SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in serate) vsprejema upravnifitvo [in ekspedicija v »Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice 8t.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. V Ljubljani, v soboto 10. novembra 1894. Letnilt XXII Shod zaupnih mož. Dne 29. t. m. — kakor »Narod" poroča — vršil se bo v Ljubljani shod zaupnih mož, kateri sklicujejo zaupniki narodno-napredue stranke. Meseca septembra je „Narod" objavil v tem smislu poziv ter dostavil željo, naj tudi drugi slovenski listi o tem izreko svoje mnenje. Zato smo tudi v »Slovencu" mirno in stvarno razjasnili svoje mnenje o nameravanem shodu ter z ozirom na stvari objavljene glede shoda v »Narodu« izrekli, da imamo za tak shod zaupnih mož le — nezaupanje. Ker pa »Narod" zaradi tega vzlasti nedostojno bije po nas »brezdomovincih", zdi se nam umestno, da danes še jedenkrat označimo nasproti nameravanemu shodu svoje stališče. V prvem svojem članku »Na stražo" je »Narod" poživljal zaupne može na tak shod vzlasti z ozirom na boj za samoslovenske napise v Ljubljani. »Slovenec" se je, stoječ na stališču pravičnosti, izrekel za dvojezične napise, kakor je pozneje na istem stališču stoječ zahteval pravic slovenski manjšini v Ko-čevji in slovanski manjšim v istrskih primorskih mestih. — Zadnji dogodki v Istri so jasno ptkazali, da je bilo naše stališče glede napisov jedino pravo, ker pravično. Vsi tisti slovenski listi, ki so obsojali naše načelo glede dvojezičnih napisov v Ljubljani, izjavili so se proti samoitalijanskim znamenjem v Piranu in druzih po večini laških mestih. To pa je le doslednost v nedoslednosti. Tu ni nobenih načel, marveč le velja geslo : Kar meni hasne, je dobro, kar meni ni po godu, je slabo. Ako bi bili »Narod" in „Soča" in »Edinost" dosledni, morali bi odobravati načelo Italijanov v Piranu, ki se bore proti dvojezičnim napisom. In vendar so pobijali z vsemi silami z nami vred krivičnost načela, katerega so pajjza Ljubljano sami postavili in zagovarjali. — Tako se je tukaj breznačelnost imenovanih listov sama tako hitro obsodila. V tem se kažejo krščanska načela, ki so nam vodilo vsega javnega življenja in »načelo narodnosti, ki je neobhodno potrebno in stalno vodilo slovenske politike« za narodno - napredno stranko. To je bil prvi vzrok, zaradi katerega smo si izrekli priti shodu. Drugi vzrok je bil članek objavljen v »Narodu« v št. 216, v katerem jo »Narod« z betom bil po državnih poslancih Mihu Vošnjaku in Robiču in v ime »celjskih in sploh slovensko-štajerskih neza-visnih in nekoaliranih rodoljubov pozdravljal misel, naj se skliče shod zaupnih mož iz cele Slovenije«. — Iz teh besed smo sklepali, da se bodo na shodu napadali slovenski državni poslanci, štajerski in seveda tudi kranjski, ki ne plešejo po »Narodovi« piščalki. Tega seveda nismo mogli odobravati in to je bil drugi vzrok, da smo se izrekli proti nameravanemu shodu ter ga označiti kot shod na-rodno-napredne stranke. To je bil najbrže tudi povod štajerskim poslancem, da se vsled sklepa shoda ne udeleže, kajti jedino tako jim je mogoče ostati složnim. V zadnjih dneh se »Narod« nekako umika, ter bi vse, kar jo dotlej pisal o nameravanem shodu zaupnih mož, rad utajil in skuša za shod konstruirati neko nadstrankarsko stališče. Toda dokler bo tako strankarsko naperjeno proti nam pisal za shod zaupnih mož, toliko časa tudi nikdo ne more verovati v njegovo navidezno nadstrankarsko stališče. — Zato pa se konservativna stranka tega shoda ne bo vdeležila. Sklepe shoda pa bomo objektivno presojali; v kolikor so bodo strinjali z našimi načeli, bomo jih odobravali, v kolikor bodo nasprotni, bomo jih obsojali. O združitvi Istre s Trstom. (Glas iz Istro.) Italijanskega časopisa »L'Iudipendente-ja" uredništvo razposlalo je nedavno iz Trsta vsem istrskim italijanskim časopisom in rodoljubom okrožnico, v katerem jih prosi, naj bi se izjavili, ali bi bilo umestno pričeti agitacijo, da se Istra administrativno združiš Trstom. To ni v prvič, da se je o tem vprašanju pričelo razpravljati, kajti o istem se je govorilo vže 1. 1848, 1866. in 1884, no pri vsem tem ni prišlo do rezultata. Leta 1884 je bil sam »Llndipendente" nasprotnega mnenja. Da je pa sedaj uprav on poprijel to staro zaspalo inicijativo, pomeni, da se gospoda v Trstu bojč za obstoj svojih istrskih bratov in bi želeli v boljšo varnost združiti se, da se zjedi-njeni ne zgubč raz obzorje. Od dosti povabljenih izjavilo se je le par izbranih italijanskih rodoljubov, ki se pa v mislih ne strinjajo. Nekateri so nasprotni združitvi, drugi bi hoteli pogojno združitev, to je, da se Liburnija loči od združitve, tretji bi zopet želeli združitev vse Primorske od italijanske meje Gra-diške pričenši in Liburnijo z otoki. Akoprav vprašanje ni smeti resno vzeti, — kajti težko bi bilo , da bi Tržačani hoteli žrtvovati svojo avtonomijo za to združitev — vendar pa bi bilo dobro slišati razna mnenja. Z združitvijo vse Primorske v jedno skupino zahtevala bi se le jedna pokrajinska legislativa — jeden deželni zbor in odbor. Z ozirom na veliko ve- LISTEK Horatius redivivus. (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potDika.) Horacij, slavni Horacij, zopet čujemo resnico iz tvojih ust! A kje si že ti, kje so že časi, ko je še bilo in žilo tvoje srce! Kje je doba, ko si se dvigal na lahkih perotih svete poezije v sinje višave, da bi tam prost zemskih skrbij brenkal na zvouke strune svoje lire? — Daleč, daleč so že oni časi. Globoko v zatonu je že doba tvojega bivanja na zemlji. Le zlata zarija, večna zarija tvoje slave, spominja nas nekdanjega Horacija. Mnogo se je spremenilo in prestvorilo na svetu, odkar počiva prah tvoj v hladni gomili, odkar biva duh tvoj v visokem Olimpu. Razpadel je mogočni prestol Avgustov, uničena je velevlast cesarjev, poražene so hrabre legije. Drugim je morala oddati žezlo mogočna, siva Roma, nekdaj vladarica vesmira. Nove države virastle so iz starorimskih tal, kakor vzniknejo gobe iz trohlenih, gnjilih korenin posekanega hrasta. Novi narodi naselili so se po pokrajinah, po kojih je gospodaril nekdaj silni R mec. Le starinski ostanki in črne razvaline kličejo nam nasproti: »Fuimus!" Tudi tvoje sabinsko zemljišče, dragi Horacij, je sedaj v tujih rokah. Tuj gospodar obdeluje tvoj vrtec, kjer so gredice povsem drugače vrejene, kakor nekdaj. Vrči, iz katerih si tolikrat zajemal rujnega vinca, leže razbiti v zasuti kleti. Na kose razletele so se krasne, pisane kupice, iz katerih si napival prijatelju Lamiji: »Musia amicus tristitiam et metus Tradam protervis in mare Cretieum Portare ventis: ..." Razrit je tlak, kjer si plesal s polno kupico v roki in pel: »Nune est bibendum, nuno pede libero Pulsanda tellus . . . ." A te spremembe so še malenkostne, nevažne. Kaj bi bilo, slavni Horacij, ako bi poprosil gromov-nika Zena — ako se ui morda ravnokar spri s Hero — da bi ti milostno dovolil stopiti malo na ta svet? Kadar bi ti namignil s sivimi obrvmi ter prikimal z debelo glavo, kaj bi počel ti Horacij ? — Jaz vem, kaj bi počel.--Poklonil bi se mu tako globoko, da bi si trčil z nosom ob koleno. Na to privezal bi na nogi sapoge, ogrnil ohlapno togo, ovil okrog temena pesniški venec, snel palico raz kljuko in prasnil bi jo skozi olimpska vrata. Figo bi tiščal v žepu in radostno dejal sam pri sebi: »Čakaj, stari godrnjač Zeu, sedaj me pa ne boš imel tako hitro zopet v Olimpu! Ha, sem te vendar opeharil in ošušmaril jedenkrat po tisoč in toliko letih, da si me pustil malo veu na zrak. Sedaj pa — primaruha — kar doli v sabinsko deželico, kjer sva ga srebala nekdaj z Mecenatom prav po božji volji. Kar gabi se mi že ona kislica, ki jo zmerjajo nebeščani za — nektar. Po oni čobodri ali ambroziji ali kakor jo že hoče kdo imenovati, ščiplje me kar po čreves h vselej, ko se je najem. Par kranjskih klobasic, kosač mastne svinjske krače, pošten kos slanine pa bokal sladkega — »nibil supra deos lacesso".