medsebojno mnogo bolj sorodnih književnih jezikih, kakor so severnonemška in juž-nonemška, severnoitalijanska ali južno italijanska narečja. Izbira pesmi je pri sleherni antologiji delikatno vprašanje in vedno dopušča široko diskusijo. V splošnem bi dejal, da je Berkopec—Horova izbira boljša, preudarnejša, posledica večjega poznanja in finega okusa: nje prevladujoča nota, ki ustreza razpoloženosti češkega človeka (domovina, zemlja, minljivost, smrt) je bila že omenjena, če pa vzamemo, da je Geraldini sam izbiral, moramo biti zadovoljni. da je s svoje svetomartinske perspektive pokazal tolikšno razgledanost.
Primerjanje prevodov — to bi bila snov za seminarsko nalogo, ki ne bi posegla samo k jezikovnim vprašanjem, marveč tudi k strukturalnim in poetično formalnim problemom. Prav take primerjave prevodov z izvirnikom najbolj pokažejo .kakšne težke naloge si zastavljajo prevajalci tako krhke, subtilne poezije, kakor je na pr. Župančičeva, Kosovelova, Klopčičeva i. dr. Po pesniških kvalitetah presegajo
Jetika in Slovenci
S tesnobo v srcu smo pričakali letos pro-tijetični teden; ne vemo, kaj nam lahko prinese jutrišnji dan. Morda je v našem slovenskem občestvu tudi nebroj takih posameznikov, ki so ob pozivu k sodelovanju v protituberkuloznem tednu z gesto obu-panca zamahnili z roko mimo svojega obraza, češ: letos pa časi za plemenita hotenja in stremljenja niso primerni, ker vsepovsod vlada samo groba sila in ni nikjer več ljubezni in spoštovanja človeka do človeka. Hvala bogu, tako boflo morda govorili le posamezniki, narod sam pa ve, da ima ravno letos protijetični teden svoj posebni pomen ...
Letos je minilo deset let, odkar deluje med Slovenci protijetični pokret na zasebni vnemi in prizadevnosti Dne 16. februarja 1930 leta je bil ustanovni občni zbor Osrednje protituberkulozne lige, prednice današnje protituberkulozne zveze in letol stopa zveza v drugo dobo svojega uveljavljanja. v dobo izvrševanja svojega programa. Ta program je obsežen v geslu letošnjega tedna: Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške postelje! Deset let smo gradili na temeljih, ki jih mora imeti vsak soliden protijetični pokret. Izgradili smo v ljudstvu smisel in razumevanje za te Ijud-sko-zdravstvene potrebe, svoji organizaciji smo dali trdno finančno osnovo... Ves narod smo pripeljali pod zaščito naših 21 protituberkuloznih dispanzerjev in 47 krajevnih protituberkv.loznih lig. Posrečilo se nam je, da smo mobilizirali vsa plemenita srca Slovencev za naš pokret. Stotisoč presega število oseb, ki so šle skozi naše protijetične dispanzerje in so v njih dobile tolažbe in zdravja. Motna rontgenska luč v zatemnenih ordinacijskih sobah dnevno izžareva od sebe upanje v zdravje za mnoge, ki prihajajo v dispanzerje po pomoč. V tej motni luči se slikajo sence postav naših dispanzerskih zdravrAkov in sester.
Naša prizadevanja bodo rodila trajen uspeh le tedaj, ako s\'oj pokret naslonimo na protituberkulozne dispanzerje, ki so osno\-ne celice v borbi proti jetiki. Ti naj bolnike iščejo, jih privabijo k sebi, ugoto-
e vesti
Peter—Ljubljana, ki sta v preteklem letu pokazali mnogo delavnosti. A tudi ta občni zbor se ni mogel vršiti.
* Posnemanja vreden vzgled. Ugledno podjetje elektrotehnične stroke je sklenilo ob priliki letošnjega protituberkuloznega tedna sporazumno z uslužbenci odtegovati primeren znesek od uslužbenskih mezd ter ga mesečno odvajati Protituberkulozni zvezi za njene namene. Podčrtavamo to dejstvo, ki je izšlo iz lastne pobude tega podjetja v tesni povezanosti z razumevanjem in zrelostjo uslužbencev, ki se zavedajo važnosti in pomena protijetične borbe. Zlasti pa je hvalevredno, da ta sklep ni vezan samo na dneve protituberkuloznega tedna, ampak se bo izvajal do nadaljnjega. Posnemajte! — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Pri hemoroidih (zlati žili), zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po zaprtju, prinese uporaba naravne Franz-Josefove grenčice prijetno olajšanje.
Reg. S. br. 15485/35
*	Letalska zveza Splita z Zagrebom, Sarajevom in Beogradom se bo pričela s 1. junijem. Vsak dan, razen nedelje, bo letalo krenilo ob 6.30 zjutraj iz Zagreba v Split, kamor prispe ob 7.40. Ob 7.50 bo nadaljevalo polet v Sarajevo, kamor prispe ob 8.30. Iz Sarajeva poleti ob 8.50 v Zagreb, kamor prispe ob 10.10. Iz Sarajeva bo prav tako vsako jutro ob 8.55 letalska zveza z Beogradom, kamor prispe letalo ob 9.50. Vožnja stane: od Splita do Zagreba 450 din, od Splita do Beograda 700 din in od Splita do Sarajeva 350 din.
*	Da se razjasni smrtna nesreča pri je-perci. Ponovno smo poročali o tragični smrti Franca Pavca, uglednega krojaškega mojstra iz Goric pri Golniku, ki se je 14. maja na kolesu peljal v Ljubljano, pa ga je pri Jeperci podrl neki avtomobilist. Pavec je bil nezavesten odpeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer je naslednji dan izdihnil. Doma v Goričah so ga 17. maja pokopali. V »Jutru« smo potem objavili pismo očividca te nesreče. Zdaj smo prejeli še pismo pokojnikove sestre gdčne. Marije Pavčeve, učiteljice na Trebiji, pošta Gorenja vas nad škofjo Loko. Toplo se
ve diagnozo, skrbe za družino v socialnem in zdravstvenem pogledu Bolnike je treba zdraviti, toda tako, kakor značaj te bolezni zahteva: v bolnišnicah, v primernih prostorih, s potrebno op>emo in pod strokovnim vodstvom, ali po potrebi v modernem zdravilišču.
Letošnji protijetični teden mora biti pričetek velike propagandne akcije za dograditev naše protijetične zgradbe: dobiti moramo vse, kar je potrebno za drugo stopnjo našega uveljavljanja, bolnice, zdravilišča in ljudsko zavarovanje. To smoter ne bo dosežen jutri, več let vztrajne borbe bo treba. Toda začeti moramo takni. zbrati moramo samo sredstva, da čim večjemu številu bolnikov omogočimo uspešno zdravljenje v že obstoječih ustanovah. Sami moramo zbrati primerno velik sklad, da bomo z njim priskočili na pomoč vsaj v najnujnejših primerih. Uspehi v preteklosti, ki so bili ustvarjeni tudi z velikimi oviiami, nas morajo navdajati z zavestjo, da bodo tudi v bodočnosti napori v korist ljudskega zdravja in socialnega napredka rodili lepe uspehe. Ta teden pa naj bo posvečen naši socialni in srčni kulturi, zavesti naše vsti-narodne skupnosti, ki revnih in bednih noče pustiti umirati
(Dr. Joža Bohinjec ob otvoritvi protituberkuloznega tedna).
Vrednota
Lutz peč!
* Glavne skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda letos ne bo! Za nedeljo dne 2. junija je bila letos sklicana glavna skupščina CMD v ljubljanski Kazini. Bil je namen, da se v teh usodnih časih v središču Slovenije manifestira volja po čim vnetej-šem delu za našo narodno obrambo na meji. Toda v smislu nove uredbe, ki za-branjuje vsa zborovanja in manifestacije, je bilo osrednje vodstvo CMD včeraj obveščeno, da se letošnja glavna skupščina ne bo mogla vršiti. Za sinoči je bil tudi sklican občni zbor obeh podružnic CMD št.
zahvaljuje očividcu za poročilo v »Jutru«, saj je šele iz tega poročila zvedela za strašno nesrečo in je šla brata iskat v bolnico, kjer bi bili revčka pokopali čez nekaj ur kot popolnega neznanca, brez obvestila domačih, saj pokojni ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Sestra nadaljuje: »Ker mi je bil pokojni najdražji brat, ostanem plemenitemu gospodu hvaležna vse življenje za njegovo dobro delo. Gospoda naj-prisrčneje prosim, da mi sporoči vse podrobnosti nesreče in zadnjih trenutkov zavesti ljubljenega pokojnika, ki zapušča mlado vdovo in dva mesca starega sinčka. Ker sta bila žena in otroček popolnoma odvisna od pokojnikovega zaslužka, je udarec dvakrat strašen, že po lastni izjavi plemenitega gospoda popolnoma zaupam v njegovo visoko poštenost in ga prosim, da s svojimi dokazi kot očividec pomaga zapuščeni vdovi in osirotelemu otroku vsaj do nekake odškodnine za nenadomestljivo izgubo. Zato vljudno prosim njegovega imena in dovoljenja, da ga smem navesti kot pričo. Krivec govori, da je ponesrečenec sam kriv nesreče, čeprav je znano, da je bil avtomobilist brezobziren. Ni ga bilo v bližino, ko so njegovo žrtev pokopali, da bi vsaj z besedico pokazal obžalovanje za svojo neprevidnost.« — Objavljamo to pismo z dovoljenjem gdč. Marije Pavčeve in obenem prosimo gospoda, kateremu je namenjeno, da dvigne pismo v uredništvu »Jutra«.
* Pižmovke se spet pojavljajo. Od lanskega leta, ko je pojav izrednega števila pižmovk vznemirjal prekmursko kmečko prebivalstvo, se je zdelo, da so te nevarne škodljivke nekam izginile. Zadnje čase je pa spet slišati o njih. Neki kmet v okolici Murske Sobote je dan za dnem pogrešal piščance, dokler ni končno pomislil na pižmovke. Izsledil jih je blizu gospodarske-
Mladim materam in ženam pripomore po češčih nosečnostih naravna Franz-Josefova grenčica — najpogostejše že v malih količinah do rednega delovanja črevesja.	Reg. S. br. 15485/35
Najzabavnejša burka, ki bo izzvala cel orkan smeha! Razveseljevali Vas bodo najboljši komiki ln to Paul Kemp. Lucle English ln Georg Aleksander. — Vesela vsebina tega filma bo nudila vsakomur obilo razvedrila! V glavni vlogi šarmantna KaTIIE NAG V.
Hala
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
a ženita
KINO UNION, tel. 22-21
zlasti Horovi prevodi Geraldinijeve; skušaj primerjati samo oba prevoda pesmi »Z vlakom«: ter Hora ni ostal samo zvestejši besedilu izvirnika, marveč tudi ritmu, tonu in notranjemu patosu te Župančičeve značilne pesnitve. Nedvomno bo lahko šla revialna kritika globje v primerjalno razčlembo, kakor bi mogli mi na tem mestu, zato ji prepuščamo, da se — kakor zasluži prizadevanje sodelavcev obeh antologij — temeljiteje zaustavi pred obema zbirkama.
Slovensko kulturno občinstvo pa naj ne pozabi, da sta oba dokumenta češkega in slovaškega zanimanja za našo literaturo nastala pod neprijaznim nebom, v času, ki je kaj nevšečen za poetično delo in za ideale kulturnega zbliževanja. Tem hvalež-nejše smemo potemtakem sprejeti sadove plemenitega prizadevanja naših prijateljev.
Zapiski
ALPHONSE DAUDET V viharju in grozi sedanjih dni so našli francoski listi toliko miru in občutja kulturne kontinuitete, da so posvetili cele stolpce stoletnici rojstva Alphonsa Daude-ta. Ljubeznivi pripovednik, avtor nesmrtnih »Pisem iz mojega mlina«, se to leto nene-homa pojavlja v francoski kulturni zavesti, kakor dobri duh, ki bi hotel vliti svojemu narodu poguma in vedrine. O njegovem delu in osebnosti izhajajo vedno novi članki, spomini in študije, in idilična postava Tartarina iz Tarascona, v kateri je Alphonse Daudet oživil toliko pristnega provencalskega humorja, se v časniških stolpcih srečuje z obličji današnjih bojevnikov ki iz zraka sejejo smrt in grozo.
Daudet je pripadal struji francoskih na-turalistov, toda ta njegova včlenjenost v novo slovstveno strujo je bila bolj vnanja
in osebna, kakor pa načelna. V resni ci je t bil Daudet preveč rahločuten pesnik, da bi se mogel iz srca ogreti za hladno, »znanstveno«, »objektivno« književnost. Njegov delno avtobiografski roman »Le Petit Cho-se« (1868) je eden najlepših opisov mladosti v vsej svetovni literaturi, tepla in življenjsko resna knjiga, ki gane čitatelja s svojo ponekod bridko vsebino. »Les Let-tres de mon moulin«, ki jih imamo Slovenci v Tavzesovem prevodu in v krasni izdaji z Justinovimi ilustracijami, so pričele izhajati 1. 1866. V teh »pismih« živi vsa Provenca s svojim modrim nebom, svojimi slikovitimi pokrajinami, z vonjem sivke in materine dušice, s soncem, ki daje t^j deželi moč in lepoto. Tudi v nadaljnjih knjigah se Daudet rad mudi v svoji Provenci, tako zlasti v romanu »Numa Roumestan« in v seriji knjig o Tartarinu iz Tarascona.
V romanu »Fromont jeune et Rieslcr ainčs se je Daudet obrnil v svet pariške industrije in se že močneje približal naturalističnemu okusu. V »Nabobu« slika tako zvano visoko družbo, v »Saphu« (slovenski prevod O. Župančiča) pa boheme in lahke ženske. Z naturalizmom in njegovim mojstrom Zolajem ga tu druži vneto iskanje »drobnih dejstev«, na katerih gradi svojo prozo; rad ima opazovanje, »slikanje po naravi«. Vzlic temu je Daudet tudi v teh »vernih podobah iz življenja« pesnik, ki vnaša v stvarnost svoje usmiljenje z ljudmi in svojo ironijo. Povsod kaže simpatijo za majhne ljudi, za trpeče, za izobčence lz družbe, za vse, ki so se morali odpovedati življenjskim radostim. Med njegovimi knjigami je tudi zbirka »Contes du Lundi«, v kateri je majhna novelica o francoskem učitelju, ki po pruski zasedbi Alzacije Lo-rene zadnjič poučuje svoje učence v francoskem jeziku. Na teh nekaj straneh je Daudet brez kakršnekoli vsiljive tenden-
| DOLINA VELIKANOV
ga poslopja, kjer so imele prepredene luknje, ter jih je trinajst pobil.
*	Huda nesreča sredi Beograda. Neki tovorni avto je v ponedeljek popoldne v ulici Jovana Rističa v Beogradu usmrtil 181etnega Konstantina Blagojeviča, učenca šoferske šole, medtem ko je nosača Boža Raciča zelo nevarno ranil.
*	Nevarno zločinsko družbo, ki je polnih 9 let kradla in plenila v okolici Leskovca v Srbiji, so te dni polovili orožniki. Tolpo je vodi neki Dušan Cvetkovič, ki je imel celo vrsto pajdašev in zaveznikov. Tolpa je izvršila po dosedanjih ugotovitvah 64 tatvin, kmetje pa se še venomer javljajo in opisujejo zločine in škoda
V naravnih barvah.
Epopeja junaštva in svobode. Film v stilu »ROBIN HOOD« Rusijo se stoletna debla, nasipi, mostovi in železnice. Požar se širi in kri se preliva ... za svobodo hrabrega naroda. KINO MATICA, tel. 21-24.	Ob 16., 19., 21. uri
Tudi Vi si morate ogledati globoki socijalni ameriški velefilm, ki je bil napravljen izrecno za predva- M_ _ _ jj _	J-»tj	Mladini izpod 16 let
janje v Rusiji!	C V&i&v £%CSj CŽSlŠsJŠJ je film neprimeren!
Nazorna slika socijalne bede malih ljudi, ljudi, ki se bore za svoj vsakdanji kruh, ljudi, ki prodajajo sebe in svojo mladost, da ne utonejo v siromaštvu predmestr.ih ulic. — KINO SLOGA, tel. 27-30. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
junija t. I.
JUBILEJNI TELOVADNI NASTOP SOKOLA III
na letnem ielovadišču ob ^ V Tyrševi cesti
* Obsodba bivšega odvetnika dr. Nikolaja Petroviča. Dolge dni se je vlekla razprava proti bivšemu beograjskemu odvetniku dr. Nikolaju Petroviču in njegovim ljudem, o katerih »delovanju« smo tudi v »Jutru« nekajkrat izpregovorili. V Beogradu je za razpravo bilo ves čas veliko zanimanje in je doseglo višek pri razglasitvi sodbe. Dr. Nikola Petrovič je obsojen na 2 leti strogega zapora in na 6.000 din denarne kazni, ker je dvakrat plačal podkupnino in vplival na sodnika Mihajla Ja-kovljeviča, da je nepravilno sodil v zadevi prodaje posestva pokojnega Milana Stoja-noviča in ustmene oporoke pokojnega Dimitrija Pejoviča Civilno sodišče bo še reševalo pravdo, ki jo je vložilo srbsko zdravniško društvo proti dr. Petroviču, ker ga je oškodoval za veliko vsoto. Soob-toženi sodnik Mihajlo Jakovljevič je bil oproščen, čeprav je bilo ugotovljeno, daje sprejemal podkupnino od advokata dr. Petroviča. Izginili so akti ministrstva za pravosodje, ki je določilo postopek zoper sodnika Jakovljeviča. Zaradi krivega pričevanja v prid dr. Petroviču sta bila obsojena neki Nikola Stefanovič in D. čurulič, vsak na 4 mesece zapora.
