148. stew.
*3Ei.JU.-> ssbota II. decimbfss ß$28.
PoStuina plačana v gotovinl.
LETO fl.
Ishu}» «sak torek, 6«trtek in
•obof o> — Cena * Za celo lcto SO K,
za pol leta 40 kron, za četrt leta 20 K,
ta t mesec 7 kron. Posssmesna
Afavilka  staite  I brono.
Na pismcne naroObe brez pošiljatv«
clcnarja •• no moremo oziratl.
Naročniki naj požiljajo naročnino
po poštni nakaznici. Reklamacijc
glede Hsta so poštnine proste. Ne-
fnsnklranl dopisl se ne. sprejcmajo.
N» dopise brez podplsa se ne ozira

Urednlfttvo   In   upravniöftvo
se nahaja v Zveznl tiskarni v Celju,
Btro»amajep)ova ulloa 6t. 8.
Oglasl se računajo po porabljenem
prostom in sicer: za navadne ogiase
po 80 v od 1 mm, xa postona, oa-
gnanila občnih rborov, naxnanfla d
tmrtl, ithvale itd. K 1'tO od 1 mm,
M reklamne notice med tekstom B K
•d vrste, Mali oglasi (največ 4 vr»*e)
It ft. Pri večkratnili obiavah popufi
Rokopiri — ne rračajo. Telefon It 6S.
IZDÄJÄ IM TiSKA ZVEZMA TI8KARNA V CELJÜ.   G3GJI3   0BG0V0RNI UKEPMIK VEKOSLAV SPIWDLER.
Glavue določb© vladitega načrta usiave.
M-iu'strski svet je sprejel končno re-
dukeijo naerta ustavo, ki se predloži u-
stavotvorni skupščini kot glavni predlog.
Načrt se deli v 10 oddelkov in 75 Olenov,
k: določajo v <;Iavnem nastopno:
I. oddelek: Splošne določbe.
Cl. 1. doloCa. da je kraljevina SMS
ustavna, parlamentarna in nasledna mo-
narhja. Cl. 2. govori o grbu kraljevinc.
Cl. 3. govori o sliižbenein jezlku, ki je
srbsko-hrvatski, a v slovensk h krajli
slovewsk-i.
H. oddelek: Državna oblast.
Clen 4. doloca, da vršita ustavno
oblast kralj in nstavotvorna skupščina.
Zakomodajno oblast yrsta kralj in narod-
no predstavn.ištvo. Cl. S. doloea, da vrsi
upravno ablast kralj preko odgovorn'h.
ministrov vo določMi ustave. Cl. (S. do-
loča, da vrsc sodno oblast sod-išča, kj Iz-
rekajo :n vrše sodbe \v. sklepe v 'iniumi
kntlja na podlagi zakona.
!3I. oddelek: Kraljeve pravice.
Cl. 7. določa, da kralj potrjuje in
proglaša zakon :\ i menu je državne urad-
nkc ter dajc vojaške činc po doloeilili
zakona. Kralj je vrlioviu povcljn'k vojfte
sile na snhem in n;i nior.ln. Kralj podeljuje
po zakonu določene redove in odlikova-
nja. Clena 8. n 9. govorita o kraljevl
prav"c; amnest'je in pomiloščenja. Cl. 10.
določa, da prcdstavlia kralj državo v
vseli odnosaj'h s tujimi cirzavami, pro-
glaša vojno :n sklepa mir. Akö država 'm
napadena in.ako j: vojna iv napovedana
(xl kake drnge drzave, je potrebno za
napoved vojiil' prcdliodn-j ilovolieiiit- na-
rodnega  predstavništva.  Za  ratiiikacijo
j)Opo?norria   polftičn.li   spornnHmov,      ako
n so določcni potem ustave ii: državnili
/akonov, ni potrebno predhodno odobre-
nje nar(Klno.ira prjcistavništva. Kralj
sklepa pogodbe s tuimi državanii, ven-
där je za ratifikac.jo teh pogodb potreb-
iio odobrenje narodnega prcdstavirStva.