--— Pač prav jo je pogodil prijatelj Uhland, s katerim sva se pred kratkim seznanila v Olimpu, pravo je pogodil, pravim, ko je zapel: „Es reimt aieh trefflich Wein und Sehwein, Und passt sieh kiistlich Wurst und Durst." Res, stiha zlata vredna. V njih je vsa filozofija — praznega želodca." »Ti Zen pa", pokaže figo proti nebu, »le maži si čreva s čobodro ambrozijo in prilivaj z rujno ki-slico — nektarjem. Privoščim ti iz srca oboje. Su-četa naj se Ganimed in Heba še urnejše in koket-nejše okrog tvoje mize, vendar bi ne hotel biti sedaj v tvoji koži — saj bi mi bila tudi preohlapna. — Na svidenje, godrnjač Zen in vsi olimpski botri! — Na svidenje, jasni Olimp! — Zemlja je meni lepša." Sedaj pa, dragi Horacij, spustiva se doli na zemljo, ali da povem jasnejše, spusti se doli na zemljo ti, jaz te že čakam tukaj. Ni dolgo frfotala dolga, bela toga po zraku in Horacij dospel je na hrbet matere zemlje, ki je pritisnila z gorečo ljubeznijo na srce izgubljenega sina. Priletel je v popolnem tuj kraj. Oziral se je na vse strani, da bi spoznal, kam ga je zaneslo naključje. Dolgo je raz-motrival in premišljeval, a vse zaman: kraj mu ostane neznan. Krog in krog je nizko grmovje, mej kojim se C 4v ^ (/s čino'slovanskega prebivalstva — posebno pa na kmečke občine — moralo bi se določiti istim tudi več sedežev v takem deželnem zboru in odboru. Deželni predsednik bi pa moral biti tak, ki ue bi smel prezirati večine primorskega prebivalstva. Pri taki združitvi, bi prišli v^dotiko tudi goriški in istrski slovanski zastopniki s tržaškimi, ter bi tako podpirali jedni druge glede potrebnih gospodarskih zahtevanj. Trst sam ob sebi bi tedaj postal pravo primorsko središče, in sedanji mestni zastop bi se moral ločiti od deželnega, ki bi dobil razmerno število sedežev za tržaške poslance, to je sedanje število 48 (mesto) in 6 (okolica) bi se moralo prekrojiti v razmerju z onim goriškega in istrskega deželnega zbora; kmečkim občinam, ki so na Primorskem v veliki večini s Slovani naseljene, bi se moralo priznati tudi večje število sedežev, nego je to sedaj določeno in tudi tržaška okolica bi se morala politiški prekrojiti. Vso Primorsko šteje vkup 705.481 duš, to je 318.869 Italijanov in 349.010 Slovanov; številke pa ne odgovarjajo realuej resnici, kajti moremo biti go-tovi, da je na Primorskem — ako bi se pravično štelo — nad 400.000 S ovanov , a o resničnosti te trditve nas prepriča prihodnje ljudsko štetje. Toraj, ako bi se ta združitev resnično vzela, po mojem mnenju, Slovani ne bi čisto nič zgubili, posebno tedaj ne, ko bi vzeli vse dosedanje primorske politične okraje v poštev pri združitvi. Gospoda Italijani računijo tudi s tem , naj bi se od združitve ločila Liburnija, eveutuelno tudi kvar-nerski otoki, da se tako zmanjša število slovanskih prebivalcev in izjednači z italijanskim. V tem slučaju bi bili Slovani v nevarnosti, kajti ako se od vkup-nega števila primorskih Slovanov odšteje čisto slovanski okraj vološki od 44.484 duš in eventuelno tudi kvarnerski otoki z 40.870 duš., tedaj bi Italijani Slovane številno premagali. Kam bi se smela pripojiti tedaj ta dva okraja? Da bi vlada ista pripojila k Hrvatski, o tem je dvomiti; ne bi druzega preostalo, kakor združiti jo s Kranjsko. Na vsak način vlada bi bila v veliki zadregi, kam s tema okrajema ? Kakor vže rečeno, stvar še ni za razpravo godna in dvomiti je, da tudi do resnosti pride, ker ni k temu ne izgleda in ne pravega zanimanja od strani tržaških liberalcev , ki bodo na vsak način v stvari odločilni. Pričakovati' nam je torej v tej zadevi odločilne besede merodajnih krogov in še le tedaj se bodemo mogli spuščati v meritorno razpravo — do tačas pa delujmo, da vedno bolj tudi v Istri gre Slovan na dan._Istra n. Politični pregled. V Ljubljani, 10. novembra. Protlcerkvene predloge na Ogerskem. V ogerskih vladnih krogih nimajo upanja, da bi zmagali v gospodski zbornici s sedaj še ne rešenima proticerkvenima predlogama. Zaradi tega hočejo na vsak način počakati, da že rešene poprej dobe Najvišje potrjenje. To, mislijo, da bode vplivalo na gospodsko zbornieo, da bode odjenjala. Po zatrjevanju ogerskih vladnih listov vlado le odlaša sankcijo, ker so v potrjenje mu predložeui načrti zakonov važni in ker hoče dati papežu priložnost, da se še poprej izjavi. Vladni listi so pa seveda trdno prepričani, da se predložene predloge potrdijo. Ogerski vladi pa prav povoljno najbrž ni, da se sankcija odlaša, ker s tem trpi njen ugled mej državnimi poslanci. Ogerski pravosodni minister je pred ložil državnemu zboru načrt zakona, s katerim se ponižajo postavne obresti na 5 odstotkov. To velja seveda le za tista posojila, kjer niso kake drugačne obresti pogojene. Protestantizem in socijalizem. Socialistični »Vorwiirts" v Berolinu je prinesel ob letošnjem reformacijskem prazniku članek, v katerem omenja, kako so se ob reformaciji cerkvena posestva narejala za državna in vladarska. Btrolinski list misli, da tisti, ki odobravajo tedanje postopanje reformacije, dosledno ne bi smeli ugovarjati podržavljeuju kapitalističnih posestev, kar hočejo socijalisti. Zgodovina socijalizma se začenja z Lutrom. V tem, kar piše »Vorwans", je mnogo resnice, kajti iz reformacije izvira vse zlo. Seveda s tem, kar je navajal »Vorwarts", socialistično rovanje še ni opravičeno, kajti stara krivica, nikakor ne opravičuje novih. Dreyfuss. Predpreiskava proti častniku Drey-fussu zaradi izdajstva vojnih tajnostij tuji državi je končana. Vsi spisi so se izročili generalu Saussieru, kot načelniku francoskega vojaškega sodništva. Ko jih ta general pregleda, jih izroči prvemu vojnemu sodišču, katerega vladni komisar je batalijonski načelnik Bezon de O.mesville. Vojno sodišče bode sestavljeno iz jednega polkovnika kot predsednika, jednega podpolkovnika, treh batalijonskih poveljnikov in dveh stotnikov kot sodnikov. Nekateri liberalni listi močno izgovarjajo Dreyfussa in zlasti zatrjujejo, da je izključeno, da bi bil delal iz dobička-rije. Tudi nekateri poslanci baje delujejo na to, da bi se vsa stvar potlačila, kar se pa vendar ne zgodi. Vojna uprava francoska si ne bode dala zapovedovati od židovskih časnikarjev. Pokrajinske volitve v Belgiji so za katolike ugodnejše, nego se je s prva mislilo. V sedmih pokrajinah imajo katoličani večino, liberalci pa v nobenem, kajti v Ititiški in henneravski pokrajini je večina odvisna od socijalistov. V antwerpenskem pokrajinskem zastopu je 52 katolikov in 36 liberalcev, v brabantskem 48 katolikov in 43 liberalcev, v zapadnoflanderskem 74 katolikov in 2 liberalca, v vzhodnoflandernskem 78 katolikov, 15 liberalcev, v linburžkem 40 katolikov in 4 liberalci, v luksenbur-škem 31 katolikov in 13 liberalcev, v namurskem 47 katolikov, 4 liberalci, 12 socijalistov, v liitiškem 37 socijalistov, 31 liberalcev in 15 katolikov, v hen-negavskem 44 liberalcev, 23 katolikov in 22 socijalistov. vije samotna steza. Ne hiše, ne človeka ni videti nikjer v okrožju. Vse je tiho in mirno. Rahla jutranja sapica milo duje skozi omladno cvetje zgodnje pomladi. A glej: „V zlatem vozu se pripelje solnce" in poboža ljubeznjivo po licu starega znanca svojega, ki ga je nekdaj proslavljal: „Alme Sol, curru nitido diein qui Promis ct celaa aliusque et idem Naseeris . . . ." V tem začuje se v bližini neko žvenkljanje, za tem pa klic: „Hej, Belša, hej, goril1' »Aha," de Horacij sam pri sebi, »pri Slovencih sem 1" Žvenkljanje prihajalo je vedno bliže. Po stezi prižene mal pastirček črede. Spredaj je šla lepo re-jena krava, imajofa za vratom težak zvonec, ki je nejednakomerno zvonkljal. Horacij glede, posluša in se čudi. »Mile bože, čuda velikoga 1 Kako more li iz one kovinaste lupine prihajati tako prijeten glas!" „ Deček, čemu si pa obesil kravi ono stvar za vrat?" vpraša Horacij radovedno pastirčka, pogledu-jočega v svetem strahu čudno opravljenega tujca. Po precej dolgem odmoru ojunači se deček vendar in odvrne: »Zato, da vodi čredo in da je ne izgubim tako lahko." »Ali&, tako je, tako," zazija Horacij od začudenja. »Že vem sedaj." „Toda, deček, bi mi Ii vedel povedati, kod bi prišel najložje do ljudi ?" „Stopite kar doli po tej stezi, dokler ne p> idete na cesto. S ceste zagledate koj v bližini vas." „Hvala ti, deček!" Pastir žene naprej svojo čredo, Horacij pa stoji še vedno na istem mestu iu zre za priprostim pastirčkom. Ustnice pa so mu šepetale lepe besede: „Beatus ille, qui proeul negotiis . . .!J Potem napoti se tudi Horacij po omenjeni stezi proti cesti. Ni dolgo hodil in izginolo je grmičje. Pred njim odprla se je prostorna ravan, po koji se je vila gladka, lepa cesta. Horacij pospeši korake in kmalu bil je na cesti. »A kaj pa to? Kaj pomenijo ti koli ob cesti? Cemu so neki napeljane žice od kola do kola? — Čudo, grozovito čudo. Saj ni to morda kaka pre-graja ali bran proti ropnim živalim ali celo proti burji in nevihtam?" Horacij se ne more dovolj načuditi. Neizmerno ga muM radovednost' a ne more je utešiti, ker nikogar ui, da bi raztolmačil in rešil težavno uganko. A ravno k sreči pridrsa star kmet po cesti. Brez oščavanja stopi Horacij k njemu ter ga vpraša prav uljud no: »Očka, čemu ste pa nasadili te kole tu ob cesti in čemu so vam one žice?" »Na večne čase amen," odgovori kmet iu gre mirno dalje. Horacij je menil, d* ne razume kmet slovenščine, povpraša ga torej še jedenkrat, a nem'ki. Ameriške volitve Ker so v Ameriki volitve za zbornico in za volitev predsednika za republikansko stranko ugodno izpale, se zopet ugiblje, se li vpelje kako povišanje carine. Pomenljivo