Pomisli, da je v vsakem dinarju, ki ga daruješ za protijetični pokret, skrita lučka upanja v življenje za naše je-tične bolnike! Darujte!
*	Krvava pesem noža. že delj časa se ni primeril uboj v okolici Slovenjega Gradca. V soboto pa je spet zapel nož svojo usodno pesem, žrtev fantovske podivjanosti je postal 251etni zidarski delavec Bricman Oto, ki se je vračal z dela s Pre-valj, kjer je delal pri gradbi Lahovnikove hiše. Ob prihodu v Slovenj Gradec sta zavila s prijateljem Dravšnikom Friderikom v gostilno k Murku. V gostilni je med drugimi sedel neznanec, ki se je spri z Dravšnikom. Bricman je hotel miriti, pri tem pa ga je neznanec zabodel z nožem v hrbet in mu zadal globoko, nevarno rano. Bric-mana so prepeljali v slovenjgraško bolnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu rešijo življenje.
*	Rok za vlaganje prošenj za ustanovo dr. Pavla Turnerja se podaljša do 31. maja 1940. — Rektor.
*	Album planinsKih slik »Iz naših gora« naročite še lahko po nizki ceni v pisarni Slovenskega planinskega društva, v Ljubljani Aleksandrova c. 4/1. Album bo vseboval 50 prvovrstnih tlik iz naših planin, posnetih po naših najboljših slovenskih fotografijah. (—)
« V Bohinj in na Komno bo Osrednje društvo SPD volilo planince ,1ne 1. in 2. junija ti. Iz Ljubljane odpelje avtobus v soboto ob 15. uri izpred evangeljske cerkve v Ljubljani in sicer do Savice, kamor pri.?pe okreg 18 ure. Najkasneje ob 21. uri bodo vsi udeleženci izleta v Domu |
SPD na Komni. Nedelja je na razpolago za izlete proti Bogatinovem sedlu. Sestop mimo črnega jezera čez Komarčo k »Zla-torogu«, od koder odpelje avtobus ob 19. uri nazaj proti Ljubljani, člani SPD naj si čim preje rezervirajo sedeže v avtobusu. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. 4/1. (—)
Iz LtisM^ane
n— Danešev jubilej. Gogoljev »Revizor« v proslavo Daneševega jubileja bo v nedeljo 26. t. m. v operi. 401etnica uspešnega dela priljubljenega igralca pri slovenskem gledališču, klasična komedija, ki bo izvajana v izvrstni predstavi, gost M. Mar-kovič iz Zagreba v poglavarjevi vlogi obetajo izredno zanimiv dogodek. Za 9. aprila rezervirane vstopnice dvignite do petka 24. t. m. opoldne pri operni blagajni, kjer je prodaja v naprej.
u— Krajevna protituberkulozna liga priredi drevi točno ob 20. uri v Frančiškanski dvorani veliko javno skioptično in filmsko predavanje o borbi proti jetiki. Predavanje bo objasnjevalo nad sto skioptičnih slik in propagandni kino film. Predavata gg. dr. Franta Mis: O jetiki in družini, dr. Prodan Josip: O jetiki kot nalezljivi bolezni. Na predavanje so vabljeni vsi, ki se za protituberkulozno borbo zanimajo. Vstop je prost.
u— Razstava E. Piščančeve v galeriji Obersnel podaljšana. Zaradi velikega zanimanja in umevanja, ki ga je pokazala publika za razstavljena dela Elde Piščančeve, se je lastnik galerije Obersnel odločil, da razstavo podaljša. Razstava bo odprta do 26. t. m. Vabimo ljubitelje lepe umetnosti, naj si ogledajo razstavljena dela. Vstop v razstavne prostore galerije Obersnel je brezplačen.
del čeških skladateljev in sicer Suka ter Martinuja. Izmed Sukovih del bo zaigral dve točki iz njegove cp. življenje in sanje in Martinuja pa dvoje preludijev. Ostali spored bo izvajala sopranistka Ksenija Kušejeva ob klavirskem spremljevanju pianista šivica, pri eni točki bo sodeloval kot spremljevalec klarinetist Miljuitin Rau-bar. Začetek ob 20. uri, pred,prodaja v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Dražba košnje v tivolskem parka bo v nedeljo 26. maja ob 9. v mestni vrtnariji. (—)
u— Za asfaltiranje Gajeve ulice je bila včeraj licitacija za oddajo del. Zaradi današnjih izrednih razmer je licitacija ostala brez uspeha. Mestna občina je zato takoj razpisala novo licitacijo v skrajšanem roku.
u— V počastitev Opomina gospoda Mihaela Hribernika daruje za društvo slepih neimenovan 100 din. —u Mestno zdravniško dežurno službo.
bo opravljala danes od 20. ure do petka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. žitko Jožica, Pleteršnikova ul. 13-1. telefon št. 47-^-64.
u— JNAD »Jugoslavija«. Danes ob 20. v društveni posvetovalnici seja upravnega odbora. Udeležba za načelnike sekcij obvezna. Točno!
u — Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval k desetletnici obstoja škof g. dr. Gregorij Rožman 200 din. Plemenitemu dobrotniku, ki je že ves čas tudi redni član te človekoljubne ustanove, izreka društvo najprisrčnejšo zahvalo.
Dr. A. F. FERENČAK,
zdravnik za kozmetiko, krčne žile in hemoroide, ne ordinira do 20. junija.
Zdravilišče
Radio - Therma
LAŠKO
Uspešno zdravljenje vseh revmatičnih obolenj, g ihta, ishiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
V predseziji do 30. junija pavšalne cene.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
u— Zrtvujmo za zdravje svojih otrok!
Šolska poliklinika objavlja: Najrajši do-prinasa človeštvo že od nekdaj žrtve za mladi, doraščajoči rod. Zato bo gotovo vsak Ljubljančan rade volje položil majhen dar v nabiralnike gospa, ki bodo jutri 00 mestnih križiščih nabirale prispevke v okviru protituberkuloznega tedna za nov roentgenov aparat, namenien. šolski deci. Mogoče bo prav tvoj otrok potreboval pomoči, zato naj ne bodo ušesa gluha za prošnje nabiralk. Najlepše plačilo je pač zdrav in smehljajoč sijaj v dečjih očeh in njihova okrogla nasmejana, rdeča lica. Z dinarskimi darovi boste prispevali k prepotrebni nabavi roentgenovega aprata, ki bo pravočasno ugotovil kal bolezni, da se ne bo razbohotila in uničila nežnih telesc. Jutršnie geslo je: »Vsakdo daj dinar za zdravje otroka!« Šolska poliklinika v Ljubljani.
u— Pianist Pa\ej givic bo sodeloval
kot solist na koncertu, ki ga bo priredila v ponedeljek 27. t. m. koloraturna sopra-nistka gdč. Ksenija Kušejeva v veliki Filhai monični dvorani. Za ta svoj koncertni nastop je vzel pianist Šivic dvoje
n— Film »Ne vedo kaj delajo« je eden onih redkih ameriških socialnih filmov, ki je bil napravljen izrecno za predvajanje v Rusiji. S tem filmom je Amerika ustvarila svoj »ruski film«, ki na najbolj drastičen način ponazoruje socialno bedo malih ljudi. Mala siromašna nameščenka se bori za zboljšanje svoje mizerne plače, da more pomoči svoje bratu, ki je zašel v vrste brezdomcev . . . Druga, ki jo je ubilo siromaštvo, prodaja sebe in svojo mladost. da se more preživeti in zato ji je vseeno komu pripada. Tretja, ki živi svoji ljubezni, pa ga vendar ne ljubi toliko, da bi mogla živeti z njim v bedi in siromaštvu, če lahko živi kot mlada in lepa v izobilju in luksuzu. To so socialne slike tega globokega filma, ki ustvarjajo tudi pri nas težak socialni problem. Mladini izpod 16 let je film neprimeren, našel pa bode odmev pri vseh odraslih, katerim je življe-j nje današnjih dni nekaj več ko samo ba-I nalno izživljanje. Film je te dni na sporedu kina Sloge. (—)
ce, s samo govorico dejstev in zdravih člo- , veškili čustev, prikazal vco abotnost narodnostnega zatiranja in tuje nadvlade.
Letos je umrla D?udctova vdova in to je bi! nov pevci, da so se Francozi spo-minjali tudi osebn-rti trga provcncnlske-ga epika. Njegov sin Leon Daudet nadaljuje očetovo slavo v literaturi; je cdor. izmed duhovnih prrdstaviteljev franccske desnice iu član C:r.ccu:lo\e akademije.
Slovenska	v s' r js!tem ra1!t». V
£' Ii jo sta ^t^vo-a skladatelja piof. L. Ivi. škerjanc in dr. Drajctin Cvet1:", da priredita na povrbilo sofijskega radia v četrtek, 23 t. m. rlovenski glaabani večer. . Dr. Dro°,< t:-.i Cvrt':o bo na tem večeru j predaval o idco!c" ih sn.er;.icah slcvens!:e j glp.sbe in njenem odnosu do ostale slovan- j s):e gla-bene tvMr^rti. prof. L. M. ft1.--r-j"-.c pa bo izvajal kovcrrt slovenske ki*- ! vivrke g'isbe s sk'- 'b" 'il Laloven. / d->-miča. Kreka, K~goja, škerjanca, Bravni-čaria in Ottor^n.
Or. 15rr.n!:o	^or,-«^*-, r-r
nc!*ai č^sa so ?&—•h:v<j ji^ti ohjavlioli vesti. da bo znameniti, tudi v tujini znnri in prignani hrvatski režlner dr. Branko Ga-velln zapusti! zagrebško gledališče. k'er je bil v zadnji sezoni nameščen kot režiser, še pred nekai dnevi ie bila ponovna vest o tem dementirena. Kakor pa sedal poročajo včerajšnje »Novosti«, je dr. Branko G?.vella vendarle sprejel ponujeno mu sto profesorja na glasbeni akademiji v Beogradu in bo v kratkem dokončno zapusti! Zagreb.
Nova Številka »SavremenlUa«. Ugledna zagrebška revija »Savremenik« prinaša v 10 številki (z dne 15. maja) na uvodnem mestu politični članek dr. Ilije Jakovljeviča »Uz opčinske izbore u Hrvatskoj«. Li-riko predstavljajo v tem zvezku Antun Bo-
nifačič, Rikard Nikolič, kmečki pesnik Mi-jo Stuparič in Stipo Bešlin. Pripovedna proza je iz peresa Vjekoslava Kaleba, Ante Deana in Feliksa Timmermansa. Dr. Emil Tanay je prispeval članek »Anketa o se-lir.čkom kreditu«. Dr. Cvito Fiskovič se v članku »Dalmatinske katedrale < obširneje bavi s temi spomeniki umetnostnega razvoja v Dalmaciji ter prikazuje arhitektonske značilnosti in stilne vplive najznamenitejših dalmatinskih cerkva. Dr. Ante Vulctič je pisec članka ^Spolne bolesti i njihova socialna uzročnost«. V njem se bavi zlasti s pojavom tajne prostitucije in z vzroki širjenja veneričnih bolezni. Feuil-letcn prinaša Vjekoslava Majerja »Listo-pad u Gajevoj ulici«, zanimivo prozo, v katero je pisec zajel mnogo zagrebškega kclorita tn »fenia loci«. Dr. Emil štampar porcči o novelah Antena Mizetea. Vice B. Zanincvič se bavi z Ladikovo knjigo o Krleži in Golcmbekovo razpravo o Ivi Voj-r.oviču in Poljakih. Izmed ostalega gradiva jc treba omeniti šc članek: »Kako Britanija promatra probleme seljačkih kra-i?va Evrope«. »Savremenik« se naroča v Zagrebu Frankopanska ulica 8.
»SrpskI književni glasnik« prinaša v pravkar izišli številki med drugim dr. Andreja M. Rističa »Pismo s Rodosa«, konec študije dr. Miloša Savkoviča o Gjuri Jakšiču, dr. Koste Mllutinoviča članek »Nacionalni karakter Vojvodine«, dr. Ve-selina čejkanovlča etnografski prispevek »Kult drveta .1 blljaka kod starih Srba«. Poezija je iz peresa Rade Drajinca, poleg tega je objavljen anonimni .prevod znamenite Mallarmčjeve pesnitve »Faunovo popoldne«. Izmed ostalih prispevkov sta posebno zanimiva 2ivojina Buligžiča politični članek »Uzburkanost Sredozemnog mora« in dr. Djordja Tasiča članek o »rasističnih« teorijah Cvijiča in Stanojeviča.
Kaše ^!edališče
DRAMA
Sreda, 22.: Strahopetec Red sreda. Četrtek, 23.: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Petek, 24. ob 15.: županova Micka. Varh. Dijaška predstava. Cene globoko znižane od 14 din navzdol. Sobota, 25.: Severna lisica. Red B.
Ker se je g. Jerman vrnil od vojakov, bo spet mogoča uprizoritev Lenormandove drame »Strahopetec«. Drama se godi za časa svetovne vojne 1916. v Švici v Selvasu in Montreuxu. Glavna oseba v igri je francoski slikar, ki simulira, da je tuberkulozen, da bi se ognil vojaški dolžnosti. Njegovo psihološko stanje, polno odpora do prelivanja krvi, želja po življenju, delu in ustvarjanju, ga privedejo tako daleč, da pod pritiskom razmer, postane vohun. Tragične posledice njegovega dejanja tvorijo konec igre. Naslovno vlogo bo igral Emil Kralj, glavne pa Jerman, Levar in Mira Danilova. Režiser prof. šest.
Dijaštvo opozarjamo na uprizoritev dveh izvirnih slovenskih iger: Linhartove »ž u-panove Micke« in Smoletovega »V a r-h a«. Glede na razvoj slovenske dramatike, katere začetek tvorita ti dve deli, priporočamo dijaštvu obisk teh predstav. Izvirna stara slovenščina, v kateri govorijo osebe, podčrtava učinek igre.
Proslava 401etnice umetniškega delovanja Josipa Daneša-Gradiša. ki je bila zaradi njegove bolezni preložena, bo v nedeljo 26. t. m. zvečer v operi. 401etnica izredno priljubljenega igralca, čigar življenjsko pristni liki zapuščajo gledalcem vedno globok dojem, je pomemben praznik v našem gledališkem življenju. Tej že samo po sebi nenavadni proslavi in visoki obletnici gledališkega dela pa bo dalo še gostovanje g. Mihajla Markoviča iz Zagreba v vlogi poglavarja veliko zanimivosti. Za proslavo že kupljene vstopnice veljajo za to predstavo.
OPERA
Sreda, 22.: Kleopatra. Red A. četrtek. 23.: Modra roža. Red četrtek. Petek, 24.: zaprto. (Generalka). Sobota, 25.: Evgenij Onjegin. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje ruskega baritonista Borisa Popova.
V novo naštudiranem čajkovskega »Ev-geniju Onjeginu«, ki bo imel konec tedna premiero, bo pel naslovno partijo odlični ruski baritonist Boris Popov, dočim bo pela Tatjano naša mlada sopranistka V. Heybalova, kneza Gremlna Betetto, a Lenskega kot gost Josip Gosti6.
MARIBORSKO GLEDAJLISčE Sreda, 22.: zaprto.
četrtek, 23.: Ana Chrlstie. Zadnjič. Znižane cene.
Iz Celfa
e— Truplo splavarja Remšaka so našli.
Kakor smo poročali, je pri nesreči na Savi v Blanci nad Staro Gradiško 4. t. m. popoldne utonil 401etni splavar Matija Rem-šak iz šmartnega ob Dreti. Dne 16. t. m. je lesni trgovec Franc Jeraj iz Stare Gra-diške našel Remšakovo truplo v grmovju ob desnem bregu Save v Stari Gradiški. Remšaka so pokopali 18. t. m. na pokopališču v Stari < 'ki ob spremstvu njegovih domačin,., .glavarjev in tamkajšnjega prebivalstva. Tragično umrli Matija Remšak je bil koroški borec in gilen gasilec ter odločno naroden in značajen mož. Bodi mu ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Uprizoritev mladinske Spevoigre »V kraljestvu palčkov«, s katero bo gostoval ženski krožek mariborskega društva Ja-dran-Nanos v celjskem gledališču. Vabimo zlasti matere, da pripeljejo svoje otroke k tej lepi predstavi, ki bo obenem tudi materinska proslava.
e— Gostovanje ljubljanske opere v Celju. Mestno gledališče v Celju bo priredilo v počastitev siave 39. pešpolka v Celju v torek 28. t. m. ob 20. uprizoritev Foer-sterjeve narodne opere »Gorenjski slav-ček«. Gostovala bo ljubljanska opera. Predstava je izven abonmaja. Občinstvo je vabljeno, da se udel?ži te narodne proslave v čim večjem številu. Vstopnice so v prodaji v Slomškovi knjigarni.
e— Nov odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju se je na prvi seji konstituiral takole: predsednik urarski mojster g. Anton Lečnik, podpredsednik stavbenik g. Karel Jezernik, tajnik stavbenik g. Slavko Kukovec, blagajnik g. Franc žo-har.
e— Dve žrtvi napadalcev. V ponedeljek so fantje v nekem vinotoču napadli 19 letnega posestnikovega sina Karla Guzarja iz Bukovja pri Slivnici ter mu prizadejali z noži deset vbodljajev. V Brestovcu pri Rogaški Slatini so trije fantje napadli 15 letnega posestnikovega sina Franca črno-šo od Sv. Katarine pri Rogaški Slatini in ga z udarci s hrastovimi koli poškodovali po vsem telesu. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Nesreča na kolodvoru. V nedeljo je vstopila 341etna zasebnica Matilda Tro-garjeva iz Gaberja pri Celju na kolodvoru v Ljubljani v napačen vlak. Ko je opazila pomoto, je skočila iz vagona, a je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo nad gležnjem. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico.
e— Ugoden padec s kolesa. Na Gomil-
skem je skočila kolarjeva hčerka Jožica Virantova med vožnjo tako nesrečno s kolesa, da si je zlomila levo novo v stopalo. Virantova se zdravi v celjski bolnišnici.