Cl. II. .esovori o dolžnosti kralja, da skli-
cuje narodno ])redstavii;5tvo k vodnemu
in 'Izrednerrm zasedanju. Ukaz, s katerim
se zakljiičujc eno zasedanje, mora vecTno
vsebovati naredbo. ki tloloea preetek no-
Vejja zasedanja. Kralj ima pravico, da
razpnsti narodno sknpsu'rio, tozadevni
akt pa mora vsebovati naredbo, s katcro
se razpisnjejo nove voltve najdaljc v ro-
ku 3 mesecev in s katero sc sklicujc na-
rodna »knpScina k zasedanjü najdaljc 4
mesece po dnevu razpnsta skupscinc. Cl.
12. doloea, da kralj ne mort b.ti obonem
pofflavar kakc druse države bre/ dovo-
ljenja narodne^a pred.slavn;šlva. Ako
kralj kljub doloeb vendarle spiejrne kro-
no kake drn^e države, se smatra to kot
odiurei iiri-^iolu kraljev'.ne SHS. Cl. 13.
pravi, da nobeaa kraljeva odredba ninia
nioči in se ne more izvršiti. če nima pod-
psa pr stojmli ininstrov. Za akte kralja
kot vrhovnega poveljnka vojske je od-
Kovoren minister za vojno in mornarico.
Cl. 14. pravi, da je kraljeva oseba nedo-
takljiva. Kralj se radi nieesar ne more
klcat: na odgovornost, niti ne more b;(t
tožen. To pa nc veljaza kralievo /.aseb-
novmetje. Cl. i5. doloca, da vlada v kra-
Ijevini SMS kralj Peter I. Kara^ior^jeviC,
nasledstvo presiola pa pripada kraljev!-
eu Aleksandru ter njögovlm moškim po-
tomeeni z zakon'tega zakona po prvo-
rojenstvii. Ako b; kraljevic ne imel mo-
skih potomeev. prelle prcstolonasled-
stvo na njejyovo žensko potonistvo po
istem redn. ako pa bi ne bilo zenskega
potomstva, prede pr;\s(olonasledstvo na
žensko potomstvo kralja IJetra I Clcn
16. jiovo)-; o iiamestništvu za slučaj, da
kralj unire, prestolonaslednik po se in
rodl. Clen 18. Kralj in prestolonaslednik
sta polnnlctna z 18. letom. Clen 19. dolo-
ea, da kralj stannjc stalno v državi, zn
časa krajše ocUntnosti ga namešča prc-
stolonasledm'k. Clen 21. odreja, da kra-
Ijevsiko oblast vrše namestnik!: 1. ee je
kralj mladolcten; 2. ee je zaradi dnševnc
ali telesne bolczmi trajno nesposoben, sla
vrši kraljevsko oblast. Clen 22. Naniest-
n'ska oblast pripada po pravu prcstolo-
naslednikn, ec je polnoleten. Ako ne mo-
re vrs t: naniestniškc oblast:, voü Narod-
j no preclstavii'Stvo v sknpni seji obcli do-
rnov s tajn'm fflasovanjcm kraljeve^a
namestnika. Namestnik more biti samo
on' rojent" Srb, Mrvat ali Slovenec, dr-
žavljan kraljcvine StiS,-ki je 45 let star
w ima višjo izobrazbo. Clen 25. V slnča-
Sih Wa presto? po Ooiočbnh re ustave osta-
nc brez naslednika, vza.nic miim'strsk:
svet kraljevsko oblast v svoje roke in
razpiše volitve v ustavotvorno sknp^Öl-
no. ki sklepa o prestolu.
IV. oddelek: Narodno predstavnl-
štvo.