je, da je z veliko večino voljen v zbornico Muc Kinley, kateri je pod prejšnjo vlado bil sprožil miBel, da se naj carina poviša. Novi predsednik republike bodo Harri-son. Ta prevrat v Ameriki bode zopet odprl vrata raznim špekulacijam, kmetovalcem bode pa škodoval. Republikanci gledajo le na interese industrije, demokrati, ki so propali, pa na koristi kmetijstva. Socijalue stvari. Socijalisti v Italiji. Dne 23. oktobra so časniki razširili novico, da je italijanska vlada s posebnim dekretom razpustila vsa društva, ki se imenujejo »društvo sne. demokratskih delavcev". Ta udarec ni zadel samo političnih društev, temveč tudi izobraževalna, podporna iu strokovna društva, ki so bila na sumu, da so rovala proti obstoječemu redu. Ta vladna naredba, ki je /azgnala 271 raznih društev, je po vsi Italiji vzbudila veliko pozornost. Vlada je porabila novi izjemni zakon proti anarhistom z dne 19. jul. t. 1., dasi je Crispi v zbornici obljubil soc. demokratskim poslancem, da vlada ne bode uporabila tega zakona proti njihovi stranki. Zakon govori samo o »anarhistih in zločincih", vendar je vlada že preje prepovedala kongres soc. demokratske stranke, ki je bil sklican na 7. dan septembra v Imoli. Poslanca Prampolini in Agnini sta v R mu vprašala Crispija, zakaj vlada ta izjemni zakon uporablja proti soc. demokratom. Dobila sta odgovor, da ta društva širijo sovraštvo proti obstoječemu socijalnemu redu, podpirajo delavske štrajke iu tako pripravljajo revolucij. Dne 29. septembra je vseh pet soc. demokratskih poslancev, ki sede v italijanski zbornici, stavilo interpelacijo na ministerskega predsednika Crispija, zakaj preganja delavce njihove stranke, dasi obsojajo početje anarhistov, ker jim je bil javno obljubil, da bode vlada uporabljala zakon le proti anarhiji. Za odgovor so dobili ukaz, da je strogo prepovedana tudi delavska himna. Crispi se moti, ako misli, da bode s silo zatrl nevoljo med ljudstvom, ki izvira iz žalostnih gospodarskih razmer Imenovani soc. demokratski poslanci (Agnini, Badaloni, Berenini, Ferri, Prampolini) so možje, ki zastopajo kmetiške okraje med Ape-ninami in Padom, torej Emilijo ter južne dele Lom-bardije in Benečije. Dva sta advokata, dva vse-učiliška profesorja in jeden tajnik trgovinske znor-uice. To dokazuje, da niso soc. demokratje iz poklica, temveč iz prepričanja, ker \idijo rastočo revščino v sicer bogati pokrajini. Stari prostomislec Crispi vidi, kako vedno glasneje delavski stanovi zahtevajo kruha ter se upirajo »obstoječim razmeram", zato je letos v Napolju v svojem govoru naglašal, da si morata cerkev in država podati roke ter »zapeljane Kmet se neumno-prijaznn nasmeje in pravi, oziraje se na nebo: »No, lepo vreme, lepo bomo imeli, ako Bog da." Sedaj pade še le Horaeiju v glavo, da je morda kmet gluh. Ponovi torej vprašanje, a glasno, in pogodil je pravo. Razumel ga je km*t. Premeril ga je neverno z očmi od nog do glave, kakor bi hotel reči: »Kako more kaj takega vprašati tako odrastel človek?" Slednjič vendar odvrne: »I. to vse je pripravljeno, da se mej sabo pogovarjajo veliki gospodje, ako so tako daleč vsaksebi, da ne morejo povedati drug drugemu kar v zobe, kaj bi radi." Kmetova definicija zmedla je še bolj štreno Horaeiju. Nevoljno se je obregnil nad kmetom: »Had in Cerber, starec ! Menil sem, da je kaka iskrica pameti pod vašo sivo črepinjo. sedaj pa vidim, da hočete le norce briti z mano. Toda, kaj mislite, da sem si skriveučil pamet, da bi veroval vsako abotnost, ki mi jo poskusi kdo natveziti na nos?" »No, glej ga šmeuta, raca na vodi! Kakor ne bi imel na vsem božjem svetu drugega dela, kakor vas voditi za nos, ki bi mi sicer ne bilo težko, kakor kaže. Kar sem vam povedal, je resnično, kakor bi sveti P..ter podkrižal in Bog pečat udaril." „A — pri Zenovih hlačah — kako je mogoče pogovarjati se po žici?" »Mogoče ali nemogoče, a vendar je tako, kakor sem dejal. Jaz vam ne morem povedati vse na drobno, zakaj je tako in ne drugače. (Dalje sledi.) I J ljudske množice zopet spraviti na pot pravice in ljubezni". Ljubezen in pravica v ustih Crispijevih! Mož se moti, misleč, da je cerkev dekla njegova in duhovniki paudnrji. Italijanska soc. demokratska stranka je Se mlada; ustanovljena je bila šele pred dvema letoma. Njen program so nauki Marksovi, sedež vodstva v Milanu, kjer izhaja glavno glasilo »Lotta di classe". Ta list urejuje poslanec Prampolini v duhu nemškega „Vorwiirts-a". Ob jednem izdaje ondi advokat Turati tednik „La Critica Sociale", ki soc. demokratskem smislu bujska delavce proti višjim stanovom. Manjši listi izhajajo v Kremoni, Komu, Turinu, Bergamu, Imoli, Porliju, Baveni, Modeni itd. Vsem pa je duševno središče Milan. Ker je ravno v Gor. Italiji najbolj razširjena in razvita industrija, zato se tudi razširja tukaj socijalistično gibanje. Pomenljivo pa je, da je vseh pet soc. demokratskih poslancev izvoljenih v kmečkih občinah. Pri zadnjih volitvah 1. 1892 je stranka postavila 25 kandidatov. Sicer pa soe. demokratska stranka v Italiji ni tako razširjena, kakor v Avstriji ali Nemčiji. Posamezne pokrajine so si še do danes nekako tuje, takozvani partikularizem ima še močne korenine med ljudstvom. Vladna izjemLa naredba bode italijanske delavce potisnila v radikalni tabor, in potem naj Crispi gleda, kako pomiri duhove, Sicilija je itak pripravljena za vstajo. A S slovenskih Karavank. (Dalje). »Živina je nemirna, megla se vzdiguje iz ravnine, ptice se pode sem in tja, nevihto bomo čez noč dobili", pravi majer. Ustrašil sem se tega, ker vedel sem, da je tu v gorah nevihta vse drugačna, kot v ravnini; a po drugi strani sem želel tudi njo poskusiti. In res! Bližal se je večer. Storžic s sosednjo Kokovnico so kmalu gosti črni oblaki zakrili. Toda ne dovolj, da se ti vale od juga, ampak pri-pode se tudi od severa in kakor se zdivjani morski valovi čez nizko obrežje vale, tako se valijo gosti, črni oblači čez Košuto. Vname se strašen boj v nebnih višinah. Začne bliskati in grmoti, da je ves Čas blisk razsvetljeval črno temo, katera je vsled nevihte hitro pritegnila. Grmelo pa je tudi tako, kot bi bile začele gore skup padati. Vlila se je strašna, z debelo točo pomešana ploha. Uborna lesena koča se je kar tresla, in pričakoval sem, da vsaki čas skup pade. Privoščil bi bil onim našim akademikom, ki so se pred nedavnim časom prvikratnaSlovenskem očitno izjavili, neodvisneda bi bili t u. Prepričan sem za gotovo, da bi v teh okolšči-nah ne bili izgovorili nedostojnih besedij, katerih naj se pred vsem narodom sramujejo. To niso več sinovi matere Slave. Spalo se je v tacem vremenu seveda slabo, posebno ker je strašna ploha deloma tudi skozi streho vedela pet najti. Uboge ovce v Košuti, in goved na prostem, mislil sem ponoči. Toda Bog že poskrbi tudi za živali. Ovcam je dal gorek kožuh, govedo s konji pa dobi dobro zavetje pod mogočnimi, košatimi planinskimi drevesi. To so letela pod nje, ko se je nevihti napravljalo 1 Dasi je bila to strašna pa dolga noč, minula je pa le. Vihar se je polegel, in zjutraj je v vsem svojem veličastvu izza vshodnih gora priplavalo krasno, prekrasno solnce. Kako mogočno, kako jasno razodevaš se že v naravi; večni Stvarnik! Slava Ti na višavah! Da se poleg zemeljskih mislij naš duh ravno na planinah tako rad povzdigne v rajske višave, pripoznal bode gotovo vsakdo, ki je že bil visoko vrh planin. Tu je človek bliže nebu, bliže Stvarniku. Govedo urno hiti na prosto, da si v gorkih solnčnih žarkih posuši in ogreje premočeno dlako! Čaka nas še dolga pot skozi ves Bornov svet do Jezerskih planin in potem po Bistriški dolini nazaj v ravnino; zato palico v roko, torbo čez ramo in hajdmo skozi leso v živalski vrt! Ako bi se baronu ne bilo dovolilo ograje, ki pride od »Jeruzalema" gori, po vshodni meji planine Kofc notri do vrha Košute narediti, zaviti bi se bila morala v sredi po pobočju Košute, in tako bi ne bile štiri velike planine Sije, Puugraf, Tegošče in Jalpolok, ki leže nad Bornovimi gozdi in segajo do vrha Košute, notri ograjene. Seveda! 