Iz Maribora
a— Pravda za sedem milijonov dinarjev.
Poročali smo že o veliki pravdi pred tukajšnjim okrožnim sodiščem v zvezi s tožbo gg. Oskarja in Gvidona Pongratza, ki sta jo vložila proti mestni občini v Gradcu zaradi izplačila 7,392.000 din, odnosno 2,200.000 starih avstrijskih kron. Vsota predstavlja dolg graške občine za nakup vodovoda, ki ga je svojčas zasnoval oče obeh tožiteljev. Na podlagi sodbe, ki je bila sedaj izrečena, mora graška mestna občina izplačati tožiteljema 176.000 dinarjev. Glede ostalega zneska 7,216.000 din sta bila tožitelja zavrnjena. Verjetno pojde zadeva na višje sodne instance. V pravnih krogih vzbuja proces veliko zanimanje.
a— iz policijske službe. Poveljnik policijskih straž. Franc Finžger je odšel na daljši dopust.
a— Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se bo pričelo novo šolsko leto 15. septembra. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki bodo ostali po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževalnina znaša po premoženjskih razmerah od 75 do največ 300 din. Lastnoročno pisane in kolkovane prošnje je poslati ravnateljstvu šole do 15. julija, kjer se dobijo tudi podrobnejša pojasnila.
a— »Meningitis, njegov razvoj in posledice« je naslov predavanju, ki ga prireja drevi ob 20. uri Žensko društvo v dvorani Ljudske univerze. Predava ga. dr. Stana Lebanova. Vstopnina prostovoljna.
a— Matična glasbena š°la. Drevi ob 20. uri bodo gojenci višje stopnje matične glasbene šole pokazali svoje znanje in napredek na javni produkciji v Narodnem domu.
a— Mariborski gledališki igralci v obmejni Selnici. Na povabilo vrlih Selniča-nov ,je gostovala v nedeljo mariborska drama z »Vio malo« v naši Selnici. Igralci ter igralke so doživeli pravi triumf. Uvodoma je spregovoril akad. slikar Lojze šušmelj, nakar je raztolmačil navzočim odrsko delo režiser Peter Malec. Predstavo so posetili tudi številni Rušani in Mariborčani. Igralcem ter igralkam se je v imenu Selničanov prisrčno zahvalil učitelj M. Lorbek.
a— Iz gledališke pisarne. Zadnjič in ob znižanih cenah bo jutri zvečer uprizorjena pretresljiva švicarska drama »Izdaja pri
Novari«.
J pisan v pravilniku za izvajanje uredbe o I ba za dobavo raznega usnja. 4. junija pa t prijavi žita od 8. t. m.	i za dobavo ščetin in dlake. Dne 8. iuniia
Prijave se podajo neposredno ali posre-
dno preko občine upravnemu oblastvu prve stopnje, v avtonomnih mestih pa mestnemu poglavarstvu. Upravna oblastva morajo poročilo o zalogah predložiti trgovinskemu ministru do 5. junija, skupaj s predloženimi prijavami.
Ministrstvo pripominja, da z uredbo o prometu koruze, niso razveljavljene dolžnosti, ki jih predpisuje uredba o prijavi žita od 29. novembra lanskega leta s pravilnikom za izvajanje te uredbe od 8. maja t. 1. in morajo osebe, ki so dolžne dajati mesečne prijave o stanju za'og. te prijave redno predlagati. Upravna oblastva 1. stopnje so dolžna takoj na primeren način opozoriti zainteresirane kroge na dolžnost prijave zalog koruze in na posledice za one osebe, ki prijave ne bi izvršile Po uredbi bo kaznovan oni, ki zaloge ne bi prijavil, z globo do 50.000 din odnosno z zaporom do 6 mescev, če globe ne bo mogoče izterjati, kazni pa izrekajo redna sodišča.
za dobavo ščetin in dlake. Dne 8. junija bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Ze-munu licitacija za dobavo raznih strejev in naprav na aeroplansko delavnico. Dne 17. jun. bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo večje množine raznega embalažnega paprja. D.ie 19. junija bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo jeklene in konopne vrvi.
Nepričakovana oslabitev cen na svetovnem
trgu
Pšenica
Veliki vojni dogodki zadnjih tednov so na svobodnem svetovnem trgu izzvan drugačno reakcijo, kakor je morda marsikdo pričakoval. Na mnogih tržiščih surovin so cene pričele precej popuščati. Najbolj značilen je v tem pogledu občuten padec cene pšenice na ameriških tržiščih. V Chicagu je cena pšenici v poldrugem tednu nazadovala za skoro 25"/o. namreč od 109 na 82 centov za bušelj. Tega padca cene ni zabeležila samo čikaška borza, temveč so slično gibanje zabeležile tudi ostale borze v Severni in Južni Ameriki. Tak razvoj cene je prišel docela nepričakovano, kajti do začetka maja je bila tendenca na svetovnih žitnih tržiščih zelo čvrsta. Glede na slabe izglede za novo letino v Kanadi in Zedinjenih državah, kakor tudi na okolnost, da je bil tudi argentinski pridelek majhen in bo pridelek v Podunavju slab so mnogi pričakovali prav nasprotno gibanje, torej dviganje cen in ne padec. Reakciji v zvezi s spekulativnimi angažmani ni mogoče pripisati, da hi v kratkem času prišlo do tako znatne oslabitve cene. Borznotehnič-ne manipulacije ne morejo imeti tako dale-kosežnega vpliva. V krogih ameriške žitne trgovine pripisujejo velik pomen okolnosti, da je za ameriški izvoz izgubljeno tržišče Nizozemske in Belgije, s posebnim ozirom na veliko vlogo, ki jo je doslej imelo rotter-damsko tržišče v evropski žitni trgovini.
Bombaž
Slično gibanje kaže tudi ameriški bombažni trg. Med tem ko se je od izbruha vojne do začetka januarja cena bombažu
v Nevv Yorku dvignila od 8.90 na 11-46 centov, je bilo že v zadnjih mescih opaženo popuščanje, v poslednjem tednu pa je cena nadalje nazadovala in je popustila že na 9.45 centov. Enako gibanje opažamo tudi na borzi v Liverpoolu. Vse kaže da vlada na trgu velika nesigurnost in bojazen, da ne bo mogoče zalog prodati zaradi prevoznih in drugih težkoč. Potrošnja v samih Zedinjenih državah je pričela nazadovati, Medtem ko je bila do marca potrošnja vsak mesec večja, nego v ustreza-jočem mescu prejšnjega leta, zaznamuje statistika za marec manjšo potrošnjo nego v lanskem marcu. V prvih 6 vojjnih mescih se je ameriški izvoz bombaža sicer precej povečal v primeri z istim razdobjem prejšnjega leta in je zlasti Anglija uvozila od 1. avgusta lanskega leta do konca aprila t. 1. 1.86 milijona bal nasproti 0.45 milijona bal v istih mescih prejšnjega leta. Velik uvoz Anglije pa je pripisati okolnosti, da so bile angleške zaloge ob izbruhu vojne razmeroma zelo majhne, sedaj pa so z večjim uvozom v zadnjih mescih zopet narasle, in Anglija ni več interesirana na povečanem uvozu, kar potrjuje dejstvo, da so Angleži omejili dodelitev ladijskega prostora za dovoz bombaža. Uvozne možnosti nevtralnih držav Evrope pa so zaradi angleške blokade zelo omejene. K temu pride še zasedba Danske, Nizozemske in Belgije, kamor sedaj Amerika ne more zaradi blokadnih ukrepov izvažati bombaža. Glede na vse te okolnosti se je v Ameriki znova pojavila bojazen, da ameriška vlada ne bo mogla trajno financirati držanje teh rezerv s posojili.
Maksimalne mesne cene v dravski banovini
Na podstavi čl. 5.. odst. 1., uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940 (Službeni list št. 68/15) je ban dravske banovine cdločil naslednje najvišje cene mesa:
a)	za. 1 kg govedine prvovrstne kakovosti, ki se kot takšna označi z žigom pri
mesnem ogledu, do 14 din, sprednji i<n do 16 din zadnji del z do 25% priklade kosti, za kg pljučne pečenke brez kosti d«, 22 din. za kg pljuč in jezika do 16 din. za kg ledvic do 14 din, za kg jeter do 12 din, za kg možganov, srca in vampov do 10 din ter za kg loja do 7 din:
b)	za 1 kg govedine drugovrstne kakovost: do 12 din sprednji in do 14 din, zadnji del z do 25% priklade kosti, za kg pljučne pečenke brez kosti do 20 din. za kg ostalega mesa pa po cenah, kakor so določene pod točko a);
c)	za 1 kg teletine do 14 din sprednji in in do 16 din zadnji del z do 30% priklade kosti, za kg teletine brez kosti do 24 din, za kg jeter do 22 din in ostalega drobovja do 15 din;
č) za 1 kg svinjine do 16 din sprednji in do 18 din zadnji del. za kg slanine in sala do 20 din. za kg masti do 22 din. za kg ledvic, srca in možganov do 18 din. za kg jeter do 14 din in pljuč do 10 din.
Gori označene cene veljajo za področja mestnih občin Ljubljana. Celje. Maribor in Ptuj ter naslednjih občin: Št. Vid nad Ljubljano, Polje Ježica. Dobrova. Vrhnika. Škofja Loka Stara Loka, Kranj. Tržič. Radovljica. Lesce. Koroška Bela. Jesenice. Dovje-Mojstrana. Kranjska gora. Bled. Bohinjska Bistrica. Brezje. Kamnik. Domžal? Litija. Zagorje ob Savi, Laško, Trbovlje Hrastnik, Žalec, Teharje. Slo-
venj Gradec. Šoštanj, Slovenske Konjice, Vitanje, Šmarje pri Jelšah. Kamnica, Studenci, Radvanje, Pobrežje, Košaki, Slovenska Bistrica, Sv. Lenart v Slov. goricah, Novo mesto in Kočevje.
V	ostalih krajih banovine se morajo računati za 1 din pri 1 kg nižje cene od onih. ki so gori navedene.
V	Ljubljani se smejo računati za 1 din višje cene od onih, ki so navedene pod točko č).
Prekrški te odločbe se kaznujejo do čl. 8. uredbe o kontroli cen.
Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mesa in masti.
Prijava zalog koruze
Po uredbi o prometu s koruzo od 8. maja t. 1. je treba zaloge koruze, ki presegajo 5000 kg prijaviti v roku 15 dni. Kesr je bila uredba objavljena 10. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo bo rok za prijavo potekel v soboto 25. t. m.
Trgovinski minister je za izvajanje te uredbe predpisal naslednja navodila. Zaloge koruze morajo prijaviti proizvajalci (kmetovalci) trgovci, zadruge, obrati za pitanje živine, industrijski obrati in druge osebe, ki imajo na zalogi preko 5000 kg koruze v zrnu ali 8000 kg koruze v storžih, in sicer do zaključno 25. maja t. L Prijavo mora podati glavni obrat, kakor tudi vsaka podružnica ali ekspoziturna skladi-dišča glede vseh onih količin, ki so jih prejele na shrambo, kakor tudi one osebe, ki so po uredbi o prijavi žita od 29. novembra odnosno po pravilniku k tej uredbi od 8. maja t. J. dolžne mesečno prijaviti stanje z*log žita. Prijavo zalog koruze je treba izvršiti analogno, kakor to predpisuje obrazec za prijavo zalog žita, ki je j>red-
Obeni zbor
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani
zadruge z neomejenim jamstvom,
ki se je vršil dne 21. maja 1940. je pokazal. da je ta najstarejši slovensiki zadružni denarni zavod prebolel posledice velike gospodarske krize in da se nahaja na poti k popolni konsolidaciji.
Iz soglasno odobrenih poslovnih poročil upravnega in nadzornega odbora ter iz revizijskega poročila Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani posnemamo sledeče najvažnejše postavke, ki jih izkazuje bilanca za 31. december 1939:
gotovina	din 7,435.713.08
dolžniki	„ 79,527.257.13
nepremičnine „ 20,768.680.38 hranilne vloge „ 108,988.421.53
Skupščina je sklenila, da se poslovni prebitek, ki je znašal din 2,043.344.79. porabi za potrebne odpise nepremičnin, premičnin in negotovih terjatev v svrho ri-goroznejšega bilanciranja. čeravno se je varnost kreditev izboljšala in vrednost nepremičnin presega izkazano stanje. Tekom tekočega leta je zavod oprostil vse vloge do 5.000 din in ima v načrtu, da razveže tekom leta še vse vloge, ki imajo prednost po uredbi o zaščiti. Sedanja gospodarska konjunktura jamči, da bo tudi ta zavod izšel iz zaščite popolnoma kon-solidiran. (—)
Gospodarske vesti
= Urad za nadzorstvo nad cenami opozarja vse industrijce in trgovce na debelo, ki proizvajajo ali prodajajo proizvode, ki spadajo pod nadzorstvo, da je takšne proizvode dovoljeno prodajati po višji ceni, kakor pa je bila na dan 14. februarja 1940 samo v tem primeru, če se dobi poprej dovoljenje pristojnih oblastev. Vsaka kršitev te zakonske določbe se kaznuje z zaporom do 6 mescev in denarno kaznijo 50.000 din. Prav tako opozarja urad vse zainteresirane, naj pri. nakupu takšnega blaga zahtevajo dokaze o tem, da je višja cena za določeno blago dovoljena. Prav tako naj vedno zahtevajo, da se jim pri prodaji izstavijo računi, v katerih bo jasno označena kakovost blaga. Neizdajanje takšnih računov se kaznuje z zaporom 6 mescev in denarno kaznijo 50.000 din. Urad za nadzorstvo nad cenami poziva vse zainteresirane, da vsak primer prekrška navedenih predpisov sporoče splošnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, oziroma državni krajevni policiji, državnim tožilcem ali neposredno uradu za nadzorstvo nad cenami v Beogradu.
= Mojstrski tečaj za pouk na obrtnih
nadaljevalnih šolah. Kralj, banska uprava je obvestila Zbornico za TOI, da bo v primeru zadostnega števila priglašencev 14dnevni tečaj za one obrtniške mojstre hrivsko-frizerske. stavbne, lesne in kovinarske stroke, ki že poučujejo na strokovnih nadaljevalnih šolah. Tečaj ima namen, da dopolnilno usposobi mojstre za pouk. Tečaj bo od 8. do 20. julija po 6 ur dnevno. Kralj, ban sika upirava bo podelila udeležencem podpore po 300 din. Nekolkovane prijave za tečaj se morajo i vložiti najkasneje do 10. junija 1940. na VIII. oddelek kralj, banske uprave. Zbornica opozarja mojstre, ki že poučujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah, da se prijavijo za ta tečaj. Podrobnejša pojasnila dobe pri zbornici
= Vse panoge industrijske in obrtniške proizvodnje bodo zastopane na letošnjem pomladnem velesejmu od 1. do 10. junija. Zaokrožene celote pa bodo tvorili pohištvo, aivtomobili, avtobusi in motorna kolesa, razstava o zaščiti pred napadi iz zraka, tobačni izdelki mala obrt, »Naša vsakdanja hrana«, zobna tehnika, naša domača obrt, moda in tujski promet. Tako bo tudi ta velesejmska prireditev zopet živa in zanimiva. Z namenom, da obišče velesejem, lahko vsakdo odpotuje že 27. maia v Ljubljano, lahko pa tudi kadarkoli do 10. junija, vrača pa se potem kadarkoli med 1. in 15. junijem. Ce na odhodnd postaji kupi poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za 2 din in obišče velesejem, ima s staro vozno karto in železniško legitimacijo brezlačen povratek.
= Na. razstavi o zaščiti pred napacB iz zraka, ki bo prirejena na pomladnem velesejmu bodo sodelovali zaščitni urad mestnega poglavarstva z vsemi svojimi oddelki in odseki, kraljevska banska uprava, ministrstvo vojske in mornarice s komando zrakoplovstva, državni vojno-higienski zavod in vojno-tehnični zavod Obiličevo, higienski zavod v Ljubljani, gasilska za-jednica v Ljubljani, tvrdka Chema a. d. Beograd (ugotavljanje in uničevanje vojnih strupov, prezračevalne naprave), Boston a. d. Beograd (zaščitne obleke ter drugi zaščitni predmeti iz gume) in Bata d. d. Borovo (maske in drugi zaščitni material iz gume). Razstava bo na ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. junija.