Cl. 21. doloca, da obstoja narodno
prcdstavn'stvo iz narodne sknpsčinc in
senata. Narodno skupšC-ino sesfavljajo
poslanci, ki so voljeni po neposrednem
¦n tajnem g'lasovanjn. Na vsakih 40.000
preb'\ttlcev pr'de po 1 poslance, Narort-
na skupščina se voli na 4 leta. Volilno
pravico iina vsak drzavljan, ki je dovrgll
21. leto. Casinki;, podeastn'ki in vojaki
pod zastavo nimajo volilne pravice. Po-
drobnejša določila za voltve pr.xlpisnje
poseben zakon, s katerim se bo tndi oöf-
loölo o ženskj volilni pravici. Cl. 2S. do-
loca, da obstoja senat z 100 Clanov. ?e-
natorj'i morejo postati državljani. stari
nad 40 let, ki so dovršili srednjo ali kako
strokoviittšolo. Senatorje vol'jo člani po-
krajinskih in okrujnih skupSčin ter dele-
iiixxl obeinskih odborov. Na vsakih 5 od-
bonnkov sc izvol1'; I delegat. Podrobnej-
ša doloöila o vol'itv! senatorjev predpisn-
je poseben zakon. Cl. 29. določa, da se
senat voli na 9 let, na vsaka 3 leta pa ob-
navlja z volitvijo novih clanov v jzmeri
ene tretj ne volünlh edinic. Po prvi vol.t-
v« se bodo s kocko izžrebalc one voMnc
ed'ni'ce, ki i-inajo izvesti vol tve po pretc-
kn 3 odnosno ö !et. Cl. Mi. doloea, da se
senat sestane istoeasno kakor narodna
skupščina ter ]:reneha istočasno tndi t.
deloin. Senat se ne sme razpiistiti. Cl. 31.
določa, da se narodna sknpSčina sestane
v pvestolie: k "ednenni zasedanjü vsako
! Jeto dne 20. oktobra, ako pred lem n; bilo
s kraljevitn nkazom sklicano k izredne-
iiiu zasedanjn. Ako je v slnčajii vojnc
prestoKca premeščena kam drnsam, se
narodna skiipšctna sestane v kraju za-
easne prestolice. Pedno zasedanje se ne
sme prej zakljne:ti, dokler ni re§en dr-
žavn proračun. Seie narodne skupseinc
se morejo odložiti najdaljo za 2 meseca.
Za !>onovno odložitev je potrebno privo-
licnjc narodne sknpščine. Zakonski pred-
log i se morajo predloz'ti narodni sknp-
seiri in senatn. Cl. 33. določa, da se zn-
konsk'i predlo.ü:, kl tfa je spreiela narodna
sknpšoina, predloži v odobritev srnatn.
Ako tfii senat sprejme brez opoinbe, sc
smatra, da je narodno prcdstavniStvo
liredlog sprejelo. Ako je senat izvršil ka-
ke izpremembe, sp inora.fo ,.ste prec!Ioi?r-
t'i narodni sknp§č:ni v ponovno oeeno.
Ako narodna sknrjs5;nä sprejme izpre-
membe senata.-sc smatra, c'.a je zakonski
prcdlo^. sprejet od' navotlncga predstav-
ništva-, Ak-o'narodna sknpSc'na ne sprej-
rnc c'z]iremcmb, poteni prcxllozi senatu
svoj prvotnj predlog ali svoje izpremem-
be predloga. V lern slncaju sklepa senat
samo o tem, ali sprejme predlog v ecloti
| ali ne. Ako ga sprejme, se smatra, da je
predlog sprejet od narodnega predstav-
irštva. Ako ga senat odkloni, potem na-
rodna sknpščina končno odloča o tem
predlogu po pr.;tek:i enega meseca.
Predlog sc smad\i /ü <;prejet, «-jko ga
skupSöiiia sprejme brez izprememb z ve-
• čino cnega glasn nad polov;co sknpnegn
stcv'la svojih članov. Na isti način in r.
•istim postonanjem odloeuie narodna
skupSC'na o zakonskih prcdloKih. ki so sc
najprej razpravljali in sprcjcV v senatn.
Ako senat izvrši opornbe v proracunu in
f'nanenem zakonn. ki je bil sprejet v na-
rodn." sknpšeini, sknpščina 'hato razprav-
lja o izpremembah senatu ter kon^no cd-
loča o proraennn in fnanenem zakonn.