2id je mislil, da mu bodo kmetje te planine kar prodali, ako jim le denar pokaže. V začetku so še precej hitro pašne pravice nanj prehajale; toda sedaj so omah^jivci že večinoma prodali, ostali kmetje pa se ne bodo dali judovim novcem zapeljati. Bom je začel to tudi sam spoznavati, zato misli planine ven ograditi. Nakupljenih deležev seveda ne more odtrgati, ako kmetje ne puste razdeliti. K temu se pa gotovo v svojo škodo ne bodo dali zapeljati; kajti govede je sedaj toliko manj notri kolikor pašnih pravic je prodanih, baron Bom se pa, mislim, tudi z živinorejo ne bo začel pečati, ker njegov šport (pasijonj je divjačina. Veliko preglavico delalo mu bode tudi še, ker imajo kmetje po njegovem svetu pravico pasti. Rad bi jih odškodoval s svetom; toda kmetje so včasih tudi muhasti in trdovratni. Sedaj pa misli lese napraviti, da bi se živina v servitutni svet past hoditi zamogla. — Res prijetno je v teh gorskih pašnikih! Pod vrhom, kjer je strmo, pasejo se ovce, a spodaj je svet bolj raven, in tu prijetno done zvonci govede. V nekaterih planinah imel je včasih vsak večji gospodar svojo kočo, a ko so sedaj še mnogi svoje pašne pravice prodali, stoje njihove koče prazne tu in — razpadajo. (Dalje slždi) Slovstvo. Nevesta Kristusova, podučna in molitvena knjiga za pobožne krščanske device, posl. župnik B. Bartol. Sesti natis. Založilo katol. tisk. društvo. — Jako priljubljen in obče znan molitvenik ne potrebuje, da bi ga krščanskim dekletom priporočili še posebej, ker šesti natis kaže, kako da vstreza svojemu namenu. Slovanska knjižnica. — Saopič 29. Narodne pripovedke v soških plauinah. Iz naroda za narod zbral iu napisal A. G. II. — Cena 12 kr. V Gorici. Glasba. V koncertu .Glasbene Matice", kateri se vrši, kakor že naznanjeno v ponedeljek, 12. t. m., nahajamo mpj drugimi krasnimi skladbami tudi dr. Anton Brucknerjevo .Ave Maria". — Skladatelj, rojen I. 1824 v Ausfeldenu v Gornji Avstriji, je slavil 4. sept. t. I. svojo sedemdesetletnico. Na Dunaju so pred nekaj dnevi že slavili ta izredni prigodek, in so o tej priliki tudi proizveli najslavnejšo njegovo mašo F-moll.— Sin vaškega učitelja postal je kot deček pevec v samostanu St. Florianu in pozneje podučitelj, učitelj in končno samostanski organist. Onda še ne dovolj naobraženi mož je štedil čez leto denarje, da se je leto na leto podajal k Seehterju na Dunaj, kjer si je pridobil toliko popolnost, da si je potom konkurenčne preskušnje pridobil mesto stolnega organista v Lincu. Posle se je preselil na Dunaj in nasledoval Sechterja kot dvorni kapelni organist in profesor na konservatoriju. Leta 1875 postal je lektor na vseučilišču, katero mu je je hvaležno podelilo predlanskim častni doktorat. — Bruckner je največji sjmphonik in je zložil kot tak 8 sjmphonij. Le v nekaterih posebnostih ga prekašata doslej dr. A. Dvofak in Brahms. Poleg teh symphonij je daleko znan njegov veliki Te Deum, cela vrsta maš, gradualij in offertorijev in veliki moški zbor »Germanenzug". Dasi tega velikana glasbenega v duhovitosti in zajedniški strogosti v rysthmiki ne presega nikdo, si je vendar ta »cer-kveno-glasbeni Wagner", kakor ga nazivljejo radi, zaslužil dovolj sovraštva z večih stranij sosebno pa še s Hanslickove. Uprav cerkvena strogost velikanskih njegovih skladb, katera se ne oddalji nikjer in nikdar, kaže najbolje mojstra, ki deluje z majhnimi sredstvi brez modernih hipnih učinkov, pa venderle presega i v polnoglasju in v kontrapunktiški izvežbanosti po krasni inštrumentaciji celo klasike, kakoršen je Pa-laestrina. Globoka čustvenost in neomejena verna udanost ue daje v njegovih skladbah ni najmanjšemu dvomu mesta. To nam sosebno še predočuje ponedeljski „Ave Maria". Koliko umnost, koliko duševno čutstvo in kak razum se sklada tu v tako majhni skladbi! Ženskemu troglasnemu zboru se nalaga, da prvi pozdravi v nežnem stavku »Cešeno Marijo'. »In blagoslovljen" pričenja sam četveroglasen moški zbor, ki v krasni jednostavnosti, a toli izrazovito predava visoke misli skladateljeve v sledečih besedah stavkovih. „Jezus" vsklikne nato verno najprvo moški zbor, zvest moževemu poslanstvu, v drugič pridruži se mu krepko starejši ženski spol, ženč prispodabljajoč in v tretjič zagromi — v razloček od prvih dveh vzklikov, ki izražata bolj tiho udanost v goreči vernosti, vsa množica z deco vred v polnih sedmeroglasnih trozvokih sveto ime, »Sveta Marija" zglasi se na to ponižno ves zbor. No, h kratu se pretvori ta verni klik v mogočen jek, ki izraža v. svojej silni mnogoglasnosti vse veličaBtvo njeno kot »Mati Božja". A vže sledi prošnja, katero zopet moški pnčno: »prosi za n*s". Visoko tje gori odmevajo v visokih ženskih glasovih te besede izra-žujoč otroško milo svoje nade. Iu zopet pada zbor uiže in niže, označujoč »grešnike" iu velikanski razloček mej Božanstvenim, katero preveva vse do-slejšno, iu mej njimi. Ta padanje pa se spremeni bolj iu bolj v grozo, katera pa ue zdriza s strahom človeštva, marveč nekako blaženo udanost v božjo voljo prispodablja. Ponavljajoč še jednič prošnjo skonča divna skladba, ki bode izvestno tudi pri nas splošno ugajala, v strogo-cerkvenem stavku »Amen". Nove orgije v Ljubnem na Gorenjskem. 4. nov. so bile v Ljubnem po mil. g. stolnem proštu dr. Leonardu Klofutarju, blagoslovljene nove orgije, ki sta ju izdelala brata Zupan v Kamnigo-rici. Delo to je njuno 49. Dne 4. nov. popoldne sem ju kot odposlanec preč. kuezoškofijatva preskušal in tu podajam v proslavo domače umetnosti vestno poročilo. Pred vsem omenjam, da stoje orgije ua prostem koru, in to je orgijam v veliko korist. Muogo borbe je bilo zavoro tega, ker ljudem so le preveč ljube klopi na koru, dasi je v cerkvi mnogo prostora; a tu je obveljalo načelo, kiepko zastopano po Zupanih, ki se tesno naslanjala na določila preč. knezoško-flj8tva. Omara iz mehkega lesa je sicer priprosta, malo pozlačena, a jako lepa; pred njo je igralnik in krog njega dovolj prostora za pevstvo. Meh se nahaja na dnu omare; sestane iz magacina in dveh zajemalcev. Novo je pri tem, da zajemalca odjenjata od svojega dela, kakor hitro je napolnjen magacin. Abstrakti vise na gumbih od medi, in se dado z lahka odpeti. Piščali so lepo polirane, Principal v v prospektu, vse imajo ovijalke (Stimmschlitzenj za oglasbo. Les jako lep in suh. Mehanika je izvrstno pousnjena, opaziti ni niti najmanjšega ropotanja. Igrava je lahka in precizna. Intonacija, na katero sem posebno pazil, je enakomerna. Principal krasno rezoč, Gedeckt temen in močen, kakor se spodobi za pokritje vriščečih glasov pri orgijah, ki imajo v manalu 16'. Gamba po moji želji bolj rezoča, nego prej. Dve flavtici jako ljubeznivi. Miksture se ponavljajo dvakrat, je sicer nedostatek, pa vtemeljen v pogodbi, vendar se s tem pride v okom prekri-čečim glasom v višini. — Pedal ni premočen, čemu tudi? Saj se poljubno sklene ž njim manual in tedaj vstreza vsem zahtevam. Zbiralniki delujejo odločno. Orgije so tedaj vestno izdelane po dispoziciji, so brez hibe prešle v last cerkve, cena 1350 gld. majhna. Delo hvali mojstra. Dispozicija orgelj: Manual: 1. Principal 8'. 2. Gedeckt 8'. 3. Gamba 8'. 4. Flauto tra-verso 8'. 5. Fiiite octaviante 4'. 6. Octav 4'. 7. Mix-tur 3—4 fach. — Pedal: 8. Subbass 16', 9. Octavbass 8 . — Zbiralniki: 10. Octav-Coppel. 11. Pedal-Coppel. 12. Mezzo-Forte. 13. Piano. 14. Fortissimo. P. Hugolin Sattner. Koledar sa 46. teden leta 1894. Nedelja 11. nov.: 26. pobink. evang. : Prilika o dobrem semenu. Mat. 13.; Martin škof. Po-nedeljek 12. nov.: Martin p. m. Torek 13ega nov.: Stanislaj R. sp. Sreda 14. nov.: Mena, m. Jozafat. m. Četrtek 15. nov.: Leopold sp. Petek, 16. nov.: Otmar, op. Sobota, 17. nov.: Gregor šk. Lun i n s pr em i n : Sip 13. nov. ob 8. uri 47 m. zjutraj. Solnce izide: 15. nov. ob 7. uri 7 m., zaide ob 4. uri 23 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. novembra. (Osebne vesti.) Naš rojak g. Ivan S t e k 1 a s a, profesor na kr. moški učiteljski šoli v Zagrebu , je prideljen kr. realni gimnaziji iz ž njo združeni višji trgovski šoli v Zagrebu. — G. Ivan pl. Zaje, naj-znameniteiši hrvatski glasbenik, bode dne 17. prosinca 1895. praznovat 25letuico, odkar deluje na hrvatskem glasbenem zavodu, in 501etnico, odkar vspešno deluje na glasbenem polju. Ravnateljstvo narodnega glasbenega zavoda slavijeucu ua čast priredi sodelovanjem »Kola" slavnostno predstavo. — Podpolkovnik Andrej plem. Slivnik je umirovljen. Tem povodom mu je izročeno Najvišje zadovoljstvo. Dne 9. t. m. je bil dvorni svetnik Pr. Šuklje od cesarja sprejet v avdijeuei. (Sedemdesetletnica.) V Kamniku obhaja 12. novembra sedemdesetletnico č. p. Celzij Novak, mašnik frančiškanskega reda. Porodil s« je 12. novembra 1824. leta v Ribnici. Frančiškan je postal 22. avg. I. 1845., v mašnika posvečen 22. septembra leta 1849. Deloval je veliko let kot jako priljubljen učitelj ljudske šole v Novem mestu, Kamniku in Brežicah, in ondi tudi kot gvardijan. Bil je vseskozi vzgleden redovnik, goreč in vstrajen spovednik. Nenavadno krepkemu, mladeniško jakemu č. jubilantu želimo še mnoga leta, zlasti, da bi se svojimi štirimi sobrati, ki so bili ž njim posvečeni in so še vsi živeči. enako čvrst dočakal zlate maše. (Priznanje) V četrtek je prsebna deputacija g. dr. G. Gregorinu, odvetniku v Trstu, izročila zlato žepno uro z zlato verižico v priznanje in hvaležni spomin tržaških Slovencev za njegovo požrtvovalno delovanje na narodnem polju, posebno pa za slovanske šole v Trstu. Na