=■= Licitacije. Dne 28. maja bo pri 3. oddelku zavoda za izdelavo vojne opreme v Zagrebu pismena licitacija za dobavo večje množine raznega sukanca. Dne 29. maja ima Privilegovano akcionarsko društvo za silose v Beogradu licitacijo za zgradbo žitnega silosa v Jagodini. Dne 31. maja bo pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za adaptacijo vojnega objekta v Mariboru. Dne 31. maja bo pri upravi I. oddelka vojnotehničnega zaveda v Hanrijgvu pri Skopi ju pismena pofeod-
Borze
21. maja
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70— 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 28.85 (v Beogradu po 28.60). Bolgarski klirinški čeki pa so se v Beogradu nudili po 96.50 din za 100 din nominala. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 411—412 (v Beogradu po 412— 413). Promet ie bil še v 4"/o severnih agrarnih obveznicah po 51 (v Beogradu po 50) v 6% begluških obveznicah po 70.50 (v Beogradu po 69) v 6°/o dalm. agrarnih obveznicah po 60 (v Beogradu po 59.75—60) ter v 7% investicijskem posojilu po 97. Promet ie bil še v delnicah Jadranske plovidbe po 380.
DEVIZE
LJubljana. Oficielni tečaji: London 144.40—147.60. Pariz 81.60—83.90. Nevv York 4425—4485. Curih 995—1005. Tečaji na svobodnem trgu: London 178.44—181.64, Pariz 100.89—103.19. Nevv York 5480—5520. Curih 1228.18—1238.18.
Curih. Beograd 10, Pariz 8.30. London 14.70, Nevv York 446, Milan 22.50. Madrid 45. Berlin 178.75. Stockholm 106.25. Sofija 5.50, Budimpešta 79.50. Atene 3.10. Carigrad 3.12. Bukarešta 2.37.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednoste: Vojna škoda 410—411 (411—412). 4°/o agrarne 50 bL, 4% severne agrarne 50.50—51.50 (51), 6°/» begluške 70—71 (70.50). 6°/« dalm. agrarne
58—58.50	(6). 6°/« šumske 51 bi.. 7% in-vest. 96—97 (97), 7°/o Blair 87 bi., 8% Blair 97 bi.; delnice: PAB 180 bi.. Tit>o-veljska 236—238. Gutman 53 bi.. Šeč^rana Osijek 215 den.. Osiječka lijevaonica 160 den.. Jadranska 380—382.
Beograd. Vojna škoda 413—414 (412— 413). 4°/o severne agrarne 50—50.50 (50), 6% begluške 69—70 (69). 6°/o dalm. agrarne 59.75—60.50 (59.75—60), 6°/« šumske
59—61.	7°/o stabiliz. 94 den.. 7% invest. 94 den., 7°/« Seligman 100 den., 7% Blair 84.50—85.50 (85). 8®/o Blair 94 den.. Narodna banka 7900 den.. PAB 177 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago, 21. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za maj 81, za julij 80. za sept. 81.50; koruza: za julij 60.50, za sept. 60.50.
+ \Vinnipeg. 21. t. m. Začetni tečaji: pšenica; za julij 71.50, za sept. 75.
+ Novosadsba blagovna borza (20. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okolica Novi Sad 248 — 250; sremska 248 — 250; slav. 248 — 250; ban. 248 — 250; baška ladja Tisa 250 — 252. Rž: baška 200 — 202. Oves: sremski 194 — 196; slavonski 196 — 198. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 207.50 — 210. Koruza: baška 191 — 192: par. Indjija 196 — 198. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 362.50 — 372.50; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50; »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180; Otrobi: baški in sremsk* 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440.
Pevski prerod na Jesenicah
Odlično uspel skupni nastop jeseniških zborov
Na Jesenicah, 20. maja
Nekaj vrstic dolga vest v naših listih je naznanila, da prirede združena jeseniška pevska društva svoj prvi koncert, katerega odpojo v sokolskem domu. Notica je zbudila v meni nemalo radovednost, saj sem bil pozimi priča koncerta jeseniške »Save«, ki mi je še živo v spominu. Z veseljem sem od Hubadove župe sprejel nalogi), da jo zopet zastopam na obeta jočem se pevskem prazniku.
Kar sem v nedeljo doživel na Jesenicah, presega vsako pričakovarje. Nasploh jc treba povedati da deluje na Jcsenicah kar devet pevskih zborov, vštevši cerkvena pevska zbora na Jesenicah in na Koroški Beli. Pobuda za skupni pevsk' nastop je izšla iz vrst članstva pevske družine. »Zora« na Javorniku. Sestavil se je meddruštveni odbor, ki je pobudo »Zore« z največjim razumevanjem uresničil. Pozivu na sodelovanje pri skupnem nastopu se je odzvalo pet zborov brez vsakega ozira na svetovno prepričanje posameznih članov, a z edinim vzorom, da združijo v plemeniti pevski tekmi vse, ki se prištevajo k Slovencem, k Slovanom, in ki razumejo klic sedanjega časa ki poziva na brezobzirno združitev vseh nas pod eno zastavo, pod zastavo samoohranitve. Drzna in plemenita pobuda je rodila nepričakovano lep sad. Jcsenice so se združile pod našo pesmijo in izpričale svojo neomajno voljo za združitev vseh ustvarjalnih sil s tako bučnim izrazom, da bo njegov odmev zbudil, o tem sem prepričan, po vseh naših mestih in trgih in vaseh enako živo silo za samoohranitev, ki je ravno v teh časib potrebna.
Dvorana Sokolskega doma sprejme razprodana 740 ljudi. Toda tako prepolne hiši Jeseničani še nikdar niso videli. Vsi prehodi so bili naravnost zatrpani, gneča na sedežih in stojiščih velikanska, v dvorani je bilo nad 900 ljudi, trume pa so morale oditi, ker niso dobile prav. nikakega prostorčka. In vsa ta množica je v nevidni pobož-nosti, da, zamaknjenosti vztrajala polni dve uri in pol in dajala duška in priznanja pevski umetnosti svojih delavcev, svojim čustvom nad užigajočimi besedami naših pesnikov in njihovih skladateljev. Da ste slišali vihar navdušenja, ki ga ie sprožila Foersterjeva »Povejte ve planine«, potem bi bili z menoj vred prepričani, da kri ni voda, da se naš mali človek v polni meri zaveda, da je pripadnik največje narodne družine v Evropi, da ie pripadnik — slovan-stva, kjer moramo mi vsi iskati svoje rešitve. Takega pevskega nastopa, kakršnega so imele priliko videti in slišati Jesenice, ne spravimo skupaj — Ljubljančani, čeprav bi napeli naravnost porodne sile. In pri vsem tem je treba poudariti in trikrat podčrtati dejstvo, da so pevci sami jeseniški kovinarji in železničarji nižjih kategorij. Med njimi nisem opazil niti enega pripadnika tako imenovanih — »izobraženih« slojev.
Pet nastopajočih pevskih zborov vodijo štirje vodje, dva zbora vodi Franc Mencinger in sicer »Enakost« in »Slogo«, M. Ri-naldo je na čelu »Soče«, Martin Jeram poveljuje po številu najmočnejši »Sava«, mladi Št. Gcrdej pa vliva svoja čustva javor-niški »Zori«. Vsako društvo je zapelo po pet pesmi, skupaj pa za uvod Zajčevo »Slavo delavstvu« in za konec dve, in sicer Ipavčevega »Slovenca« in Aljaževega »Slovana«. Skupne zbore je vodil Fr. Mencinger. Posebej je treba poudariti, da je bil začetek koncerta pri tako številnem obisku skoraj do minute točen in da so se zbori vrstili hitro in brez premorov Poslušalci so zgubili ob lepem, vzornem petju vsakega posameznega zbora in vseh skupaj občutek časa in bi poslušali še in še. To jc dokaz, kako nam je petje potrebno. Odhajajoči poslušalci so glasno izražali pohvalo in željo, da čujejo tako velike koncerte vsaj po enkrat na leto. Prepričan sem, da se bodo njihove želje izpolnile, saj imajo Jeseničani ljudi, ki znajo misli — uresničiti, česar nam Ljubljančanom na našo sramoto manjka. Hubadova župa je poklicana, da ne pusti sramote na naših glavah.
Celotna prireditev zasluži brez laskanja oceno odlično v vsakem pogledu. Fr. Mencinger je do skrajnosti miren in temeljit vodja svojih pevcev. Njegova zbora »Enakost« in »Sloga« sta disciplinirana in samozavestna. Izražanje čustev globoko in izgovorjava prav dobra. Skupni nastop je bil tako po številu — 110 pevcev — kakor po izvedbi izklesan in impozanten. »Soča« je komaj dva mesca star zbor, toda pevci sti — 14 po številu — že od prej rutirnrani in Rinaldo jih ima popolnoma v roki. Pojo
in sc svoje pesmi zavedajo. »Savani« so ko vliti iz enega brona, ki daje lep in harmoničen zvok, svojemu temperamentnemu vodji Martinu Jeramu slede z očmi in tankimi ušesi. »Zora« z Javornika ima v Št. Gcrdeju prefinjenega vodjo, ki uporablja za svoj izraz čudovite registre, postavljene v človeško grlo, s tako dovršenostjo, ki jo očitujejo le prvovrstni in zato maloštevilni pevski zbori. Vsi nastopajoči pevci so peli — brez not in zato so svoje sile lahko osredotočili le r.a voljo vedje in njegovo hoteno izražanje čustev.
Pred zadnjo točko koncerta sem vse pev-cc v imenu Hubadove pevske župc pozdravil in spregovoril šc nekaj drugih besed,' ki so izzvenele v tem, naj naše družine pošiljajo svoje sinove v pevske družine, kjer bodo dobili vzore za svoje duševno življenje. Pri koncertu so bili tudi: župni pevovodja g Venturim in pevovodja APZ g. Marolt s soprogo. Po koncertu je bil prijateljski sestanek pevcev v prostorih delavskega doma »Pri Jelenu«, kjer se je pevska družina s svojimi voditelj' in gosti pomenila iz oči v oči, vsa srečna nad probojnim uspehom, ki ga je doživela ir. vsa prepričana, da so dale Jescnice prvi zgled, da je danes čas brezobzirne združitve. Tu je zbranim pevcem sprego- ori" o pomenu organizacije pevccv župni pevovodia Ventu-rini, ki je pevski nastop označi! kot prvovrsten v vsakem pogledu. Za pozdrav se je zahvalil zastopnik Jeseničanov katerega imena pa ne vem, in to na tak ->.viren način, da je na^ goste prepriča! da so Jeseničani prežet^ z najbolj živo vero v svojo pevsko misijo, združiti s pesmijo vse, katerim je beseda Slovencc. Jugoslovan. Slovan do vrha polna čaša in ne — fraza.
Nedeljski jeseniški koncert združenih pevskih zborov naj bo resničen mejnik v našem hotenju po združitvi vseh ustvarjalnih sil, ki spe v naroda, najbe uvod v podobne nastope v vseh večjih krajih, ki naj vrhole potem v impozantnem nastopu vseh slovenskih pevcev bre~ ozira na levo in desno v srcu Slovenije, v Ljubljani, katero naj dvigne iz njenega že prislovičnega mrtvila in razcepljenosti. Poslušajmo glas Je-
senic!
Albin Lajcnic.
Kinematografi
Bled. Danes in jutri bo predvajal zvočni kino veselo in zabavno komedijo »Moja mala iz Pariza« in običajen dodatek. (—)
Ptuj. Zvočni l::no v Ptuju bo predvajal danes ob 20. ;n jutri ob pol 16., pol 19. in pol 21. uri najboljši komični film Harolda Lloyda »Pazi se, profesor!« (—)
Jesenice. Kino Radio predvaja danes in jutri ob poi 21. uri (na praznik tudi ob 15. uri) krasen velefilm »Častna legija«. V glavnih vlogah Marie Bell in Charles Vanel. Med dodatki tudi risana šala Po-paj. Sledi »Gibraltar«. (—)
R
D I
Sreda, 22. maja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Zborovske pesmi (plešče). — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Kmečki trio. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura. — 18.40: Po Danski in Norveški (predavanje g. dr. B. škerlja). — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura (Hrvatski sabor 1861). — 19.40: Objave. — 19.50: V okviru protituberkuloznega tedna. — 20: Pevski zbor »Cankar«. — 20.45: Valčkovi prvaki (plošče). — 21.15: Tamburaški orkester. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Operetni venčki (plošče).
Beograd 18.05: Koncert radijskega orkestra. — 19.40: Plesna glasba. — 20: Prenos iz beograjskega gledališča. — Zagreb 20: Koncertni večer (prenos iz Ljubljane). — 22: Prenos plesne glasbe iz kavarne. — Sofija 18: Plošče. — 18.15: Orkester na pihala. — 19: Komorna glasba. — 19.50: Prenos opere. — Praga 19.10: Narodna glasba. — 20.05: Simfonični koncert češke Filharmonije. — 21.35: Lahka glasba. — 22: Koncert Dvoržakovih del. — London 20: Simfonični koncert (Čajkovski). — 23: Plesna glasba. — 23.40: Klavirski koncert. — Pariz 21.45: Prenos opere »Fortunio«. — 23.45: Flavta in klavir. — Rim 20.30: Koncert kvarteta. — 21: "imfTični koncert orkestra Scale. — 23.15: Plesna glasba.
Tako nastajajo tanki
Oba posnetka sta bila napravljena v neki nemški tvornici, kjer iz delujejo tanke na »tekočem traku«. Na levi vidimo delo v dvorani
za montažo, na desni vgrajujejo delavci specialne naprave za tanke
Med Namurjem in Sedanom
Zemlja, reke in kraji, kjer so se odigravale krvave
borbe na zapadu
širne planote, v katere so si reke s strmimi bregovi zarezale globoke doline, so značilnost pokrajine med Namurjem in Sedanom, kjer so se odigrali krvavi, uvodni boji doslej največje bitke v tej vojni. Moza je v tem ozemlju glavna reka. Izvira jugozapadno od Nancyja v Franciji, pri Givetu zapušča francoska tla, južno od Ardenov se obrne proti zapadu in pod Me-zieresom, zapadno od Sedana, prebije z globoko zarezano dolino to gorovje, ca bi nadaljevala svojo pot skozi Belgijo.
Moza je padovita, tipično hudourniška reka z zelo spremenljivo vodno višino, ki povzroča v nižavah, zlasti na Holandskem, pogoste poplave. V tistem delu, kjer se vije skozi Ardene, leži Dinant, majhno mesto s kakšnimi 7000 prebivalci, ki je pa važno kot železniško križišče in za ladijsko plovbo na Mozi. Ima tudi precej pomembne kamnolome za mramor, mline za žito in olje ter znatno kovinsko industrijo. Njegova lega je lepa. Na obeh straneh Može se dvigajo kakor kulise strme gore, najlepši pogled na okolico je s ploščadi na 90 m visoki steni. Na tej ploščadi stoji stara citadela, do katere dospeš po skalnem stopnišču s 408 stopnicami.
Givet, ki so ga isto tako omenjala poročila v prvih dneh bitke, je stara trdnjava v francoskem departementu Ardennes. Leži v klinu francoske zemlje, ki sega v belgijsko deželo. Tudi Givet je mestece z manj nego 7000 prebivalci. Leži na obeh bregovih Moze v globoki dolini. Njegova industrija proizvaja kovinske izdelke, svinčnike in milo. Tu je rojstni kraj skladatelja Etienna Mehula ki je kot Gluckov naslednik uvedel melodramo v opero.
Pomembnejše mesto ardenskega depar-tementa je Charleville ob reki Mozi, ki teče tu v velikem zavoju ob robu Ardenov. Mesto ima kakšnih 23.000 prebivalcev in višje šole ter druge kulturne zavode. Znane so njegove topilnice svinca, železarne, žebljarne, tovarne izstrelkov in tekstilne tovarne.
Neposredno ob Charlevillu na drugi stra-
»Po najhitrejši poti«
V bližini ženeve je policija odkrila tolpo ponarejalcev denarja in je zaplenila 26 ponarejenih kovancev po 5 frankov. Krajevni policijski šef je takoj telefoniral pristojnemu državnemu pravdništvu, ki mu je naročilo, naj kovance dostavi »po najhitrejši poti«. Naslednje jutro je državni pravdnik prejel — poštno nakaznico za 130 frankov ...
Če še ne veš, zdaf izveš?
da pričakuje nizozemska prestolonasled. nica princesa Julijana svojega tretjega otroka;
da so po odredbi pariškega prefekta zaprli do nadaljnjega vsa plesišča in zabavišča;
da brani belgijsko trdnjavo Liege sedaj polkovnik Modart, vojak, ki je leta 1914 poveljeval topništvu utrdbe Loncin ter je bil v bojih hudo ranjen;
da so te dni na njujorškem razstavišču ponovno otvorili belgijski paviljon. Pri otvoritvi se je zbralo ogromno občinstva;
da je po najnovejših poročilih v Nemčiji 300.000 poljskih ter nad 100.000 belgijskih, francoskih in angleških vojnih ujetnikov;
da meri ozemlje Eupena in Malmedyja, katerega je Hitler priključil Nemčiji, 1036 kvadratnih kilometrov in šteje samo 60 tisoč prebivalcev;
da je imenoval kancelar Hitler za državnega komisarja na Nizozemskem bivšega avstrijskega ministra dr. Seiss-Inquarta;
da ima Sovjetska unija po ljudskem štetju iz leta 1939 sto tri in osemdeset milijonov prebivalcev.
ni Moze stoji Mezieres, glavno mesto omenjenega departementa, ki pa šteje le 10.000 orebivalcev. Znana je njegova katedrala iz 15. stoletja.