Predlog, ki je bil naecloma odobien v ka-
terkoli zbornici, se tie more v drngi
zbornic! predlož-iti v tekn istega zase-
danja. Cl. 34. določa, da se proglasajo
zakoni s kraljevim ukazoni, ki vsebuje
besedilo zakonov, sprejetlh od narodne-
ga predstavništva. Ukazc podpisujejo vsl
mirristri. Cl. 35. doloea. da ima narodna
skupščiia prav'eo enkete kor tndi pre-
liskave v votilnem ter popolnoma admi-
n.:strativiKh yprasanj:h. Po öl. 36. irnajo
poslanci pravico vprašanj in interoelaciü
v iiarüdn" sknpšcni. Po cl. 37. smejo v na-
rodni skupšeinj govort: njeni člani. člarii
vkide ;n vladni uovcrjenlki. Clena 38. in
39. govorita o imnniteti.
V. oddelek: L'pravna oblasl.
fJo ei. 40. tvovijo vsi uiinslri »n;n!-
strskij svet. ki stoji neposredno pod kra-
Ijem. Po ČJ. 41. so miirstri odgovorn' na-
rodnenm predstaviiistvi! in kralju. KraH
in narodno prčdstavništvo nioreta obto-
žiti ministre rad: kräitve zakona ir.t nsta*
ve pri izvrševaniii slnzben'h dolznosti.
Po čl. 42. morejo npravne oblasti ;zdajaW
naredbe, potrebne za ;zvrSevanjc zako-
nov. Naredbe i\t smejo nasprotovati n-
stav; «n zmislu zakona, radi katerega so
tzdane. Cl. 43. določn. da se vrši nprava
kraljevne SHS p0 pokrajinsk h in okraj-
nih oblasteh in skupgčinah. Stevilo po-
krajin določa zakon o nreclitvi pokrarn,
ki pa ne smejo presegatv stevila 35. Po-
'krajt'ne (obiast;) obsegajo od 250 do 600
tisoe prebivalccv. PokraKne z mesti Beo-
grad, Zagreb in Ljubljano jriorejo ;meti
do 800.000 prcb'vj-ilcov. Na celu vsake
pokrajine stoji pokrajinsk-i naeelnik, ki
gajiostavlja kralj in k; upravljä potem
državnih organov posle državne nprave
v pokrajini. Č1. 44. doloca, da se nsm-
navlia za posle posebnega krajevnega -.n
pokrajlnskega znaeaja posebna krajevna
in pokraj nska samouprava, urejena po
načelu vol'tev. Za sainoupravne posle se
nstänove posebni samonpravni organi.
Po doloC:ilh zakonn prevzamejokra-
jevne üi pokrajinske uprave nastopne
posle: 1. f naneno oblast: 2. oblast izvr-
ševanja javn'li del; 3. pospeScvanje po-
krajinskih gospodarskih intcresov, kme-
tijstva, živinoreje, vinogradništva, rndar-
stva 'ngozdarstva; v ta nanien iinajo
pokrajünske oblasti tistanavljat: potrebne
ustanove vseh vrst; 4. skrb zn izvr.ševa-
nje socijalnih nalog v pokrajini; 5. skrb
za narodno zdravjc v pokraihii, kakor
tndi za naprave. k' pospesujcjo zdrav-
stveno stanjc v pokrajjii; 6. skrb za jav-
no varnost; 7. pokraj'nsko eko'nomijo; 8.
pokrajioske liuinanitarne ustanove; 9.
pokrajinske prometne nstänove; 10. so-
delovanje pri vseh nkrepih za pospeSe-
vanje narodne prosvete v pokrajini; 11.
so'delovanje pri ustauavljaiiju pokrajin-
skih strokovn'h šol: 12. sodelovanfs pri
TONE SEUŠKAK:
Zad^ja sfr^n tinevr?il<ar
V polmraen h zimskili dnelr ko je sa-
jasto nebo tcžko, da sili k tlom, so dolge
in p'tjste ure. V skoraj temni sobi sedü
clovck in gleda skozi okno v žalost, ki je
poveznjena nad ozko dolno. Ob takih
dneh je du§a eudno vznenrrjena. misli so
plahe, in sree trepeče v neznani bojazm,
ki ji nc ve začetka. Nejasnc sence se pla-
z'jo m'mo oken, kakor daljni spomini, k1
jih prinese vetcr izza gora.