verižici visi zlata ploščica z napisom: »Prvoboritelju za slovanske šule v Trstu dru. (iustavu Gregorinu", ua drugi strani: »Tržaški Slovani 1894." (Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Imenovani so: Nadučiteljem na ljudski šoli pri Sv. Duhu pri Gor. Radgoni Jos. Benko, učitelj v Št. Jurju; učiteljem v Grižah Fr. Gostinčar, pod-učitelj v Šoštanju; učiteljem pri Sv. Križu poleg Ljutomera tamošnji podučitelj A Herzog, poduči-teljem na deški šoli v Ljutomeru J. Vrščaj, podučitelj v Št. Jurju ob j. ž. (V kapeli usmiljenih bratov) v Kandiji je bila nedavno blagoslovljena altarna slika rožnivenske M. B., katero je naredil g. S. Ogrin. Za-njo sta darovala: g. Avg. Šinkovec, kapelan v Stari Loki, 50 gld., g. Frid. Soss, trgovec v Ljubljani 5 gld, gosp. Jožef Zurc v Kandiji je obljubil 50 gld. — Vsem darovalcem presrčna hvala! (V kat. rokodelskem domu v Novem Mestu) je bila 4. t. m. veselica. Pomočniki so zapeli pod vodstvom pevovodje g. P. Otokarja štiri pesmice jako dobro, potem se je igrala mala burka: » Če-gava bode žena«? ki je vzbudila mnogo smeha. Tombola je prinesla za društveno namene lep dar. (Slovensko gledališče.) „Nitouche, Nitouche. Ali si že videl iu slišal ta biser slovenskega odra?" Tako smo slišali večkrat zaduje dni v Ljubljani. Tudi taki, ki sicer ne pohajajo v gledališče, šli so si ogledat to redko prikazen. In kaj je na vsem : Nekaj mičuih melodij, muogo „pikantnih" prizorov iu polu oder — recimo — oseb, kakeršcih najdeš največ v — Parizu in pa nekaj predpustnih norcev. Ali je naravno, sploh mogoče, da mlada Denise de Flavigny (Nitouche), ki je sicer lahkoživ prikupljiv »škratelj", v eni noči postane razbrzdani. ki poje v vojaški družbi do cela umazane pesni? Ne, Nitouche in or-ganist Celestin sta figuri v lajni, ki skačeta ter se zvijata po okretalu godčevem, včasih pa govorita in ne vesta — zakaj in kako. Igralci so bili sinoči bolj diskretni. manj dvrm^jiM in pametneje oblečeni. Morda o priliki še katero rečemo e tem »biseru slovenskega repertoarja." (Glasnika) 1. številka je že izišla. Na prvi strani je natisnena »naša pesem«, v kateri se opeva delo s krščanskega stališča. Za pozivom uredništva se pod naslovom »Naša organizacija« opisuje potreba, da se delavci združujejo med seboj; ravno tam so pričete tudi resolucije slov. katol. delavskega društva. List ima tudi mično povest »Sprava« v razvedrilo; odstavek »zdravje« nas poučuje o kakšnosti stanovanj in o Heilserumu; v »drobtinah« je pa mnogo delavcem zanimivih stvarij. — Zunanja oblika je lepa in če ostane list tudi glede vsebino vedno tak, ga smemo najtoplejše priporočevati. Ker se z »domoljubom« v izhajanju vrstita, si ga bodo marsikateri izmej domoljubovih bralcev gotovo zraven »Domoljuba« naročili, da dobodo vsak teden berilo. Naročnina (80 kr. za celo leto) se pošilja, kakor smo že naznanili uredništvu, Poljanska cesta 58. (,,Nemška posest" v nevarnosti!) Poroča so nam: Nemški listi tužnim srcem oznanjajo v telegramih itd., čudečemu se svetu tužno vest, daje »nemški« (bogme!) trg Spodnji Dravograd v silni nevarnosti, ker znajo pri občinskih volitvah dne 20. nov. zmagati zlobni »Slovenisch-clericalen«. Kličejo svojo rojake na pomoč, morda hočejo celo da se jih usmili - koalicija! —m— (Naznanilo.) Usmiljeni brat iz Kandije pri Novem mostu K r. A le k sij Pirnat nabiral bo prihodnji teden po Ljubljani milodare za zavod usmiljenih bratov pri Novem mestu. Kaže se namreč, da se dosedanji prostori za oskrbljevanje vseh bolnikov, ki se oglašajo v bolnico, pretesni in da treba jih razširiti. Zavod usmiljenih bratov misli na to, a izvršiti tega ne more brez milo-darov. V ta namen priporočamo nabiralcu milo-darov blagohotnih ljubljanskih po svoji radodar-nosti pohvalno znanih prebivalcih. (Visoko pismeno priznanje) došlo je to dni tukajšnjemu poznatemu lekarnarju g. Gabrijelu Picoliju od tajništva Nj. cesarske visokosti gospe cesaričinje-vdove nadvojvo-dinje Št efanije, na nje povelje, v katerem izraža visoka gospa zadovoljstvo in priznanje glede na učinek opetovano vporabljovanih zobnih kapljic, koje prireja označeni lekarnar. (Umrl.) iu di.e 8. t. m. čg. Kari Bauer, zlato-mašnik, kn. šk. duh. svetovalec, in župnik v Št. Lipšu blizu Moatičii ua Koroškem, star 83 let. Pokojni se je porodil dne 11. jan. 1811. v St. Tomažu ob Celovcu bil je v mašnika posvečen dne 1. avg. 1835. N. v m. p.! (Iz Reke) Nekaj vode je že preteklo po novem reškem vodovodu — odkar ni bilo ravno posebnega iz tega čudnega mesta zabilježiti. Res, čudni so ti gospodje v tem prodanem mestu. Madjari so kar vsem glave zmešali. Ker se nadejajo kmalu novih ženitvenih in necerkvenih postav — začeli so zopet premišljati, kako bi se moglo Reko od senjsko-modruško biskupije odtergati ali imeti lastno biskupijo — ali pa kakšnega biskup-skega vikarja, kakor n. pr. Budimpešta. Tak predlog stavil je nekdo v magistratski sednici — se ve, vsem pametnim v posmeh, a v odobravanje mnogim pomešanim reškim glavam — po imenu katoličanom. Tim modrim glavam pridružili so se tudi reški Srbi. Tudi oni bi se radi odtrgali od svojega vladike in se raje priklepili kateri vladikovini tam v Madjarski. Menda jim bode spodletelo, kakor prvim in ostali bodo na cedilu osramočeni. — Pred nekoliko dnevi bila je reška deputacija se županom na čelu v Pešti, da poda diplome častnega meščanstva Wekerlu in njegovemu drugu — ali "VVekerle se malo zmeni za reško diplomo. Neki dopisnik toži namreč iz Pešte, da se je zelo začudil, ko je zvedel, da pri sprejemu pri kralju — ni bilo te deputacije, da, "\Yekerle je ni še na soire povabil — kjer so drugi povabljeni bili. Prav jim je tem petolizcem. Župan ostal je še nekaj dnij v Pešti in proučaval način, kako tam — ulice čistijo. (Potrjen zakon.) Presvetli cesar je z odlokom, dne 4. i. m. potrdil od goriškega dež. zbora sklenjeni načrt zakoni o razpustu selske občine Dolenja, f1! (Nezgoda na železnici.) Danes ob eni uri po noči je prišel odvodnik južnega kolodvora ljubljanskega Kušar Viktor ravno v tistem trenotku na ogibališče, ko jo pridrdral vlak mimo. Vlak mu je zdrobil obedve nogi. Težko ranjenega so takoj pripeljali v deželno bolnico, kjer so mu je ob dveh po noči amputiral primarij dr. Hajmir obedve nogi. Eno nad drugo pod kolenom. (Pobegnil) je dne 7. t. m. -221etiii prisiljeni kaznjenec Andrej Zaletel z Vel. Lowe. ki je delal pri zgradbi nove bolnišnice v Ljubljani. (Počasi vozite!) Včeraj popoludre postane neka košarica s svojim vozičkom, na katerem je imela do 400 jajec, pri mitnici na Dunajski cesti, da plača užitniuo. Mej tem pridirja od kolodvora izvošček, zadene ob voziček ter ga prevrne in naravno razbije vse kurje blago. Ne zmeneč se za krik prestrašene ženske drvi izvošček v mesto. (Licitacija za 7grajenje šole v Tribučali) vršila se bo dne 29. novembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v Tribučab. Zgradba je ceujena na 6283 g;d., vadija vložiti je pred licitacijo 310 gld. (S Koroškega) dne 9. nov. Omenili ste že, da so vojaki našli na vežbališču »vres« ob Golovcu nekaj dinamitnih patron. Bilo jih jo vkup 16. Zakrilo jih je tam pet fantov, ki so jih, kakor so sami rekli, našli pri Holenšniku pod Goričico, ko so tam hoteli krasti — kuretino. Čudno! — Vol je blizu Pliberka neko deklo, ko jo napajala živino tako hudo poškodoval, dajo s strašnimi bolečinami kmalu umrla. — llaiffeisenovo posojilnico so ustanovili dne 4. t. m. v Št. Janžu na Mostiču. Hranilnim vlogam dajejo po 3 '/s0/,,, za posojila jem-Ijejo 4 V/0. (Tatovi) na Koroškem kar zaporedoma žanjejo, kjer niso bili sejali. Po nori od 3 do 4. ure vlomili so v pošto v Št. Andražu v Labodski dolini iu tam odnesli denarja okoli 600 gold., noč pozneje pa so poskušali svojo srečo v lekarnici v Volšberku. kjer pa nič niso dobili. Po noči 7. t. m. so obiskali grad Bain baronovke Guthmannsthal ob Celovcu in odnesli precej dragocenih kamenov, perila itd. O tatovih kakor navadno ni duha ne sluha. (Zagotovitev kuhinjskega orodja in bolničnih potrebščin) V namen zagotovitve kuhinjskega orodja in bolničnih potrebšč n za leto 1895 za vojaške zdravstvene zavode v okolišu c. in kr. 3. voja, in sicer za garuizijsko bolnišnico št. 7 v Gradcu, 8 v Ljubljani, 9 v Trstu, četne bolnišn'ca v Gorici, Celovcu, Mariboru iu Ptuju, potem bolniške hiše v Celju, Trbižu in Beljaku vršila se h de dne 20. novembra 1894, ob 10. uri dopoludne pri garnizijski bolnišnici št. 7 v Gradcu ponudbena obravnava. Ponudbe je vložiti do gori imenovanega dne pri c in kr. garnizijski bolnišnici št. 7 v Gradcu. Podrobnosti in seznam predmetov, katere je zagotoviti, pogledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Papirnatih goldinarjev) je bilo koncem oktobra še 244 milijonov v prometu; od julija so jih vzeli iz prometa 35 milijonov. Petakov in pefdesetakov so vzeli iz prometa za 9 milijouov. (Starinske najdbe.) V C^lju so pri kopanju zemlje za temeljno zidovje »Narodnega doma" našli več marmornatih kamnov z okraski in raznovrstno ope'o. Brez dvoma sv ostanki iz rimskih časov (Mrtvega) so našli v gozdu dne 4. t. m. 65-letnega kočarja J. Činkelna iz Grčaric na Kočevskem. Našli so ga sedečega pri butari dračja, imel je prestreljeno glavo. Ali je bila kriva smrti neprevidnost ali zločinstvo, dognalo bo sodišče. (Semnji po Slovenskem od 12.