Malo bolj gor ob Mozi leži mesto Sedan z manj nego 20.000 prebivalci, ki ga omenjajo že 1. 1259 in je bilo nekoč celo samo- j	n HTM^ItflSlh kndeh stojna kneževina. Znano ,je posebno po )laUSull9 O KOpaiaSZHl Kaaen
bitki iz vojne 1870/71, ki je bila za Fran-	!	Po nekem poročilu iz Amerike odpade v
coze tako usodna. Gospodarsko je danes	!	Zedinjenih državah na vsakih enajst oseb
pomembno po svoji tekstilni industriji, ki	i	ena kopalna kad. V ostalem svetu odpade
proizvaja fina sukna, plašče, preproge in	.	ena kopalna kad šele na 1300 oseb. Zedi-
klobučevinske izdelke, razen tega po fabri-	;	njene države so dežela z največ kopalnimi
kaciji čokolade in mila. Tudi težka indu-	J	kadmi. Na drugem mestu je Anglija, na
strija je v njem dobro zastopana.	tretjem Nemčija, na četrtem pa Francija.
Boji oh Dyli
Vsaka vas, vsak potok utrjen
Nemški listi poročajo o prodiranju oklopnih oddelkov proti reki Dyli na belgijskem ozemlju med drugim sledeče:
Oklopni vozovi, ki jim sledijo polki strelcev, ropočejo skozi vasi in preko polj. V nobeni hiši ni žive duše, vse je evakuirano. Daleč pred položaji ob Dyli so Belgijci postavili ogromno pregrado zoper tanke. Tri metre visoke mrežne stene iz masivnega jekla molijo iz polj. Zavezniške čete pri svojem umiku pa te obrambne naprave niso mogle zasesti. Prvi prodirajoči oklopni vozovi so »odprli« vrata skozi to pregrado in brez odpora je nemška vojska na-
daljevala pot . . .
Ob Dyleju pa so se zavezniške divizije postavile po robu. Tu je bila med Namurjem in Brusljem postavljena močno utrjena črta. Vsaka vas, vsak železniški nasip, vsak potok je bil utrjen. Postojanke s strelnimi linami, topovski položaji, postojanke z obrambnimi pripomočki zoper tanke so sprejele napadalca z besnim streljanjem. Neprenehoma sta francoska in belgijska artilerija sekali na ceste, po katerih so prodirali Nemci. Korak za korakom so morali ti v labirint nasprotnikove obrambe. Boj je bil zelo žilav ln trd.
Prehod čez pontonski most
»Mesto luči« med vojno
Omejitve in cene v Parizu
Pariz, ki še ni pozabil grozot iz svetovne vojne, je preživel svoje najhujše ure v sedanji vojni lani v oktobru in novembru. Takrat si opazil pri Francozih nekoliko razburjenja. V decembru je strah uplahnil, življenje se je vrnilo v svoj normalni tir. Malo po malem so se ljudje navadili na zatemnevanje, ki so ga zaukazale vojaške oblasti. Pariz je na ta način polagoma izgubil prilastek »mesta luči«. Kavarniška okna so zastrta, razsvetljava v izložbah je skrbena na najmanjšo mero ali vsaj omiljena s plavimi žarnicami.
Tudi neizogibne omejitve so prišle, čeprav ne v takšnem razmerju kakor v drugih državah, ki so v vojni. Nekaj časa je bilo težko dobiti kavo v trgovinah, ker so bile vse zaloge zasežene za vojsko. Toda kavarne so razpolagale z neomejenimi količinami kave in vsak gost jo je lahko naročil toliko skodelic, kolikor je hotel. Ne sme se namreč pozabiti, da spada kavarna v življenjski standard slehernega Francoza, zlasti Parižana. Francoz, bodisi gospod ali delavec, moški ali ženska, zajtrkuje najrajši v kavarni, kamor pa pride tudi na svoj aperitiv pred kosilom ali večerjo. Prav tako si tudi privošči skodelico kave po vsaki jedi.
Kakšne so torej prav za prav omejitve, ki jih je Francozom naložila vojna? Trikrat na teden ne dobiš alkohola. Toda pojem alkohola Ima v Franciji samosvojo razlago. Za Francoza ne pomeni alkohol vino in pivo, niti ne muškat in malaga. Tri dni na teden ne morejo Francozi jesti mesa: govedine ln biftekov. Zato pa si lahko po mili volji privoščijo ribe, divjačino, svinjino in tudi perutnino. V restavraciji dobi vsak gost 100 g mesa. Od poldneva do dveh pa lahko obišče tisti, ki je posebno lačen, dve do tri restavracije, če mu ena sama ne zadostuje popolnoma.
življenjske potrebščine so se seveda podražile. V običajni restavraciji, tako imenovanem »Prix fixu« si dobil prej kosilo ali večerjo (predjed, meso z oblogo, moč-nato jed ali sir, četrt vina ali steklenico piva ali mineralne vode ter kruha, kolikor hočeš) za 7.50 do 10 frankov. Zdaj plačaš tam 9 do 12 frankov. V restavracijah, kjer si prej plačal za menu 10 do 15 frankov, plačaš danes 12 do 20 frankov. Seveda lahko potrošiš tudi več, če te je volja ter imaš dovolj denarja. V ostalem so cene v Parizu dane? sledeče: kilogram kave stane 30 fr., govedina 45 do 50 fr., svinjina 30 do 35 fr., teletina 30 do 40 fr., svinjska mast 20 fr., olje 12 fr.. kruh 3.20 fr.. riž 9 do 12 fr.. testenine 9 do 12 fr., krompir 2 fr., jajce 0.75 fr. kos. vino 4 fr. liter, stara vina 7 do 10 fr., pivo 2.20 fr., za kilogram odnosno liter Cene so se torej zvišale, toda v primeri z dejstvom, da lahko dobiš vsega, to ne pomeni takšne obremenitve, da bi je ljudje ne mogli prenašati. In v tem je končno tudi nekaj, kar je treba upoštevati v vojnem času.
Ubijanje s strahom
Rečenico, da se je nekdo »do smrti prestrašil«, uporabljamo brez posebnih misli. Čeprav se tu in tam dogodi, da nekdo iz strahu res umre, je treba vendar že mno-do tega. Toda za tigra je strah pripomoček, da pride do plena.
Opazovali so, da se opice v krošnjah dreves zavoljo tigrovega tuljenja pogostoma tako prestrašijo, da izgube razsodnost in ravnotežje ter padejo na tla, kjer postanejo tigru lahek plen. V tigrovem glasu mora biti nekaj posebnega, da na opice tako učinkuje.
Grenak je kruli begunstva
Pred nemško vojsko v Belgiji in Franciji se z vso naglico umika tudi civilno prebivalstvo, ki je zapustilo svoje domove
Istočasna smrt
dveh sester
V Buffalu sta umrli te dni skoraj istočasno dve sestri v starosti 89 in 90 let. živeli sta 60 let skupaj in sta zboleli isti dan za isto boleznijo, tako da so ju tudi zdravniki skušali zdraviti na isti način. Njiju postelji sta bili druga poleg druge. Mlajša sestra je starejšo preživela komaj za nekoliko minut in pokopali so ju drugo poleg druge.
Podobne primere istočasne smrti so doslej opazovali pri dvojčkih. Ta primer je zanimiv zavoljo tega, ker je skupno življenje obe sestri tako izenačilo, kakor je to opaziti drugače le pri dvojčkih.
Nemška vojska koraka čez pontonski most, ki so ga zgradili pionirji
Stoodstotno industrijsko mesto
Clearing v Zedinjenih državah je menda najbolj čudno mesto na svetu. Kraj je lep in zgradili so ga moderno, dobro ga vzdržujejo in je čisto. Razsteza se v dolžino 5 km, v širino 2 km. Toda v tem mestu ni niti enega prebivalca v običajnem pomenu te besede.
Tu so namreč samo podružnice kakšnih 1500 industrijskih družb in njih nameščenci prihajajo zjutraj v Clearing ter odhajajo zvečer z omnibusi ter vlaki. V Clearingu niso zgradili niti enega stanovanjskega poslopja. tako da gre za stoodstotno industrijsko mesto.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
A N E K D 0 T A
Fritjof Nansen je bil zelo skromen človek. V družbi so govorili nekoč o nekem drugem slovitem polarnem raziskovalcu, ki je nastopal kot Nansenov tekmec. Nansen se je izrazil zelo pohvalno o njem. »Kaj, vi ga hvalite?« se je začudil nekdo izmed prisotnih. »Ali ne veste, da se on o vas ne izraža baš pohvalno?« — »Je že mogoče,« je odgovoril Nansen. »Morda se oba motiva.«
VSAK DAN ENA
»Dolgo sem nihal med skrajnostima. če naj postanem slikar ali pisatelj. Nazadnje sem si izbral zlato sredino — postal sem slikar za napise«.
(»Humorist«)
M1CHEL ZEVACO:
118
Don Juan
ROMAN.
»Sedite, gospod de Ponthus, in ker se že toliko dni nisva videla, povejte mi kaj o sebi... Kaj delate v Parizu in česa se mislite lotiti? ...«
Ponthus jo je svetlo pogledal. Vzlic oboževanju do Leonore, ki ga je ta trenutek spet vsega prevzemalo, si je ponovil prisego, da ga nič na svetu, niti ljubezen, ne udrži, da ne bi izpolnil očetovega naročila ... Vse, vse mora pustiti ob strani, dokler ne preišče kapelice Arronškega dvorca!
Uprl se je torej čaru, ki ga je zajemal v svojo oblast in s trdnim glasom odvrnil:
»Gospodična, zastran tega, kaj naj podvzamem v življenju, ne morem ničesar ukreniti, dokler ne izvršim opravka, ki terja, da govorim najprej z vašim plemenitim očetom, namestnikom de Ul-loa...«
Z začudenjem je videl, kako je Leonora ob teh besedah prebledela . ..
Nejasna bol, toliko da ne groza, mu je prešinila dušo.
Toda zazdelo se mu je. kakor da bi slišal Pon-thusov strogi in resni glas:
»Skrinjica, Ponthus! Misli na kapelico Arronškega dvorca!...«
Zato je končal:
»Treba je bilo torej, da se najprvo oglasim v tem dvorcu. In zdaj, gospodična, se vas drznem prositi, da bi mi izposlovali takojšnji razgovor s svojim žlahtnim gospodom očetom, ki mu morem edinemu zaupati namen svojega prihoda.«
Leonora je vstala, in Klotar, osupel in zmeden nad nenadno bledostjo njenega ljubkega obraza, je storil takisto.
»Mojega očeta bi radi videli?« je zamrmrala Leonora.
»Da. gospodična,« je Klotar zajecljal. »Pojasniti mu moram . . .«
»Torej ne veste? .. .«
»Da ne vem?« je prepadm vprašal Klotar. »Ne ... nič ne vem ... Kaj hočete reči, gospodična? ...«
Leonora je zadržala vzdih Oči so se ji zasclzile S krepke.jšim glasom je nadaljevala:
»Sancha de Ulooa želite videti?«
»Da, gospodična . . . Takoj, če je mogoče ...«
»Prav!« je rekla Leonora »Sprenvte me.«
Neprisiljeno ga je prijela za roko Mladi mož je od tega dotika ves vzdrhtel; zableščalo se mu je. tv&koi da bi ga njena mehka desnica dvigala na vrhunec sreče.
Rahjo ga je potegnila iz častne dvorane in krenila z njim po hodnikih. Nazadnje je obstala pred vrati nad katerimi je bil vklesan v marmorno ploščo križ.
»Evo,« je dejala, »to je kapelica Arronškega dvorca.«
»Kapelica Arronškega dvorca!« se je zdrznil
Klotar.
Kakor blisk ga je izpreletela misel, da je bil, kakor on nemara tudi namestnik obveščen... in ga morebiti pričakuje v kapelici, da mu poreče: -Klotar de Ponthus, tu je pokopana skrivnost vaše Tatere .. Iščiva jo skupaj!«
I.eonoia je odprla vrata... Vstopila sta... Potegnila % a je s seboj in ga odvedla na sredo kapelice... prav tja, kjer je bila zakopana Ponthusova sknvnost . ..
In Klotar je z zmedo, strahom in bolečino v srcu videl, da stoji sredi kapelice, baš na kraju, kjer bi moral vzdigniti ploščo in odkopati železno
skrinjico. kamenita rakev ...
Ta rakev je pokrivala več plošč — med njimi segrela tudi .isto, ki bi jo bil moral Klotar vzdigniti.
Sarkofag izklesan iz granita, sedem čevljev dolg in štiri čevi.t širok, se je dvigal kakih pet čevljev od tal ?' krivala ga je gladka kamenita plošča, ravna kakor vojaška postelja, in na tej plošči je ležal kip viteza v boini opravi, z mečem ob boku, z rokami, sklenjenimi na oklepu iz belega marmorja; gola glava mu je počivala na blazini iz gladkega kamna, čelada, takisto izklesana iz mar-n orja, je s svojo kamenito perjanico slonela neko-ko pred znožjem kipa.
Prr do.i Klotar je dvignil oči k obrazu ležečega viteza, in polglasen vzkrik se mu je izvil: * Namestnik de Ulloa!...«
In Leonora, ki je zamišljeno sklepala roke, kakor da moli, je s čudno mirnim glasom ponovila:
»Da ... namestnikov kip!...«
Pokleknila je; v tihi kapelici ni bilo slišati drugega kakor tihi šepet njenih ustnic. Klotar je sklonil glavo in spoštljivo počakal, da je končala.
Ko je vstala, se je ni upal vprašati, kaj to pomeni, čeprav se mu je od tesnobe krčilo srce. Sama je z ganljivo preprostostjo izpregovorila:
»Oče,« je rekla, »evo gospoda Ponthuškega, ki je prišel v Arronški dvorec, da bi govoril z vami. Naj torej govori! Kdo ve, morda ga boste slišali! ...«
»Mrtev!« je zajecljal Klotar. »Namestnik Ulloa je mrtev!«
.^Umrl i na dan svojega prihoda v Pariz,« je rekla Leonora; »tisti dan, ko ste ga privedli v go-stilr pri .Vedeževalki', kjer sem ga čakala ...«
»Mrtev je' Oprostite mi, gospodična, da dramim vašo otroško bol; pregloboko me je zadela ta novica ... Namestnik de Ulloa je bil, ko sem ga zadnjič videl, najsilnejši izmed gospodov v cesarjevem sprenutvu... Kakšen je moral biti udarec, ki je podrl ta mogočni hrast? ...«
»Udarec z bodalom, gospod Ponthuški!...«
»Namestnik je bil ubit? ...«
»Ubit pred mojimi očmi...«
In Ltonora je končala:
»Ubil ga je tisti, ki ste na Angulemski cesti iz-drli meč zopei njega ...«
»Don Juan Tenorio? ...« »Don Juan Tenorio!.«.s
Občinske volitve na Hrvatskem
Podrobni izidi še niso objavljeni — SDS in JRZ
Včerajšnji zagrebški listi ne objavljajo še nobenih poročil o izidu nedeljskih občinskih volitev na Hrvatskem. »Hrvatski dnevnik« poroča samo, da se je povodom teh volitev vršila v ponedeljek pri banu dr. Subašiču konferenca, katere so se udeležili tudi predsednik HSS dr. Maček, glavni tajnik HSS dr. Krnjevič in glavni tajnik SDS Kosanovič.
Beograjski listi priobčujejo splošen pregled, ne sporočajo pa podrobnih rezultatov. Po poročilu »Politike« je bila udeležba pri volitvah v onih občinah, kjer so bile postavljene le liste Hrvatske seljačke stranke, zelo majhna. V ostalih občinah je bila agitacija in zato tudi udeležba malo bolj živa. Zborovanj pa je bilo le malo in borba se je večinoma vodila z letaki. V vodilnih krogih Kmetsko demokratske koalicije izjavljajo, da so z rezultatom v v glavnem zadovoljni, ter podčrtavajo, da so ogromno večino občin v banovini dobile vladne stranke HSS. SDS in JRZ. Glasovanje je bilo, kakor znano, javno.