Obrn 1 sem se od okna, prižgal luč in
listal po knjigah, ki sem j li kup 1 na dra-
žbi. Ne vern, čigave so bile te knjige. n;ti
ne vem, zakaj so j li prodali. Ali, spoznai
Sem po obrnbljenih 1 stih, da so bile vse
tiste lepe pes.m1 o ljubezni in lepoti veP-
kokrat prebrane. Ko sem lista! po zadnji
'knjgi, sem nasel v nji par pripisanih li-
stov, ki so bili iztrgani dnevniku. Vessl
in zadovoljcn. da bom spoznai iz nj:h člo-
yekä,' ki je prebirnl te knjiR'e. sem jih
uravnal po dnevih :n prebral.
Na prvih straneh par skic in nekaj
^forzmov. Umetnik je bil! Zadnji list; so
Wti pisani z bolestjo. Ko sem prebral vsc
tc stavkc, pisanc v vel'kem trpljcnju tr-
pcče dnše, sem s. zaželel. da b; m.i ne b:-
lo nikoli tako! V zclcnem s;jaju lnči sem
zagleda! človeka, ki je pisal te l'ste, vidcl
sem tisto uro njegovoga velikega življe-
njn, ki ga je zivel nialo časa. tisti trenu-
tek, ko je sl;šal obsodbo, ki je 1:1a hujSa
od dejanja .
¦— Sani Bog vedi. kako je \n mo iTo
tega! Mislim in mi.sl'm, že urc dolgo, ves
preplašen !n razočaran, kar se je zgodilo
dancs, prenr.šljiijem in ugibam, zakaj se
je vleglo to name, da irmam mini ne po-
koja. Spominjam se juträ:
V ateljejn sva sedela pri topli peči in
govorila o marsičcm. Takrat sem ji op!-
sal, iie vem ali iz vzroka ali kar tako —
morda iz ljubezni — kos moje blatne ce-
ste, na katcro me je pahirla zla nsoda.
Žalost in veselje je b'lo v besedah. Žalost
zaradi spom'nov, ki so težki; veselje. ker
sein s' razbremenil dušo za hip, v nPanju,
da slišm dobro besedo. ki sem si jo žclel.
Ko sem koneal, sem ji poglcdal v obra»
In pričakoval. Na nstnxah sc je pnkazala
trda beseda, ki je padla v sree, kakor pc-
koča žerjavica:
— Podlež!
Tako trda je bila beseda. da sem
oncmcl, da sem cutil sree, ki je trepetalo
v velikih bolečinah. Poves:l sem oči v
sramot', ki se je razlila po meni, stisnil
zobe v bolec'ni in pričakoval šc luijšega.
Zavedel sern se greba, ki sem ga storil
nekoč, in ki ni b'l grell, skrivil sem sc
pod njim in se nisem npal dihati. Ali, v
tem trenutku sem spoznai, da je b la sod-
ba h-ujša od greha, ki sem ga storil —
spoznai sern. da sem vredcu drugaene
sodbe! Obrn 1 sem obr.r/ v nienc nc\ in
siknil obnpno:
•— Zakaj nodicz r . . .
— No, če ste jo pripravili že do tega,
pa bi jo pöToeili!
—  Ali ste prevdarili vzrok, Maita?
— Ne!