—17. novembra ) Na Kranjskem: 12. novembra v Moravčah, Dobručah, Št. Gothardu , Bučki, pri Far-, na Igu, v Laščah, Srednji vasi (Boh.), Razdrtem, Kranji (konjski) Bistrici (Notranj.). St. Martinu pri Litiji, Radečah; 13. novembra v Metliki, Bušečfvasi; 16. v Idriji. Na Štajerskem: 12. nov. na Laškem, v Marenbergu, pri St. Mohorju , Ormožu , Lipnici; 14. vGomilici; 15. v Goličanah, na Vranskem, Radgoni. Na Koroškem: 12. novembra v Zgor. Beli, Šmartnem pri Beljaku. Piiberku. Na Primorskem 12. nov. v Čubedu, Dolini; 17. nov. v Jelšanah. Društva. (Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani.) Vabilo na domačo Martinovo veselico katero prindi katol. društvo rokod. pomočnikov v Ljubljani v nedeljo, dne 11. novembra 1894 ob 6. uri zvečer v svojem domu. P. Ijske ulice št->v. 10. Vspored: 1. „Z* dom", zbor „ * 2. »Vidov dau", zbor D. Jenko 3. .Lastovki v slovo", OMnospev z bariton-solo A. Sachs. 4. »Noviuci", zbor Volarič. 5. „Pravda". šaloigra v dveh dejaniili. Prosta zabava. Brez vabila vstop ni dovoljen. (čitalnica v Spodnji Šiški.) Vabilo k Martinovi veselici, katero priredi čitalnica v Spodnji Šiški v nedeljo dne 11. novem. t. 1. v Koslerjevi zimski pivarni s sodelovanjem si. godbe c. in kr. pešpolka št. 27. Vspored: 1. Titi: Ouvertura k »Mamons Palast«, svira voj. godba. 2. Fr. Gerbič: »Naj lepši«, poje moški zbor. 3. Zaje: »U boj«, zbor iz opere »Zrinjski«, svira vojaška godba. 4. II. Volarič: »Slovanska pesen«, poje mešani zbor. 5. Gleisner: »Srčne želje«, gavota, svira vojaška godba. 6. M. Ilubad: »Slovenske narodne pesni«, poje mešani zbor. 7. Baier: »Venec dunajskih valčkov« , svira vojaška godba. Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Vstopnina: 30 kr. za osobo; čč. čitalnični društveniki so vstopnine prosti. K mnogo-brojni vdeležbi vabi najuljudneje odbor. Telegrami. Smrt ruskega carja. Cetinje, 10. novembra. Knez Nikola se osebno udeleži carjevega pogreba in je odpotoval v Peterburg v spremstvu. Dunaj, 10. novembra. Pešpolk 61, ki imel ime carja Aleksandra III., odpošlje de-putacijo k pogrebu v Peterburg. Pariz, 10. novembra. Nadškof Richard je odredil v nedeljo v cerkvi De Notre Dame povodom carjeve smrti molitve za Rusijo in Francijo. Dunaj, 10. novembra. Gospodska zbornica ima dne 16. novembra sejo. Na dnevnem redu je drugo branje zakona o kupčijah na obroke. Dunaj, 10. novembra. Ivan Kindermann, Maroliet in tovariši predlagali so v zbornioi poslancev, naj se vlada pozove, da predloži nov zakon o vojaški taksi, po katerem no bode treba občinam pobirati te takse, temveč bodo tisli, ki so zavezani plačevati to takso, tej svoji dolžnosti zadostili sami s pri-lepljenjem vojaškotaksnih znamk. Zagreb, 10. novembra. Tukajšnji bančni ravnatelj Frankel, ki je bil že dlje časa melanholičen, se od včeraj pogreša. Levov, 10. novembra. Tarnopolsko vele-posestvo je jednoglasno izvolilo državnega poslanca grofa Pininskega v deželni zbor, strijsko velcposestvo je volilo v deželni zbor veleposestnika Franca Roswadowskega in šol-kowsko Zdislava Oberdynskega. Opaya, 10. novembra. Danes so v šle-ških premogovnikih že skoro vsi delavci delali, le majlino število jih še štrajka. Berolin, 10. novembra. Profesor Levden je včeraj imel prvo predavanje po povratku iz Rusije. Potsdam, 10. novembra. Cesarje vsprejel včeraj deželnega ravnatelja hanoveran-skega Hammersteina Loxtera, ki bode baje naslednik ministra Heydena. Novi Jork, 10. novembra. Po poslednjih poročilih o volitvah bodo republikanci imeli v zbornici nad 100 glasov večine. Shanghai, 10. novembra. Kakor poročajo poslednja poročila iz Mandžurije, se je kitajska vojna umaknila v gore, kjer trpi glad in mraz. Japonci taborč pri Fing-Wang-Cengu jn ne preganjajo Kitajcev. V Port Arthuruje 15.000 Kitajcev, največ novincev, ki se pa najbrž ne bodo mogli dolgo ustavljati. Svileno blago za plese n glLelk!-0 motor — potem orno, belo in barvasto sviluno blago po 46 kr. do 11 gld. 65 ltr. motor — gii-dko, progasto. Uri. žasto, vzoreasto, d»inai željo. Pisma st.incj 10 kr, dopis.lice pa r> kr. v Švieo. 12 5—2) 4 Tovarna za svileno blago G. Henneberg (is. in kr. dvorni založnik) v Curihu (Ziiiithj. Politični razvoj Bolgarije. Odgovor carja Nikolaja II. knezu Ferdinandu bolgarskemu je naredil konee dvomom v mirni razvoj Bolgarije. Po padeu Stambolova so mnogi prorokovali, da Bolgarija propade, ali dogodki so jib postavili na la/,. Sebranje se je razpustilo, nove volitve so se izvišle v najlepšem redu, vsa rovanja proti Bolgariji so ie razbila ob trdno voljo bolgarskega naroda in njegove vladarske hiše, ki se ni dala spraviti s pota mirnega napredka. Danes je Bolgarija okrepljena v notraniem in vr,anjem. Vlada je pri otvor-jenjn sobranja pokazala, da jo znala vnanio politiko zavrniti v mir..o pot in da hoče gojiti dobre odnošaje z vsemi \las mi, vštevši Rusijo. 59 11 Umrli n«: 8. novembra. Milan We;ter, profesorjev sin. 8 let, Hia-detkega vas 8, -lvna hiba. — Vincencij Glavan, delavčev sin, 3 mestu-, Karolinška zemlja 17, božjas'. Tržne cene v Ljubljani dne 10. novembra. e^ kr gl- kr. PSenica, m. st. . . 6 60 Speh povojen, kgr. . — 64 Rež, „ . . . 5 10 Surovo maslo, y . — 72 Ječmen...... 5 t:0 Jajce, jedno . . . — 3n Oves, ..... 5 20 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, ..... Proso, ..... 7 Goveje meso, kgr. — 68 5 50 Telečje „ „ . — 64 Koruza...... 6 f0 Svinjsko „ „ . - 64 Kromp.r, ,. . . . 2 44 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, fakil. . . 10 _ Piščanec .... —• 40 Grah, „ . . . 10 _ Golob..... — 15 Fižol, „ . . . 9 — Seno. 100 kgr. . . 1 96 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „ . . 1 70 Mast, „ . . — 66 Drva '"da, 4 kub. m. 7 — Špeh svež, „ . . — R 6 ,. iiifhka, 4 „ „ 5 Vreui^KNiio ^Mtročllo. a m i O i Cas opazovanja 7. u. zJuF 2. u. pop. 0. V IV80 Stanji? zraki>m>ii*. t mriv " 72!) O 730-5 782 6 li>i.tiVmura . no (M iiju 1 h O'! 6-0 4 0 v »s t e r >1. vzh. sl. szap. sl. svzh. 1515 dež Stanje avatro-ogcr.Mke banke dne 7. novembra 1894-. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v Kovinski zaklad Listnica „ Lombard , Davka prosta bančna rezerva gld. prometu gld. 513,204.000 i - 4,479.000) „ 306 040.000 ( f 3 083.000) „ 190,024 000 (+ 1 376 000) 33 228.000 (+ 1,071.000) MS2 000. Zalivala. 583 1 ne- Za mnoge dokaze prijateljskega sočutja mej bo leznijo in o smrti ter za obilo spremstvo našega I pozabtjivega brata, oziroma etrij a, g»spoda Alojzija Dereani, kupca in g. kr. poročnika v rez. k zadnjemu počitku, izrekamo vis. čast. rtuhovš ini, gospodom pevoein ljubljanskim in žužembnrskim. darovalcem Krasnih vencev, vsem sorodnikom prijateljem in znancem, najiskrenejšo zahvalo. Žužemberk, dne 8. novembra 1891. Žalujoči ostali. IfzfMTl 5 > >—i ™ ■o n GLAVNO S KLAD ISTE MArroNi^v GH§§I ^———" najčistije lužne K1SEU.HE proti katarom sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavo3ti in vratnih oteklinah zdravniški. priporočane, katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gori t nt mlekom. Ta miloraztapljaioče. osvežujoče in pomirljivo delu e, pospešuje ločite? sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. 51 40 II. Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju. Samo dve predstavi. Novo! Velika iluzija. Povsodi burno vsprejeta. Strubajka perzijska koča ali uklciijcni in izginjeni gospod Novo! V veliki dvorani „Tonhallc" na zato nalašč prirejenem odru v nedeljo dne 11. novembra prva velika predstava. Jeden večer v deželi sanj slovitega iluzijonlsta in spirltista gospoda Vime te 11 ij a s sodelovanjem spiritiškega medija gospodičine Iluzije najnovejših izumitev in najizvornejše izvršbe skrivnostnih, tu no. še izvajanih dozdevnih eudesnih in izvornih senzacijskih toček. — Nočna čudesa. — Izginenje medija. — Spiritistična čudesa ali odkritja babjevorstva, izvršuje gospodičina Marija Annetelli-jeva. — Miss Gdita, zračna korifeja. iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiuniiniiin .....> ; ' ~ ~~ TT- ^ Sponiiiijajid katoliškega sklada' ob raznih prilikah! imiaiiummuuuifliuniuiiinniiiHiiiiiHiuiiiiiininiiiinininiirnminmiDiiniunii nI iT., Plavajoča živa človeška glava nad vodo. — Noetova ladija, Mesečnica. — Velika senza-cijska točka: Bliskovito hipno izginenje živega konja s kočijažem na odprtem odru in naglo izgin- njo živih oseb izmed občinstva vpričo gbdaleev. Blagnjnica se odpre ob polu 7. uri. Začotok pveds'avi ob polu 8. uri. — Pred in med predstavo svira tukajšnja e. iu kr. vojaška godba. Vstopnina: I. prostor num. 1 gld., II prostor num. 80 kr., III. prostor nenum 60 kr.; stojišče 40 kr., za dijake 30 kr.; I. prostor na galeriji 80 kr., II. prostor 60 kr. — Predkupne vstopnite d bivajo se v n«-d-Ijo nd 9. do 12. ure in i d 3. do 5. ure pri blngajftiei v Tmibitlk. Nadrobne vsporodnice dobivajo se po 10 kr. pri blagajnici. V torek dn6 13. novembra 582 1-1 druga in zadnja predstava s povsem nov im v s p o r e d o m. K a Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po e. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena XVII. državna loterija za skupne voJnSke dobrodelne namene. 3135 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 gld. in »ic-er: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobilkoma k 500 gld., I glavni dobitek $30.000 gld., z I nreddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 ,?ld._ naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30.000 gld. - Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dn6 20. decembra 1894. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne lotoriie Dunaj, I., Kiemergasse 7, II. St.otk, im Jakolierhofe. kakor tudi po mnogih piod ijalnii-ah. - Srečke se pošiljajo poštnine proste. Na Dunaju, v septembru !8'J4. 5:8 (i—4 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, 188 6-1 oddelek državne loterije. ffi gj MATIJA HORVAT, gj ffi čevljarski moj: ter, 'M S m K ? M v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32, priporoča se prečast. duhovščini in sl. občinstvu v L^i obila naročanja raznovrstnega _ r^ji ' IH' IH) katera izvršuje ceno, poštono, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše L*»J oblike. 16 12-11 [#] 3KOE »« H H M u solidno 1>H»1><> g; -a IT v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (t Medjatovi Iilšl) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madrace od 16 gid. do 40 gld.. madrace na peresih 10 gld., dratene madrace 8 gld. 50 k "... pulte za mašne knjige itd. Naročita se točro izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franl o. 28 (12—11) JH5 X;ijsig!irnej§e in najboljše nalaganje glavnice je v 4% zastavnih pismih gališkega zemliško-kreditnega društva. Isti osiguravajo več nego 4odstotno obrestovanje ter so, pupilarno varna, davka in fatiranja prosta, sposobna za kavcije, sosebno za vlaganje iastn! škili i. nttvonih kavoij; razven !-.h pn:dni..->ii j-i v; dno i vs-u-ih li -d gld. zastavnih pisani Msi;;u'tiiM ' gbl. '^nHHH liipolekarne v • 1-lllH) li. Ta zastavna pismu d- l> >. ao po di -;vnem kurzu pri .'nirmiin mmiinlnion i v, han? 11 v I-ijubljani. jj, 48 4K i JU stroji za kmetijstvo vinarstvo in mo&tarstvo! UttUalo«. vitlu, trienn • tbtilMoUoiDSiojr resalulee mm lina« | Irtoutltai aparata proti peroaoipori tlaiUnica ca vino ( »Učilnice ra sadje " ^ , Obtrn: m .troj, .. k»etlJ.hro. .Iiurtko In mo»Kr.t»o ~m*. i k^mr^Ui, najbolj HI kontraMJ.* IG. HELLER. DUNAJ ^ Wr. 48. -«g IUjkilut*jU poj^). - str.fi M d.)a M pMtaj.fr. Cm b ti mm nilalt! Frttmulca mi« n^r 272 15-12 3 1 Tovarna cerkveno oprav«. Premovana Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovalnima paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Briickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, itole, baldahini, bandera itd. itd . pa tudi cela mašna obleka v uajpravilnejši _»■* 26—21 Cerkveni paramenti. Jubilejske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje za leto 1894 osem cesar Frančišek ■ Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine kranjske. Prošnje nuj se vpošljeio zbornici do 25. novembra 1.1. in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj ka.ki obrt samostojno ina svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. 579 3_3 V Ljubljani, dne 5. novembra 1894. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Objava. Krize v Novem Torku in Londonu .niso prizanesle evropski celini in je velika tovarna Bza srebrno blago prisiljena, vso svojo zalogo brez V vsake odškodnine dtlav>ke moči. Pooblaščen sem iz-"vršiti t. 1 itiugu in nošljem slednjemu nastopne stvari proti odškodnini ^Jd. 6'60 in siter: 6 komadu,- Lajfin jših namiznih nožev s (•rsino mtj^I' šku ostrico; 6 komadov umer. patent-srebrnih vilio iz jednega komada; 6 kom. umer. patent-srebrn. Jedilnih žlio ■< ■ - n ka vinih „ 1 komad amor. patent-srebrna zajemal-nioa za Juho; 1 komad amer. patent - srebrna zajemal-nica za mleko; 2 kom. aiiifr patent-srebr. knpio za jajca 6 kom angl. Viktorta čašio za podklado, 2 komada efoktnih namiznih svečnikov* 1 komad cedilnik za čaj ; 1 komad najfinejša slpalnica za sladkor 44 komadov vkupe samo gl. 6'60. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gl. 40— ter ja je moči sedaj dobiti po tuj minimalni ceni gl. 6"60. Američansko patent-srebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na nikakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra A. Hirschberga naDunaji, II, Rembrandtstr. 19. —Telefon št.7114. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se pošlje svota naprej. Čistilni prašek zraven 10 krajoarjev. ^-R/ Pristen le z zraven natisneno varstveno znamko <£) (zdrava kovina). • §j» Izleček iz pohvalnih pisem. Teiing, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892, "" Slučajno sem videl pri Njega svetlosti grofu Wurm-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in cenosti. Jožef Forst, župnik. 580 5—1 Ouisca, dne 20. decembra 1893. Vaše blagorodje! .... tipam, da bodem ravno tako zadovoljen z novona-ročeno garnituro, kakor sem bil lani. L velespoštovanjem Henrik Ko dum, postajni vodja. Ouisca (na Primorskem.) ^^^AAJULAA * a ^AAAAAA Serravallo z železom neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894 Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Kielu 1894, Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Amsterdamu. Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing, profesor dr. vitez M o seti g - M o o r hof profesor dr. S c h a u t a prof. dr M o n t i, profesor dr. N e u s s e r pri-marij dr. vitez N i c o I i c h itd. To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa iako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah. Lekarna Serravallo v Trstu. » »-• liazpošiljalniea zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Ficcoli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr, Grečelj, Mardetschlaeger. Obrtniki in trgovci, Člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani,*) priporočeni osobito eenj. naročnikom z dežele: *) Oni obrtniki, člani konserv. obrtnega društva, kateri žele mej to naznanilo uvrščeni biti, zglase naj se pri upravništvu „Slovenca". Belec Anton klepar v Šent-Vidu pri Ljubljani. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega_ galanterijskega blaga. Bončar France pleskar v Ljubljani, Rimska cesta. Boucon Andrej stolar v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo sviyo zalogo najrazno vrstne jših stolov natančno In trajno Iz najboljše tvarine Izdelanih. Breskvar France preje L. Šverljug-a knjigovez, v Ljubljani, Stolno župnišče. Čamernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Cerne Jožef urar v Ljubljani, Sv Petra cesta 2. Cermelj Jernej trgovina z južnim sadjem i zelenjndjo v Ljubljani, Semeniško poslopje. Dolenec Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne čebelno - voščene svede voščene zvitke in mid. Zaloga pristnega 0V brinja in brlnjevoa. "VB Vse po najnižji oeni. Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Fram-.oro nabrežje 23. Jager Janez mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu. Kovač France čevljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Kozak Josip mesar v Ljubljani, Semeniško poslopje. Kregar Ivan pa-ar iu srebrar v Ljubljani Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojništva na Izvrstno urejeno delalnlco, v katen izdoljujo vsakovrstno oerkveno posodo in orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in Brebra po najnižji oenl. Schmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. iakobskem mostu. Sega Jakob jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta. SerikIvan krojač v Ljubljani, S*. Petra cesta. Skrabec M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg Matkovič Dragotin t»ri vec v Ljubljani, Pred škofijo Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Dostal Karol tapetnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 31. Brata Eberl slikarja napisov, stavblnska ln pohištvena pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak: in pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. K. P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdolke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji „Kudollluumu. Erjavec Alojzij, (preje Zor) čevljar, v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Fajdiga Filip misenr v Ljubljani, Slonove ulice. Fajdiga Ivan mokar v Ljubljani, Križevniški trg, llijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko ln otrobe po prav nizki ceni. Mihelie M. Sčetar in zaloga krtač v Ljubljani Florjanske ulioe štv. 40. Šelenburgove ulice. Ozelj Gabrijel tapetnik v Ljubljani, Tržaška cesta. Sturm Frane krojač v Ljubljani, na Bregu štev. 14. Paušner Franc krojač, v Ljubljani, Valvazorjev trg 4 (poleg okrajnega glavarstva). Pauer Friderik pek&r v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 50. Perko Franc sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice. Petrič Fr. trgovina z munufakturnim blagom v Ljubljani, Špitalske ulice. Plehan Valentin Izdelovatelj voščenih sveč ln lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta. Rebek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje, ključev iz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd. Sever Primož mizar za hišno opravo v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22. Tome France pozlatar v Ljubi ani, Streliške ulice Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice. Velkavrh Fr. Jermenar v Ljubljaul, Sv. Petra cesta. Vil h ar L. urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne). Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Zorman Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice. Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča W štirikrat na dan VI sveže, ukusno, zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko pecivo. Zadnikar Henrik passlr in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejšo cerkveno posodo ln orodje po najnižji oenl. Popravi in prenovi stare predmete. Ignacij Žargi v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4. Trgovina z manufakturnim in drobnim blagom. Zaloga najnovejših kravat, različnega perila, zimskega blaga itd. Velika zaloga nagrobnih vencev in šopkov. Zaloga vseh potrebščin za krojače in Šivilje. Surovo maslo oziroma surovo maslo za čaj, maslo, fina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko se dobivajo vsak dau sveže y prodajalnici v semeniškem poslopju nasproti sadnemu trgu Mojim velecenienira kupovalcem izrekam za dosedanje zaupanje svojo zahvalo ter se priporočam osobito duhovniškim gospodinjam z zagotovilom, da si bodem vedno prizadevala v vsakem oziru popolnoma zadostiti. — Z velespoštovanjem 584 8—i Jera Lipovšek. Na prodaj je lajna na pišcali c H9 velLOJf^el > katera igra d^vet komadov; tri nabožne ter šešt valčkov in polk. Visoka je 53, dolga 56 cm ; popolnoma nova, elegantna, nepoškodovana. Cena samo 30 gld. 577 2—2 Pismene ponudbe ua R. S., poste restante Vipava, Kranjsko. f ran« Ivan Kwiz e ž e lili odbor kranjski, v Ljubljani, dne 3. novembru 1894. Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, ur ar. 447 10-6 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča s\ojo zalogo vseli vrst dt žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. atJT Poprave se dobro iu solidno Izvršujejo. i gag Z n i ž a n e cene! 1IDB. DBlJiKOllČ trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila „r&Bparod&jsk*' vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi UJTdrevesa (pluge) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe m sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjani gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsakovrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvrše. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja slotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj. Ceniki poSiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 č8 KflV^ri t Tu kupujete železo naj-i\UVdLI . ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, iu se bodete prepričali! CARBOLINKUM! r-.-v.- -rx-. .. -. *** ^^ 8 P ^eril C1^ Sv" Petra^esta št. 2 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tola- ln raznih I žepnih ur iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen, Glashiltte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, dunajske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje točno iu po primerni ceni. 500 20—9 Za vojake in dijake znižana cena. -jea 626 24—21 « Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, fma zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo. Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusili in zdravi Kathreinerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedine pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik. Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogati nikogar nimajo. 20 Previdnost ' Vzemite le bele originalne zavitke s ITT podobo gosp. Kneippa in z imenom ItailirClIlCr I v mestih in na deželi i/.borno svojo zalogo ! i ^ po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah p" Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih s e s a 1 k pralnih strojev ovljalnikov, zravnalnlkov perila patentovanih mlinov za domačo uporabo, ___ 239 na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-30 Avgustu Kolb, tovarna strojev Dunaj, II., Pasettistrassc 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. B«~ Bustrovani cenilci zastonj in franko. H Iščem prckupovalce in poštene zastopnike. i e« podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobar sko in pozlatar sko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja. Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—38 Ne kupujte malovrednih urarskih izdelkov pri tujih tvrdkah, ako se hočete iz- *r* ogniti takojšnjim dragim popravi- lom! Komur je na tem, da kupi zanesljivo in natančno kažočo nikelnato, srebrno ali zlato žepno uro z verižico naj naroči pri domači tvrdki V sa piti n v Ljubljani, Mestni trg 4* (nasproti rotovža) kateri gnranlira za dobro blago leto dnij in kateri ima v zalogi tudi budilnice, stenske ure itd. itd. Izborna zaloga .4. verižic, uhanov, prstanov, naprsnih igel, okraskov, zapestnic itd. Ceniki s podobami so franko na razpolago. 158 35 »i. Zaloga in zavod za izvršitev obleko za prečast. duhovščino „pri rudečem križu" 623 52-4? Viljema N karti a IV.,Waltergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28 priporoča za zimo 1894/95: Gorko zimsko obleko kot: Havelok, zimske suknje, vsakovrstne kožuhe za potovanje in mestno uporabo, duhovniške suknje, zimske hlače, talare, in reve-rende. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvrženo: blrete, kolarje, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice. Paramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri Je na razpolago. Ceniki in vzorci na zahtevo brezplačno. SXt CttMttMMJici Hhtnerfellur Dunajska t> o i* z a. Dne 10. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4 %....... Ogerska kronska renta 4$, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista . , , . Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napolcondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini 99 gld. 95 kr. 99 , 90 124 „ 40 99 „ 40 123 „ 35 97 „ 45 1048 „ — 391 „ 25 124 „ 65 61 „ 15 12 „ 22 9 n 92 46 „ 30 5 „ 90 n Dn6 9. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ dolenjskih železnic 4% 148 gld. 50 164 50 199 50 98 40 143 — 129 25 107 n 50 67 n 50 98 70 220 — 165 76 129 50 98 50 Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. i% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 141 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 " Salmove srečke, 40 gld. . . .... 69 St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 " Waldsteinove srečke, 20 gld......50 " Ljubljanske srečke..................24 " Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 178 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3475 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 520 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 108 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 72 Montanska družba avstr. plan.....102 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 173 Papirnih rubljev 100........131 — kr. 50 „ 70 „ 50 „ 75 50 75 40 jftT Nakup ln prodaja ^ vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju ji najmanjšega dobitki. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba »IERCV Nollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B 66 Pojasnila TEJS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.