Vladno »Vreme« objavlja o volitvah izjavo akcijskega odbora, kateremu je nače-loval predsednik vlade g. Cvetkovič. V tej izjavi čitamo:
»Naše liste so dobile 56 občin, dočim je dobila Samostojna demokratska stranka vsega skupaj 36 občin. (Pod »naše liste« misli Akcijski odbor menda liste
JRZ. Op. ur.) V čisto srbskih krajih, kjer • imajo Srbi absolutno večino, so dobile naše liste 42 občin, samostojni demokrati pa vsega 24 občin. Pripominjamo, da so samostojni demokrati izgubili nekaj svojih najbolj pomebnih središč kot Udbino, Ko-renico itd. Volitve so bile sicer zelo ostre, vendar se mora reči, da falzifikatov ni bilo. Pač pa so samostojni demokrati docela izkoristili uradni aparat in s tem nekoliko popravili svoj položaj, ki je bil nadvse težak.«
»Potek nedeljskih občinskih volitev v banovini Hrvatski dokazuje — pravi izjava dalje — da se mora pri izgradnji banovine Hrvatske računati s Srbi in da mora biti njihovo sodelovanje pri upravljanju banovine v vsem javnem življenju v soglasju ne samo s stvarnimi silami Srbov v teh krajih, nego tudi z njihovo politično orientacijo. Jasno je že sedaj, da SDS ni politični predstavnik srbskega elementa v banovini Hrvatski. Potek volitev pa je tudi pokazal, da Srbi v banovini Hrvatski niso proti sporazumu, nego da samo zahtevajo, naj pri upravljanju banovine Hrvatske sodelujejo Izraziti in pravi predstavniki Srbov. Zato bodo v tem pogledu potrebne korekture, ki bodo samo okrepile sodelovanje med Srbi in Hrvati pri skupnih narodnih in državnih zadevah.«
BELEŽKE
Spomenica učiteljskega udruženja
Jugoslovensko učiteljsko udruženie je objavilo spomenico vsem učiteljem in učiteljicam v Jugoslaviji. V njej pravi med drugim:
»Današnji časi zahtevajo od nas. da Pustimo na strani vse osebne skrbi, vse nestrpnosti in nesporazume in da Se v celoti posvetimo svoji osnovni dolžnosti: delu za nacionalno solidarnost ter za dviganje vere in zaupanja v našem narodu. Na tem temelju sta zgrajeni naša svoboda in naša svobodna država. Naše učitelistvo je po tradicijah povezano z onimi učiteljskimi pokolenji. ki so v najtežji, a tudi v najbolj slavni dobi naše zgodovine pokazala svetel primer službe za svobodo in svobodno državo. To naše učitelistvo bo tudi danes napelo vse svoje moči, da se vedno in povsod čim bolj utrjuje duh narodne skupnosti in pripravljenosti žrtvovati za obrambo domovine vse. Kot budni stražarji na braniku narodnih interesov puščamo danes na strani vse naše notranje nesporazume, da se moremo posvetiti samo narodni in domovinski dolžnosti. Pri tem nočemo samo pomagati, temveč hcčemio prednjačiti pri vsem, kar strmi za obrambo naše svobode in za duhovno okrepitev našega naroda.
Osrednja uprava JUU je prepričana, da v tem trenutku samo tolmači misli in čustva vsega učiteljstva drage nam domovine. ter ga poziva, da svoje delo dvigne na T/išino današnjih potreb in razmer. Učiteljicam, ki jim gre ravno v današnjih časih ogromen narodni pomen, posebno priporočamo, da se stavijo na razpolago za potrebe, ki jim jih narodna skupnost zaupa, posebno pa naj se posvetijo delu za zaščito dece in za Rdeči križ.
Kakor so predvojne in vojne generacije narodnega učiteljstva v legendarnem zaletu popisale najlepše strani v zgodovini o borbah za našo narodno svobodo in neodvisnost. tako naj tudi današnje učiteljske generacije v ničemer ne zaostajajo. Naj jim vedno lebdi pred očmi kot zvezda vodnica dejstvo, da je prvo Karadiordje-vo zvezdo dobi! ljudskcšolski učitelj. Naša draga domovina, vsa prežeta želja živeti v miru in svobodi, naj v polni meri računa na privrženost in požrtvovalnost učiteljev in učiteljic, ki bodo dali za njo vse. kar premorejo.«
Spomenica je bila sprejeta na seji izvršnega cdbora JUU dne 17. maja 1940 v Beogradu.
O bivanju hrvatskih književnikov v Sloveniji
»Hrvatski dnevnik« razpravlja v včerajšnjem uvodniku o političnem pomenu bivanja hrvatskih književnikov v Ljubljani in v Mariboru ter slovenskih književnikov v Zagrebu. Svrha teh prireditev je bila dvojna: medsebojno kulturno spoznavanje, a tudi okrepitev ostalih vezi med Hrvati in Slovenci.
Reorganizacija Jugoslavije ne sme biti samo tehnična, pravi dalje »Hrvatski dnevnik«. Ni dovolj, da ustvarimo nekoliko federativnih edinic, temveč je treba ustvariti tudi federacijo duhov. Psihološka
napetost, ki je nekaj časa vladal med Hrvati in Slovenci, je bila posledica različnih poti v političnem življenju. Sedaj se bo formirala tudi banovina Slovenija, čim prenehajo težkoče, ki so ji danes na potu.
Glasilo dr. Mačka zlasti podčrtava mariborske manifestacije. Na Štajerskem so vedno vladale močne simpatije za Hrvate. Mariborski dogodek postaja značilen s političnega vidika. Pokazal je, da med Slovenci vse bolj raste prijateljstvo napram Hrvatom. Danes Slovenci zelo spoštujejo hrvatski narod in visoko cenijo njegovo požrtvovalnost in odločnost v dolgotrajni borbi za narodno svobodo.
»Hrvatski dnevnik« izraža končno prepričanje, da se bodo »Slovenci in Hrvati v bodočnosti še bolj našli pri skupnem delu, njihovi domovini, Hrvatska in Slovenija, pa bosta prijateljsko in prisrčno sodelovali.«
»Samouprava" o obnovi naših odnošaje v z Rusijo
Glavno glasilo JRZ, beograjska »Samouprava« objavlja zanimiv uvodnik o vzpostavi naših odnošajev z Rusijo. Najprej ugotavlja, da bosta mogli sedaj obe državi razviti najrazličnejše oblike mednarodnega sodelovanja. Po svoji rasni pripadnosti in po sorodnosti jezikov svojih narodov sta v ostalem tako krepko povezani, da bo vsako sodelovanje lahko uspešno brez ozira na ideološke razlike dveh slovanskih državnih občestev. Vzpostavitev odnošajev z Rusijo je bila sprejeta v vsej Jugoslaviji s splošnim odobravanjem. Niti en glas se ni pojavil proti. V današnjih težkih dneh nikdo nima pravice izgubljati časa pri snovanju prijateljstev in utrjevanju mira ter normalnih odnošajev med narodi. čas za ideološke razprtije in razprave je za nami. V interesu vsega sveta je, da se na ta nasprotstva skoro ne misli več in da se postavijo v drugo vrsto. Mi ostanemo, kar se tiče našega notranjega reda, na isti liniji, na kateri smo bili tudi pred postavitvijo prisrčnih gospodarskih in vsakih drugih odnošajev z Rusijo. Uverjeni smo celo, s tem delamo uslugo sebi, celi Evropi, pa tudi sami Rusiji.
življenje, ki samo brusi ostre ogle in z raznimi evolucijami izravnava pogoje človeka in državljana v državah najrazličnejšega tipa, je od leta 1918. do danes v tem pravcu že mnogo storilo. Obstoječi družabni tipi so v ostalem vsi izloženi novim življenjskim oblikam, ki jih izsiljujejo tehnika, racionalizacija gospodarstva, socialno čustvovanje, ki postavlja dogmo o socialni solidarnosti kot bistveno zahtevo za utemeljitev obstoja države in družbe.
Jugoslavija — zaključuje »Samouprava« svoj članek — ni nikdar ničesar storila, kar bi bilo naperjeno proti kateremu koli tretjemu. Tudi sedaj noče, da bi se ji moelo očitati, da je kar koli opustila, kar bi moglo prispevati k miru in redu na Balkanu, ki je od 1918 ogelni kamen evropske sigurnosti.
Demokratska stranka za združitev narodnih sil
Preteklo nedeljo je bila v Beogradu seja glavnega odbora Demokratske stranke pod predsedništvom g. Milana Grola. Po
seji je bila objavljena kratka resolucija, v kateri izjavlja glavni odbor Demokratske stranke, da je obširno razpravljal o političnem pcložaju in prišel do zaključka, da danes ni več čas za manifestiranje posebnih mišljenj in strankarskih interesov. Demokratska stranka, zvesta svojim tradicijam, ugotavlja, da bi bilo vsako izkoriščanje sedanjega položaja v prid političnim interesom škodljivo za narod in državo. Resncst časov, v katerih živimo, zahteva danes boij kakor kdaj doslej od vseh nas, da zedinimo svoja mišljenja in postavimo splošne interese nad vse druge, čuvanje naše nevtralnosti in pripravljenost obrambe pred vsemi pretečimi nevarnostmi zahtevata združitev vseh narodnih sil in okrepitev medsebojnega zaupanja med nami vsemi.
Odlikovanje
senatorja Grassla
Kakor poroča novosadski >-Dentsches Volksblatt«, je odlikoval nadžupan mesta Stuttgarta dr. Stidchlin ob 201etnici nemškega Kulturbunda v Vojvodini njegovega predsednika senatorja dr. Georga Grassla z zlato plaketo nemSkega inozemskega instituta v Stuttgartu.
O govoricah in senzacijah
Adolf Keller razpravlja v švicarskem listu »Neue Ziircher Zeitung« o govorici in piše najprej o njenem nastanku: »Govorice so v napetih časih do 99"/« plod fantazije, ne pa resnice, in sicer fantazije, ki jo po večini ustvarja strah. Strah je zelo iznajdljiv: iz muhe ne naredi le slona, temveč celo čredo slonov. Strah je nekaj primitivnega v človeku in vse. kar je primitivno, nagiba k fantaziji. Seveda pri tem ne mislimo na one zlobne govorice. ki jih plačani elementi razširjajo z določenimi nameni med nepoučenimi ljudmi. To je zavestno prenašanje govoric, toda neprimerno bolj nevarno ie ono prvo. podzavestno, ki deluje neprimerno bolj prepričevalno in z večjo nalezljivo-stjo.«
Kako naj se ubranimo teh govoric, vprašuje nato avtor in odgovarja: »Najprej povsem enostavno z zdravim človeškim razumom. Ali naj tudi mi, kakor pred kratkim Američani, podležemo govorici, da bodo prebivalci Marsa vsak hip navaliti na Zedinjene države? Mi se moramo sedaj vsako jutro dobro okopati v kopeli švicarske treznosti in razsodnosti, taiko da bomo kakor junak Siegfried dobili polagoma trdo kožo. ki nas bo dobro varovala proti napadom govoric Boj proti govoricam spada namreč prav tako k naši pravi narodni obrambi kakor vsi drugi obrambni ukrepi.«
Ameriška sodba o stališču Italije
»New York Times« je v zadnjem času objavil več reportaž svojih najboljših so-trudnikov v Evropi. Posnemamo eno izmed njih v glavnih mislih, v kolikor se še posebej nanaša ne lle na oba vojna tabora, temveč tudi na države izven konflikta.
List smatra za trenutno najbolj pereče vprašanje v Evropi, ali bo tudi Italija vstopila v vojno Po mnenju njegovega evropskega poročevalca bosta Anglija in Francija storili vse, da bi Italija ostala še naprej izven vojne. Toda glede Italije je treba pripomniti, piše list, da ne bo ona šla v vojno zato, ker bi bila v to prisiljena bodisi po enem ali drugem vojnem taboru, temveč izklljučno le po presoji svojih lastnih interesov. Nekateri mislijo, da bo Italija morala vstopiti v vojno, ako se bo odločila za vojno Rusija. Isto velja glede Turčije. Pripravljenost Anglije, da bi se sporazumela z Rusijo, je dokaz, da Anglija oči-vidno ne želi razširjenja vojne na Sredozemlje. Pri vsem tem pa je vendarle treba upoštevati veliko spremembo v stališču Italije nasproti zaveznikom. Seveda bo Musso-ilinijeva končna odločitev osnovana na realnosti. Vsekakor je treba priznati, da je razpoloženje italijanskega naroda za vojno večje kakor je bilo pred nekaj mesci.
»Vse to razpoloženje — zaključuje list — izvira iz italijanske občutljivosti za zavarovanje lastnih interesov. V tem je italijanski realizem.«
»Balkanski egoizem"
O odmevih velikih evropskih dogodkov na našem področju razpravlja v sofijskem »Slovu« ugledni bolgarski zunanjepolitični poznavalec, vseučiliški profesor in poslanec Petko Stajnov. ki prihaja do naslednjega zanimivega zaključka:
»Zares lahko govorimo o pravem balkanskem egoizmu, ki ga izziva zaskrbljenost za lastni mir. Nihče se ne sme vznemirjati zaradi tega razumljivega egoizma malih držav, ki so jih izkušnje napravile egoistič-ne. Egoizem Balkana je egoizem malih držav. Usoda malih držav se zdi. da je vedno bolj v tem, da postajajo objekt in ne subjekt vojne. Zato se noben mali narod ne
more lahkega srca odloči*' za vstop v vojno. Mi smo vsi prepričani, da m nobenega povoda za kakršnekoli vojaške operacije na Balkanu. V tem pogledu sc s* na Balkanu vsi edini. Narekuje nam tc naš balkanski egoizem in mali balkanski narodi — kajti velikih narodov tu ni — sc si edini tudi v tem, da nočejo vojne in da vojna Balkanu zares ni potrebna.«
Bolgarska čuječnost
Sofijski »Mir« je v uvodniku v katerem podaja pregled mednarodnega položaja, zapisal med drugim:
»Lepe besede, želje in zagotovila imajo lahko samo trenutno važnost V nobenem primeru pa ne morejo same zadoščati in ne smejo uspavati naše čuječnosti ter skrbi za našo pripravljenost, da z lastnimi silami čakamo nadaljnjih dogodkov. V tem pogledu pa ni na mestu niti pretiran optimizem, niti pretiran pesimizem, da bi se predali neupravičeni in usodni nedelavnosti. Svet koraka v novo politično dobo, na katero se morajo pripraviti vse države Bil bi neopravičljiv zločin, ako bi pustili teči čas brez izkoriščanja in ne da bi še bolj izpopolnili svoje tehnične pripravljenosti ter utrdili naše duhove in naše morale za preizkušnje ki lahko še pridejo Ako je naša vojska že močna, ne smemo prezreti drugega važnega elementa, morale našega naroda kot celote, ki mora biti ves združen okoli svoje vlade Že dolgo se v tej zvezi govori o nečem, kar bi bilo treba v tem pogledu storiti, da bi se približali narodu. Združiti vse narodne sile na državni črti je nujno potrebno in oni. k; bo to storil, bo najbolje izpolnil svoje naloge in dolžnosti do svojega naroda in njegove bodočnosti.«
Mezde in cene
Nemški listi razpravljajo o razvoju dohodkov nemškega delavstva od začetka nove vojne. Opozarjajo pri tem, da so delavske mezde ostale v glavnem nespremenjene, in zato zavračajo očitke, ki se tu in tam pojavljajo v inozemstvu, češ da izvaja Nemčija mezdni dumping, ki da ji omogoča nelojalno konkurenco na svetovnem trgu. Članki v listih dokazujejo, da so bili za ureditev mezdnih vprašanj merodajni izključno socialni razlogi, šlo je predvsem za to, da delavci, ki so zaposleni v ko-njunkturnih obratih, ne dobe neupravičeno visokih zaslužkov na škodo delavcev v ostalih obratih, zlasti pa delavcev, ki se bore na bojiščih. Na drugi strani pa nemška vlada z vso silo skrbi za to, da se kupna moč zaslužene mezde ne zniža. O tem čitamo v enem teh člankov naslednje, tudi za druge države veljavne ugotovitve:
»Kaj bi koristilo vse zviševanje mezd, ako bi obenem še v večji meri rasle cene življenjskim potrebščinam? Ako se bi dopustila taka dirka, kažejo izkušnje, da so cene vedno hitrejše od mezd. Zato smo v Nemčiji stremeli za tem, da v kali zadušimo vse tendence po zviševanju cen. Delavske mezde so na ta način lahko ohranile svojo polno blagovno vrednost, v kolikor prihajajo v poštev življenjske potrebščine.«
I Visoko odlikovanje italijanskega ministra
Beograd, 21. maja. p. Z redom Jugoslo-venske krone I. stopnje je bil odlikovan italijanski minister za devize in valute Raffaele Riccardi.
Konference dr. Mačka
v Beogradu
Beograd 21. maja. p. Davi so prispeli v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček, trgovinski minister dr. Andrcs in minister brez portfelja dr. Bariša Smoljan. Dr. Maček se je kmalu po svojem prihodu sestal z ministrskim predsednikom Cvetkovičem. Nato je imel skupno z ministrom Smolja-nom daljši razgovor s finančnim ministrom dr. Šutejem. Pri dr. Mačku je bil tudi minister brez portfelja dr. Konstantino-vič.
Miša Trifunovič
pri AcS Stanojeviču
Beograd, 21. maja. p. Podpredsednik radikalne stranke Miša Trifunovič je imel te dni vrsto sestankov s političnimi sodelavci in prijatelji v Užicu in okoliških krajih. Snoči je odpotoval v Vrnjačko Banjo, kjer se je danes sestal s predsednikom stranke Aco Stanojevičem.
Kongres novinarskega udruženja
Beograd, 21. maja. p. Letošnja glavna skupščina osrednjega Jugoslovenskega novinarskega udruženja bo v nedeljo dne 16. junija v Beogradu. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil, ki naj se prilago-de novi ureditvi države. Skupščine posameznih sekcij JNU bodo že ta ali v začetku prihodnjega mesca.
Šef kabineta prometnega misnstra
Beograd, 21. maja. AA. V prometnem ministrstvu je postavljen za vršilca dolžnosti šefa kabineta prometnega ministrstva Jefta Rankovič, dozdaj osebn? tajnik prometnega ministra.