— Sama je hotela najhuj.se! Zelela sj
je otroka — ne vem zakaj! Ljub'ti jo n'-
sem mogcl. Ko sem pomislü, da bi se ro-
dilo z zakonotn iiovo gorje. ki bi lcžr.lo
na obeh in na otroeih. sem skieiiil, kakor
mi je b lo tezko, da nc storim tega Izgu-
b.l sem se j'. — Mnogo sem trpel med
tem! Nem:r in bojazen se je rodila v mo-
jem izmučenem sreu, željnem mini in
utehe, lep.li beseel in odkritosrenega
smcha, da se umiri po dolgem, trpljenja
polnern Času. Trpljenje je neznosno, če-
tuJi rnajhno, cetndi prihaja samo iz sebe,
kakor kn've sence v viharni noči, ko sc
z'iblje drevje in jcči v vrhovih. Kajti sa-
mo neznatna misel, porojena v bolec nah
in vzdihih, je trpljenje zamc, za mojo du-
šo, ki kličc in hrepenj po resnioi — pa )e
ne more najti. Ce bi si naložil še to trp^
ljenje, bl <s>i nalož.l samo veliko željo po
smrti. Vcrnjte m:, da tud.; vi ne bi prena-
šali trpljenja, ki vam ni dano!
Tiho je bila Marta! Hladno so visele
njene oči na rosnih okn'h. niso se odprle
nstnice, da bi posrkal besedo. oj, besedo,
ki b; zasenčila prvo.
Počasi sem vstal iiv«e splazi) iz atc-
Ijeja. Po stranskih ulicah sem h.tel ter
glcdal v tla. Huda je bila sodba — zapi-
sana je bila ....
Joj, kako ie težak kamen, ki ga no-
•s m. Še nikoli tako, kakor današnj; dan!
Zdi se mi, da je v njem usekana ona trda
beseda, z debel mi in trdiini črkami, ka-
kor na grobnem spomeniku. — Slutim,
da ga ne prenesem daleč. Ležal bo na
meni, ves trd in tcžak, stiskal mi bo du-
Stran 2.
* A ü V 4   Ü 3 a A •
$>•/. ! *.<•••
določcvanju ustauov za varceVanje, za-
konov za vzajemno poinoe in nstanav-
Ijanje poljedeiskega zavarovanja; 13. rc-
gulaejja potokov in re* v svrho zavaro-
vanja prcd poplavanr tcr osuševanja
barij; 14. združevanje s soscdniini pokra-
jinami radi skupncga izvrševanja eko-
rioniskih in soeialnih nalog. ki prcsegajo
okvir n inoe one pokraj'ne. Cl. 45. dolo-
ča, da sta or;ana pokiajmske nprave
pokrajinska skupščina in pokrajinski od-
bor. Pokrajinska skupščiin se voli s taj-
nim in neposrednim glasovanjem. Skup-
šč;na voli iz svoje srede pokiajinsk1 od-
bor, ki jc izvršilni organ pokraiinske u-
prave. Pokrajnska skupšeina voli pokra-
jinsko uradn'stvo, v Kolikor po zakonn
ta pravica ni prenešcna na pokrajinski
odbor. Po čl. 46. ima pokrajinska skup-
ščina pravico jzdajati pokraj nske nared-
bc v vsch vprasanjili, ki spadajo v njeno
področje. Pokraj'nske naredbe razglaša
pokrajinstoi načeln k, ki iina pravico. da
zadrži proglasitev, ako Sinatra, da jc na-
redba nasprotna ustavi ali zakononi. V
tern sliičaju mora naredbo takoj prcdlo-
žit; pristojnemu in nistru, ki mora v roku
10 dni predložti naredbo, opremljeno s
svojim mnenjem, državneniu svetn v
presojo. Ako tiržavni r.vet spozna, da Je
naredba nasprotna nstavi n zakonom,
se ne razglasi. Državnj svet pa jc dolžan,
da tekom ineseca dni izreče svojo socibo.
Cl. 50. določa, da je državn! svet \ rh'ov-
no adniinistrutvno sod'sce. Člane držav-
nega sveta imenuje kralj na predlog m>
nistrsikega sveta. Or/avni svet ima dolŽ-
nosfe": 1. da kot uujvšje upravue sod'sCe
rešuje administrate vue spore; 2. da kot
organ vrhovnc državnc uprave sklcpa o
aktih administrativne narave, 3. da vrsi
nadzorstvo nad samoupravo posamezn h
enot ter rešnje spore o pristojnost; med
državnimi in pokrnjinskinn oblastmi; 4.
da odločuje tudi o dn;s:h vprašaiijh, kl
rrm jih zakon stavi v njegovo področje.