Novi ravnatelj učiteljišča v Mariboru
Beograd, 21. maja. p. Za ravnatelja mariborskega učiteljišča v 4.-I je bi! imenovan dr. Franc Sušnih, doslei vršilec dolžnosti ravnatelja II. realne gimnazije v Mariboru.
Javna zaklonišča v Zagrebu
Zagreb, 21. maja. o. Na gremialni seii načelnikov oddelkov mestne uprave, ki je bila danes dopoldne pod vodstvom župana Starčeviča, je bilo sklenjeno, da se bodo v Zagrebu nemudoma pričela graditi javna zaklonišča, v katerih bo prestora za večje število ljudi. Sanitarna služba kakor tudi prehrana prebivalstva v primeru vejne se bo na novo organizirala. Razen tega se bo organiziralo tudi delo za evakuacijo prebivalstva, če bi za to nastala potreba.
Karel Capek:
Holandska
(Odlomki iz knjige »Podobice iz Holandske«)-
Stara mesta
Ta mesta so si vsa podobna, pa naj gre za Delft. za Goudo ali za Leiden: pasovi tihih voda in stare, iz opeke zgrajene katedrale z lesenimi oboki kakor v trebuhu trgovinske ladje; paradne mestne hiše in hišice, opremljene z vso šaro giz-davega in bogatega meščanstva, pa častitljive mestne tehtnice in stolpčna vrata in ribje tržnice in starodavne univerze, pa znamenite hiše. v katerih je bil nekoč umorjen neki grof Oranski ali kdo že. in še tihe ulice brez zgodovine, ki so same kos kakšnega šestnajstega ali sedemnajstega stoletja in zdaj s svojim spečim kanalom dremlieio nekje izven časa.
In te hiše so včasih nagnjene kakor stolp v Pisi. ker so zgrajene na pesku; ponekod so samo dva vatla široke, ker stoje na kolih. V tei deželi vode in peska ie vsaka ped trdnih tal hudo dragocena: da bi varčevali s prostorom, vodi v zgornja nadstropja namesto stopnic samo nekaka gred. kakor pri kurnikih. Tako je treba pohištvo seliti skozi okna. kajti po teh stopnicah ne bi šlo; zato imajo hiše zgorai izveske, ki nanje obesijo bruno z vrvjo in prav zato so ta ekna tako široka. Prav zato se Holandci tako radi drže doma in ne begajo po nepotrebnem po ulicah in gostilnah, zakaj ko poide človek po teh strmih stopnicah domov, ie vesel, da mu ni treba zopet lezti navzdol; rajši sedi doma za svojim izloščenim oknom in
gleda skozi poševno zrcalo, kaij se godi na ulici in tam se kajpak nič ne godi, ker je vsakdo doma in nihče ne teka po nepotrebnem zunaj, rajši gledajo vsi v zrcala. Glej, kako vse to zavisi od značaja tal! Zaradi tega se holandska mestna arhitektura skozi stoletja nd nič kaj posebno izpremenila. Takle današnji Goud ali Dudok je mogel vzeti isto doma žgano, gladko opeko in enako jasna, velika okna. iz kakršnih je postavljen stari Delft ali Utrecht, samo da je imel malce več prostora za nove mestne četrti. Drugače so nove ulice enako konstruktivne in enako moderne kakor tiste stare, ki se zrcalijo v stoletnih »grahtih«.*) Samo poškilite malce skozi napol odprta vrata v stanovanjske interiere: še vedno je tam tako. kakor na slikah starega Vermeera van Delfta.
In ko sem že rekel van Delft. naj rečem še van Gogh. Človek lahko docela drugače razume van Goghov kolorit, če vidi kolorit holandske zemlje, njene skoraj skleninasto jasne barve in tiste oipekasto rdeče barve, pa sočno zelene pašnike, žol-ti pesek, jasno barvane napisne plošče, in vso tisto veselje s čisto barvo, ki se kar isikri v njenem od sila čistem zraku. Vse to je prinesel van Gogh iz svoje Nizozemske. zakaj barve v Franciji so docela drugačne, topolnato srebrnkaste, modrikaste in opalno sive: dovolj je bilo. da je tega Hoiandca malce razžarilo južnejše sonce in že je nastal iz njega van Gogh v svodi najboljši obliki.
* Graht imenujejo na Holamdskem stoječo vodo med hišami, če pa ta voda teče i od mesta do mesta, je »kanaal«. Op. »rev.
Mesto na hlodih: to je dalo holandskim mestom še neko potezo. Takole je to: ko so hoteli postaviti mesto, so vzeli kos vode. jo obdali z nasipom, da se ie osušila; potlej so tam zgradili hišice. Holandska mesta niso rastla od znotraj nazven. marveč v osredotočenih pasovih, zato nimajo mestnih periferij, se ne raztezajo kakor izpuščaj, marveč sede lepo kompaktno na zeleni loki. Skoraj bi dejal: tam* že se končuje katedrala, se začenja krava in vice versa; na zelenem pašniku se čisto nepričakovano pojavi rdeče mestece. kar je krasno in pristno holandsko.
Od mesta do mesta
In od mesta do mesta vodijo ravne ceste s starimi alejami, kakor v starih časih starega Hotobema. Poleg cest so kanali, neskončni kanali, ki neskončno četverijo vso ravan. Kanali z barkami, kanali z jadrnicami, kanali s cvetočimi lokvanji in na obzorju aleje jagnedov. vrste vrb. rodbina vetrnih mlinov in stolpiči cerkva. Kanali so namesto meje, kanali namesto cest, kanali namesto plotov, kanali namesto steza. Kmet vazi seno v barki, gre na čolnu dojit krave, pregleduje svoja polja stoječ na barčicd in se z drogom poganja dalje; tako se stoje vozi iz kraja v kraj in ne vem, ali tudi ne orje in ne zanje stoječ na čolnu. Namesto ograje ima okoli hiše kanal, namesto vrat dvi-galni mostiček. in stvar je v redu.
Od mesta do mesta vodijo ravni kanali, ti pa niso v zemlji kakor drugod, marveč tako rekoč nad zemljo; mladina vode je nad gladino tal. voda teče zgorai in ljudje si jo nekako tlačijo navzdol. Ladje jim plavajo skoraj nad slavami, vgudar
imajo trdno zaupanje v svoje nasipe in v svojo vodo; nemara prav to zaupanje tolikanj podpira njihove jezove. In da boste vedeli: tu teče voda nekako narobe, namreč odspodai navzgor; z niže ležečih tak iz njihovih kanalov se črpa v reke in prelive; zato imate pri kanailih cele aleje vetrnih mlinov, ki ne meliedo zrnja, marveč vodo; črpajo jo iz manjših vod v kanale, iz kanalov v prelive, iz prelivov v reke. a iz rek odteče ta voda sama. dejal bi. per vias naiturales.
Dandanes večina teh mlinov ne mahlia z rameni in ne melje vode. marveč ie samo še nekak simbol Holandske; voda se črpa z elektriko.
Človek in voda
Takisto sem videl na lastne oči. kako prav za prav nastala Holandska. Je to tako. kakor z njenimi mesti: vzamejo kos morja, ga ograde in izčrpajo vodo; tako ostane dno. na katerega dobršen kos Evrope dostavlja po rekah svoje najboljše blato, morje pa droben pesek. Holandec vse to osuši in zaseje travo; to travo po-pasejo krave, ki jih Holandec podoni in napravi sir. in le-tega v Goudi ali v Alk-maaru proda na Angleško; vse to je. mimogrede povedano, nazoren primer krogotoka materije.
Takšno nekdanje dno se imenuje pol-nas z ničemer ne spominja take patetične der in ga spoznaš po tem. da se vidi čez mero obdelano, rodovitno in prijazno ter reči, kakor je človekov boi z vodo. Ti sloveči polderji so namreč nenavadno premočrtni. Ce se je Holandec že lotil dela. da si sam ustvari zemljo, jo je na-
pravil lepo po človeško, se pravi, po ravnilu, kakor kadar režejo deske. Skriv-ljena je samo človeška zgodovina, toda človekovo delo ie premočrtno.
Videl sem. kako osušujejo Zuider?ko morje. Predstavite si pravo morje, ki bi se raztezalo takole med Kladnim. ETibra-mom. Taboriem in Kolinom morje z bur-jami. otoki in parniki in z vso ostalo morsko pritiklino. Z ene strani grade ljudje nasip, ki je dolg trideset kilometrov. a ie prava igračka v primeri s širno vodno gladino: po tej igrački vozijo majhni vlaki švedski granit, vsak dan kakšen meter dalje; in ko bo to končano, napravijo sredi morja reko in sredi reke otok; poglej se to morje izčrpa ;'n čez kakšnih trideset let pridejo sem črnobele krave —.
Da. toda že sedaj jih skrbi, komu naj razdele novo morsko dno. Kmet iz Fries-kega ne mara zapustiti svojih pašnikov in lukar iz Haarlemskih polderjev ne mara s svojih razorov; treba bo desetletij, p;eden bo iz slanega pašnika postala rodovitna in suha prst. Majhni vlaki na igračkastem nasipu pa vozijo neugnano dalje in holandski narod gradu dan za dnem delo. ki bo šele bodočim pokolanjem prineslo kolač sira in nekaj tulipanove čebulice.
Tam, kjer ni nasipov, se morsko obrežje čisto preprosto preplete s pro t jem. da se ne bi peščene naplavine zopet sesule v vodo. Zamislite si, da samo take lese in peščeni hribčki ločiio morie in zemlio: če bi ta ovira popustila, bi morje polovici Holandcev zlezlo v cokljet Zato torej raste na Holandskem toliko vrb: treba ie zadosti proti a za njegova obrežja
Iz češkega prevel —o.
ŠPORT
Mura in Rapid nista prijatelja
tekmi v Murski Soboti, ki sploh ni bila
Dvoje pojasnil o nedeljski prvenstveni
odigrana
V zadnjem ponedeljskem »Jutru« smo po mariborski informaciji objavili kratko vest, da v Murski Soboti niso odigrali prvenstvene tekme med Muro in Kapidom, ker je Ra-pidovo moštvo prišlo prepozno na igrišče. Obenem smo bili obveščeni, da Mura pozneje, ko so bili Rapi-dovci že na stadionu, ni hotela nastopiti proti njim niti v prijateljski tekmi. V zvezi s tem poročilom smo prejeli iz Murske Sobote in Maribora dve pojasnili, ki si medsebojno precej nasprotujeta. Ni naša stvar, da bi razsojali v tem sporu, ker so za to pristojni športni forumi. Pojasnili objavljamo s pristavkom, za nas razprava o tem dogodku, ki nikakor ni posebno laskav za one, ki so ž njim tako ali tako v zvezi, zaključena.
Mura pravi:
»Jeseni bi bili morali Rapiciovci v Murski Soboti odigrati prvenstveno tekmo proti nam. Tekma je bila takrat določena za 14.30. Kljub zamudi Rapida in sporazumu obeh moštev je SNZ odredila ponovitev tekme. Navzlic načelnemu stališču SNZ, da vsak prireditelj sam določa pričetek svojih tekem, Mura zaradi pričetka ponovne tekme ni izrazila nobene želje. SNZ je odredil, da bodi ta tekma dne 19. t. m. ob 15. Ob določenem času so bili na igrišču samo sodnik iz Maribora ter moštvo Mure. Ker Rapidovcev ni bilo, je sodnik po »
predpisanem času tekmo odžvižgal.
Rapidovci so imeli z Mursko Soboto ta dan zelo dobro zvezo, in sicer ob 8.55 ali ob 11.39. Trije funkcionarji Mure so po prihodu moštva na igrišču prosili, naj bi nastopilo v prijateljski tekmi pod naslednjimi pogoji: Mura bi plačala sodnika, reklamo in vse stroške za tekmo, povrh tega pa še Rapiau 250 din v gotovini. Zaradi majhnega inkasa — gledalcev je bilo morda sto — bi bila imela Mura s to tekmo okoli 400 din deficita. To ponudbo sta prevzela potni maršal Rapida in kapetan njegovega moštva, ki sta se šla posvetovat z igralci. Ne da bi bili dali kakšen odgovor, so igralci Rapida ostentativno zapustili igrišče. Zato ni točno, da moštvo Mure ni hotelo nastopiti proti Rapidu niti v prijateljski tekmi.«
Rapid piše:
»Ni res, da smo prišli na igrišče šele ob 15.45, temveč že ob 15. 28, kar lahko potrdi ss g. Nemec. Tekma je bila po Muri določena za 15.30. kar dokazujejo številni lepaki. Vkljub polurni zamudi z vlakom smo torej prispeli pravočasno. Zamuda vlaka je bila za nas »višja sila« in se mora upoštevati, čeprav bi se bila morala tekma začeti ob 15., kakor je bilo določeno pozneje.
Ni točno, da Mura ni hotela z nami odigrati niti prijateljske tekme, temveč da mi nismo hoteli nastopiti proti Muri, ker nam je ponujala za nastop smešno vsoto 250 din, čeprav je SNZ odredila, ko je do-
ločila ponovitev te tekme, da na mora Mura povrniti efektivne stroške.
Poudariti je treba slednjič, da je to že drugi, popolnoma enak primer, po katerem moramo sklepati, da so funkcionarji Mure vse preveč prežeti s trgovskim duhom.«
MALI OGLASI
Službo dobi
Beseda 1 din, davek 3 din. za !ifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Prvovrstnega
akviziterja
za potovanje in organizacijo proti dobri p.ači in proviziji iščemo. Biti mora boljša moč s primerno izobrazbo. — Ponudbe pod »Boljša moč« na ogl. odd. Jutra.
13208-1
Dobrega delavca
sprejmem takoj za stalno. Lipuš Mirko, Črnuče p. Ježica.	13462-1
Zakonski par
dobi mesto hišnika pod ugodnimi pogoji. Stari trg 9/1.. Štrukelj.
13465-1 Dobra frizerka
dobi takoi službo. — Franc Štuklek, frizer, Celje, Cesta na Grad 2.
13467-1
Dekle
lahko začetnico z nekaj kavcije, sprejmem takoj za vodstvo bufeta. — Vprašati hotel Kunej, Videm Krško, j Št. Jernej.
13468-1
Krajevne
zastopnike
iščemo za prodajo »Svetla« reklamnih aparatov. Mayer Vili, Ljubljana, Jenkova 7.
134^2-5
cSeseda 50 par, davek 5 din. :e» ? din z* fUro »li dat« ->ie aaslova — Najmanjši znesek dni 13.
Natakarica
začetnica, išče službo v boljši restavraciji v Ljubljani ali na Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13459-2
Brivski pomočnik
in frizerka
dobra delavca, želita pre-meniti mesto Cenj. ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »1. junij«.
13447-2
		
m	SBTf	
Beseda za šifro 5 din	din, davek ali daianie Najmanjši 17 din.	i din, naslova znesek
Malo posestvo
— Anton Ivane.
prodam.
13430-20
deseda 1 din, davek 3 din,
;a šifro ali daianie naslova S din. Najmanjši znesek 17 din.
Kupim čoln
(Kielboot) nov ali malo rabljen. — V zameno dam lahko tudi novo motorno kolo 100 ccm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kielboot«.
13465-7
Strokovno
barvanje las!
v salonu »FANČI«, Kongresni trg 3.
—7
Otroški stolček
visok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stolček«.
13454-7
Stanovanje
Beseda 1 din, davek 5 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
1. julija
oddam stanovanje, obstoječe iz kuhinje, dveh sob in ostalih pritiklin. Ogled dopoldne. Cesta 29. okt. 23, I. nadstropje.
13458-21
za pogodbeno mesto tajnika Jugoslovanskega nacijonalnega komiteja za normalizacijo
Kandidat mora prošnji priložiti sledeče listine:
1.	da je državljan Kraljevine Jugoslavije;
2.	da je zadostil svoji vojaški obvezi;
3.	da je dovršil tehnično fakulteto v Jugoslaviji ali da je diplomiral v inozemstvu na fakulteti (visoki tehnični šoli) ki je priznana v naši državi kot enakovrstna našim fakultetam;
4.	da ni pod stečajem, niti v sodni preiskavi in da ni izgubil častnih pravic;
5.	Popis življenja s krstnim listom, opis dosedanjega službovanja, spričevala o dosedanjih nameščenjih ter strokovna in tiskana dela, ako z njimi razpolaga.
Kandidat mora obvladati vsaj eden inozemski jezik (francoski, nemški, angleški, italijanski).
Kandidat naj poleg eventuelnih svojih pogojev navede tudi koliko zahteva plače.
Prošnje s prilogami se sprejmajo najdalje do 15. junija 1940 na naslov predsednika Jugoslovenskega nacijonalnega komiteja za normalizacijo g. ing. Pavle Vasica. Beograd, Ministrstvo trgovine in industrije, Odeljenje za industrijo in zanatstvo.
#
Brez posebnega obvestila.
Naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da mi je nenadoma umrl moj dobri mož, gospod
Zlatko Najžer
IN2ENJER-KEMIK
Pogreb bo v četrtek, ob 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v magdalenski cerkvi v soboto ob 7. uri zjutraj.
MARIBOR, dne 21. maja 1940.
ANICA, žena; MITJA, sinček; družini NAJŽER, DURJ.AVA in ostali sorodniki.
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 dio, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin v strogem centru oddamo 1. junija. Informacije v knjigovodstvu Delavske zbornice. Miklošičeva cesta 22, soba št. 1.
13453-21a
Celje—Olimp
Jutri ob 15. na Glaziji v Celju
Ceijska rlvala SK Celje in SK Olimp se bosta jutri ob 15. srečala na celjski Glaziji. da ponovno pomerita svoje moči, to pot v prijateljski tekmi. Kakor znano, se je Olimpu pred kratkim v prvenstveni tekmi s SK Celjem posrečilo zmagati, prehiteti svojega rivala in si priboriti vstop v ligo. Zato bo jutrišnje srečanje prestižnega značaja. Celje bo nastopilo v močno pomlajeni postavi in bo skušalo doseči čim častnejši rezultat. Olimp bo seveda tudi pazil, da si ohrani priborjeni sloves in bo obenem poslednjič preizkusil svoje moštvo, s katerim bo moral že prihodnjo nedeljo zastopati prestiž celjskega nogometa v finalnem tekmovanju za slovenskega prvaka. Prepričani smo, da bo jutrišnje srečanje res zanimivo in bo privabilo mnogo ljubiteljev nogometa na Glazijo.
Dve juniorski tekmi za točke
Jutri popoldne na igrišču Ljubljane
Ker jutri ne bo nobenih večjih prireditev, so se klubi odločili, da bodo odigrali zadnje kolo juniorskin prvenstvenih tekem jutri dopoldne. Nastopila bodo štiri najboljša juniorska moštva, ki se borijo za prva mesta, in sicer:
ob 15.: Hermes—Jadran in ob 16.: Svoboda—Ljubljana. Ker bodo nastopila moštva z vsemi močmi. ki sicer igrajo v I. moštvih, pa še niso dovršile 20. leta starosti, se obeta zanimiva borba, posebno med Svobodo in Ljubljano. Obisk priporočamo.
rnjirMmiL
8 velikih sob
z vsemi pritiklinami, celo I. nadstropje, v sredini Ljubljane, odda za pisarne Društvo hišnih posestnikov, Salendrova 6.
13457-23 Opremljeno sobo
lepo, oddam boljši osebi. Telefon, kopalnica, poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11945-23
Višji drž. uradnik
išče čedno sobo za 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačnost«.
13470-23 Gospodinja z dežele
vzame na stanovanje in hrano upokojenca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13432-23
Kapital
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslon 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Knjižice
din 25.000 Vzajemne posojilnice Ljubljana, din 90.000 Okrajne hran in pos. škofja Loka, din 35.000 Kmetski hran. in pos. dom Ljubljana imamo po ugodni ceni naprodaj. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12.
13461-16
2
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno in po nizki ceni
E. RADOVAN
tapetnih Mestni trg 13.
ZLOŽLJIV
spalni kauč
praktičen in vsestransko uporaben
za Din 1.750.— pri
E. ZAKRAJŠEK,
tapetništvo, LJUBLJANA, Miklošičeva 34, tel. 48-70.
V nefesii vrst**
O dveh lepili prireditvah na Jesenicah
Preteklo nedeljo so imeli na Jesenicah v izvedbi SK Bratstva prvi letošnji atletski miting. Razen atletov prireditelja so nastopili še atleti Gorenjca ter Primorja in Ilirije iz Ljubljane, vsega 21. Odlično urejeno igrišče je znatno pripomoglo dobrim uspehom, vendar je prireditev nekoliko motil močan veter. Zanimanje za to športno panogo na Jesenicah stalno raste, posebno, odkar je prevzel vodstvo državni re-prezentant Kvas.
Glavni podrobni rezultati so bili nasled- j nji: 100 m seniorji: 1. Gaberšek (Primor-je) 12.1, 2. Medja (Bratstvo) 12.2, 3. Mi-celi (Br.) 13.2, 100 m juniorji: 1. Malej (Gorenjec) 13. 1000 m juniorji: 1. Mikuš (Pr.) 2:49 (Izven konkurence je tekel Gaberšek 2:48). — 5000 m: 1. Kvas (Br.) 16:50.4, 2. Benedičič (Ilirija) 16.52.3, 3. Zupan (Br.) 16:54.6. Skok v višino: 1. Pri-bošek (Br.) 162. Juniorji: 1. Miceli (Gor.) 143. Skok v daljino: 1. Medja (Br.) 5.80, juniorji: 1. Bertoncelj (Gor.) 5.43. Skok ob palici: 1. Pribošek (Br.) 3.10. Met krogle: 1. Pribošek (Br.) 11.53. Juniorji: 1. Malej (Gor.) 12.09. Met kopja: 1. Mitrovič (Br.) 38.30. Juniorji: 1. Malej 37.02. Štafeta IX10® m: Bratstvo 51, 2. Gorenjec 51.4.
Popoldne je bila na Jesenicah še zanimiva prijateljska tekma med Bratstvom in
Ekonomična vožnja na tehnično najbolj izpopolnjenih
DKW motociklih
MODEL 1940
nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču.
Zahtevajte prospekte pri zastopstvu S)KW. motocikli, Ljubljana, Miklošičeva 30.
Hermesom, ki se je Končala z 2:0 (0:0) v korist domačih. Igra je bila ena najlepših, kar jih je bilo zadnje čase na Jesenicah. Do odmora sta bili obe moštvi, predvsem pa zaslugi obramb, skoraj enakovredni ter noben napad ni mogel priti do zgoditka. V drugi polovici se je igra gibala v lahni premoči Bratstva, ki sta jo nazadnje Ja-nežič in šiška izrazila v prvem golu. Hermes je skušal izravnati, toda t i k p •• i koncem se je šiški še enkrat ponudila lepa prilika ter je iz bližine postavil 2:0. Domačini so to pot nastopili v nekoliko spremenjeni postavi, ki se je doloma tu li o -nesla. Hermes je zapustil v nede'jo na Jesenicah najboljši vtis. Sodil je g. štravs.
Trije jugoslovenski klubi
bodo igrali v tekr.:ah za mali srednje-.vi epski pokal, tako je bilo po žrebu odločeno na nedeljski konferenci v Budimpešti. Tekme se bodo začela 16. junija po naslednjem razporedu: Madžarska II—Rumunija II, Jugoslavija II—Rumunija I, Jugoslavija III—Madžarska I in Jugoslavija I— Madžarska III. Igre bodo v krajih prvo navedenih klubov, revanžne pa teden dni pozneje v krajih drugih. Udeležba treh ju-goslovenskih klubov v tej mednarodni konkurenci je dala našim finalnim tekmam za državno prvenstvo velik poudarek, saj bo zdaj polovica kandidatov za naslov državnega prvaka dobila tudi kvalifikacijo za udeležbo v tem pomembnem in morda tudi finančno donosnem mednarodnem tekmovanju.
*
Rumunska nogometna zveza je sprejela ponudbo HNS za odigranje reprezentančne tekme med Rumunijo in Hrvatsko. Ta tekma naj bi bila 7. julija v Bukarešti.
V italijanskem državnem prvenstvu so bile preteklo nedeljo odigrane naslednje tekme: Venezia—Juventus 1:1, Napoli— Bologna 1:1, Liguria—Novara 1:0, Ambro-siana—Lazio 5:0. Roma—Milano 3:1, Genova—Triestina 1:0, Modena—Fiorentina 3:0, Torino—Bari 2:2. V prvenstvu vodi Amhrosiana z 42 točkami, ki bo najbrže tudi bodoči prvak, ker je mogla drugopla-sirana Bologna nabrati samo 39 točk, pa manjkata do konca samo še dve tekmi.
Konferenca slovenskih teniških klubov v Mariboru. Akcijski odbor za ustanovitev Slovenske teniške zveze sklicuje za nedeljo 26. maja konferenco vseh teniških klubov v dravski banovini, ki bo s pričetkom ob 10. v Aljaževi sobi hotela »Orla« v Mariboru.
SK Grafika. Zaradi tekme proti Marsu morajo biti jutri na igrišču Ilirije ob pol 9. juniorji, ob pol 10. pa I. moštvo.
Preložitev motociklistične ocenjevalne vožnje. Celjski pododbor motosekcije Avtomobilskega kluba je nameraval prirediti v nedeljo 26. t. m. medklubsko motociklisti-čno ocenjevalno vožnjo na progi Celje— Rogatec — Ptuj — Maribor — Dravograd — Slovenj* Gradec — Velenje — Šoštanj — Braslovče — Celje. Zaradi nepremostljivih ovir pa je ta ocenjevalna vožnja preložena na nedoločen čas.
Atletska sekcija SK Celja. Opozarjamo vse atlete, da se redno udeležujejo dnevnih treningov pod vodstvom trenerja g. Kleina. V nedeljo bo na Glaziji naš prvi miting.
SK Celje obvešča članstvo, da je raz-glasna deska sedaj na drugi strani poslopja Ljubljanske kreditne banke v ulici dr. Gregorja žerjava.
SK Mars. Jutri naj bodo vsi juniorji in igralci I. moštva zaradi trening tekem na igrišču Ilirije. Juniorji igrajo ob 9. I. moštvo ob 10., in sicer z Grafiko. Postave so razvidne na oglasni deski. V petek ob 20. bo strogo obvezen članski sestanek na običajnem mestu, samo za I. moštvo.
Slovenska kolesarska zveza (službeno). Ker je jutri praznik, bo redna seja upravnega odbora v petek ob 20. v običajnih prostorih. Zaradi važnih sklepov in pa poročila o nedeljskem občnem zboru v Zagrebu se pozivajo vsi odborniki brez izjeme, da se te važne seje udeleže točno in zanesljivo. — Predsednik.
NAJLEPŠI CTIVO!
»
Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.-
Zgodbe brez groze Piotr - Rasputin Črna vojna Sivko
Majerjeva: Rudarska balada
Ravljen. Klabund Ravljen:
ZALOŽBA»CESTA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob prebridki izgubi našega dragega soproga, skrbnega očeta, sina, brata, svaka, strica in zeta, gospoda
HRIBERNIK MIHAELA
INDUSTRIJALCA
mu poklonili krasne vence in cvetje, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. prof. dr. Kotniku za tolažilne obiske, osobito se zahvaljujemo g. dr. Igorju Tavčarju za dolgoletno nego in skrb ob težki bolezni, kakor tudi g. dr. Leskovarju in g. dr. Brandstetterju za pomoč ob bolezni, čč. sestram usmiljenkam sanatorija Leonišče za vso skrb, ki so jo nudile blagemu pokojniku ob težki bolezni, nameščencem tovarne Hribernik & Co., končno se zahvaljujemo prav vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 8. junija 1940, ob pol 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
LJUBLJANA, dne 21. maja 1940
Globoko žalujoča soproga LUI23A z otroci
SK Svoboda. Zaradi jutrišnjih tekem
danes ne bo treninga. Jutri ob 10. naj bo juniorsko moštvo, ki je igralo proti Mostam, na igrišču Ljubljane ter še Bergant in Jurkovič. Subjuniorji naj bodo na igrišču ob 10. zaradi popoldanske tekme.
»Ilnstrovane športske novosti« štev. 21 so izšle spet na 8 straneh. Vsebina: Trije naši klubi v malem SE cupu 1940. — Priprave Italije za plavalni četveroboj z Nemčijo, Madžarsko in Jugoslavijo. — Prizadevanja subotiške Bačke za 10 klubov v hrvatski ligi. — Poročila o nedeljskih prvenstvenih tekmah. — 1:4 s italijanskimi teniškimi igralci. — Prva letošnja lestvica naših atletov, ima zelo dobre, pa tudi zelo siabe rezultate, itd. Vmes je še mnogo zanimivih člankov in pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
Tudi letos na dirke v št. Jernej!
Št. Jernej, 21. maja Tudi Šentjernejčani se seveda zanimamo za svetovne dogodke, ampak nas ti dogodki nič ne begajo in smo se hladnokrvno lotili priprav za velike pomladne konjske dirke, ki se bodo vršile kakor vsako leto tudi letos na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija. Za to priliko petelina že pitamo, da bo po tradiciji. Tokrat bodo tudi šolske skrbi mladih in starih položene v kot in bomo lahko začeli j>očitnice z izletom na dirke v Št. Jernej, od katerega ni lepšega kraja, kakor poje stara pesem. Še gospod urednik so napisali lani po dirkah, da smo ga s svojo prireditvijo čisto dobro pihnili in da smo se s svojim novim dirkališčem postaviili. Ampak ne bomo letos prav nič zaostali. Dobro voljo mora prinesti vsak sam s seboj, vse ostalo je pa na naši skrbi in bomo vse prav pripravili.
Naše novo dirkališče, kakor ga je videla javnost lani, seveda še ni izgrajeno tako, kakor si to želimo. Marsičemu začasnemu bo treba dati trajnejšo obliko, marsikaj pa še predrugačiti in popraviti. Predvsem bodo potrebna še obsežna dela za idealno izravnavo terena, za kar je obljubila narediti načrte banovina, ki je sicer dirkališče izmerila, pa menda zaradi nemirnih časov obljubljenih načrtov še ni iz-gotovila. Upamo, da bo ob svojem času stvar zopet stekla n3 pravi tir.
Poleg izravnave zemljišča bodo potrebni predvsem še hlevi, da dobe konji za primer dežja potrebno streho. Če jih ujame namreč po dirkah ali med Cirkami razgrete nenadna nevihta, je zanje to nevarno. Dirkališče je popolnoma zunaj vasi. kier ni nikjer okoli nobene strehe. Z dirkami je združeno vedno tudi premovanje koni ki ob grdem vremenu tudi zahteva strehe. Tudi tujci, ki trenirajo s svojimi konji vedno one tedne pred dirkami in k prihajajo tudi prav iz oddaljenih krajev vsako leto v večjem številu, bi b:li za streho v neposredni bližini dirkališča prav hvaležni Po dirkah bi služili hlevi za shrambo tr'bun. gigov in drugega številnega inventarja ki sedaj nima prave shrambe in je razmetan na različnih mestih
Na vse te stvari v sedanjih časih, ko imamo druge večje potrebe ne moremo misliti. Ne smemo pa nanje pozabiti. Banovini bi bili zelo hvaležni, če nam bi izdelala vsaj načrte, kakor je obliubila da jih bo-mo potem ob ugodnem času lahko uresničili. Saj je že stara Avstrija razumela, da pomeni naše Dirkalno in jahalno društvo mnogo več kot zgolj zabava in je organizirala na starem dirka!'šču ob državni cesti posebno vzrejališče žrebf za potrebe svoje vojske Tudi danes daje št. Jernej najboljši konjski material in to v prav izdatni meri. Samo šentjernejska o-brina ima nad tisoč koni	y *
Ni dvoma, da dajejo prav naše vsakoletne revije koni in dirke domači konjereji velike spodbude KakoT hitro doseže konj na dirkališču kak uspeh, se mu cena zelo dvigne. Še večje zadoščenje kot gmoten uspeh je našemu konjerejcu ponos na konja. Res da je naš kmečki kom prvenstveno vprežna živina, vendar pa tudi njegove športne odlike naravnost presenečajo. Vso pomlad ti težko vlači plug, potem pa pred dirkami nekoliko počitka in treninga in že dvigne glavo. Res je prav zanimivo, kako uspešno se bori naš delovni konj z izraziteje športnimi tipi. Posebno v galopni ježi so trd oreh. Nekaj je k temu pripomoglo to, da so se začeli naši čisto kmečki konje-rejci zanimati že tudi za plemenitejše pol-nokrvne pasme. Saj se uveljavlja med ukoreninjenim lipicancem in noniusom že prav odlično tudi čistokrvni amerikanec in pa polkrvni mešanec.
Iz teh razlogov imajo naše dirkalne in jahalne prireditve prav kočljivo nalogo. Najti morajo pot med čisto kmečkimi interesi in pa izrazitejšimi športnimi stremfljenji. Ze lani se je to prvič res idealno posrečilo po zaslugi avtoritetnega strokovnega vodstva, ki je spravilo naše dirke na neoporečno višino, tako da niso nič več samo krajevna kmečka prireditev V tem pogledu so se naše dirke lani ob otvoritvi novega dirkališča prav odlično predstavile širši javnosti.
Letos je društvo poverilo predsedstvene posle zdravniku g. dr. Dušanu Reji, ki je že dve leti žrtvo%'al za društvo mnogo časa in tudi denarja tako, da res ni vedela levica, kaj deda desnica in da je celo v društvu ostalo marsikaj neopaženo. Izvedba letošnjih dirk bo težka naloga zavoljo kreditnih težav, vkljub vsemu bodo pa nagrade v primeri z lanskimi znatno zvišane; tako optimističen je odbor pri svojem delu. Za obisk Ljubljane bi bil najugodnejši poseben vlak z znižano ceno po lanski zamisli Putnika. .Morda bi se pa dalo letos izvesti. kar lani ni bilo mogoče. Torej na svidenje!
Starejša dama: »Ne vem, kje je vzrok, gospod Koren, toda ob mojem času so bili gospodje dosti vi,južnejši nego sedaj.«
Koren: »Gotovo, toda tedaj so bile tudi dame znatno mlajše . ..«
Sodnik po razsodbi ženitnemu sleparju: »Ali hočete še kaj povedati?«
Obsojenec: »Prosim, da me takoj zaprete, kajti dame bodo zunaj čakale nar me.«
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraat, — Za Narodno tiskarno A, d. kot
— Za
je odgovoren Alojz Novak. — Val s Ljubljani.