VI.  oddelek: Sodna oblast.
Clen 51. določa neodvisnost sodišč*.
člen 52. odreja za cclo kraljevino eno
kasacijsko sodiščs. Clen 53. govori o n?-
premestljvosti sodnikov.
VII.   oddelek:   Državno   gospodar-
stvo.
Clcn 54. Vsako leto Nar predstavm-
štvo sprejmc drzavitf proraenn, ki velja
samo za leto dni .Proračim.(budžet) se
mora predlož:ti Nar. predstavništvu te-
kom meseca dni od'dneva njegovega sc-
stawka. Cl. 55. določa, da Nar. predstav-
nlštvo mora odobriti tudi dvanajstine. Cl.
56. govori o državnili davkih in taksah.
Cl. 57. določa, da iinajo samoupravnc
ed'inice svoj leini proraciin. Cl. 58. dolo-
ča splošno davčno obveznost. Cl. 59. Dr-
žavno imetje npravlja m.n'ster finaiu.
Državno imetje se smc prodati satno po-
tom zakona. Pravo moiiopola pripada
državi. Rude so državna last.
VIII.  oddetek: Vojska.
Clen 61. doloca splošno vojaško ob-
veznost. Vojake in časttrike pod zastavo
sod:jo vojaška sodlšča; za sodbe vojn'li
sodšč je kasaoijsko sodišče zadnja in-
štanca. Clen 62. Nihee ne more dobiti dr-
žavne slnžbc, clokler ni odslužil voja§-
čine.
IX.  oddelek: Osnovne državljanske
pravice.
Cl. 63. doloea, da jc državljanstvo v
vsej kraljevini SI1S enotno. Vsak držav-
lian je pied zakonom ciiak. Plemstvo se
nc priznava. Cl. 64. jatnoi osebno svobo-
do. Cl. 65. določa, da se noben državljan
ne more prognaii iz državc. Cl. 66. govo-
ri o nedotaklj vosti stanovanja. Po C!. 67.
je imetje zajamceno. Fcvdalni odnošaji
se odpravijo. Cl. 68. jamč,: svobodo vere
in vesti. Po cl. 69. je tisk svoboden v nic-
jah zak(Mia. Ne smc se oclred t: eenzura
nil.i kaka prevenlivna odredba, kj b. pfe-
prečevala izhajanie, prodajo 'in razpeCfa-
vainje spisov in Casopisov. Casopisom in
drugini tiskovinam se more prepovedati
razpečavanje, ako vsebnjdo žalitev vla-
darja 'n članov Kraljevske hiše ali tuj'li
državnih poglavarjcv ali pa če pozivajo
državljane, naj neposredno s silo sprc-
mene nstavo ali obstoječe državne zako-
ne. Po el. 70. imajo državljaiK prav'co
zborovanja v inojah zakona. Cl. 7i. jam-
ei p semsko tajnost. Po el. 72. ima vsak
državljan prav'co, da toži pred sodiščeni
državne in samonpravno organe. Po el.
73. so vse državne službc cnako pristop-
ne vsern državljanoni.
X. oddelek: 1/premeuibe ustave.
Po el. 74. sklepa o izpremenibali
ustave ustavotvoni'i skupščina s kra-
ljem. Ustavotvorno skupščnio tvorita nn-
rodna skupščina in senar, združena v
eno celoto. C). 75. določa. da moreta
predlagati izpremeinbe v ustavi kralj ali
pa narodno preclstavn'stvo.
Boj čeških Nemcev
proti češkoslovaški
republiki.
ČeškoslovaSko mip.istrstvo ziinaj-
nih zadev je izdalo službeno poročilo,
s katerim pojasnuje evropski javnosti
vzroke zadnjih spopadov med Čehi in
Nemci:
V bivši habsburški monarhiji ste
bili dve privilegirani narodnosti, Nemci
tostran in Madžari onstran Litve. Druge
narodnosti so bile v stalnem narodnem
boju z Nemci, predvsem Čehi, ki so
tvorili poiovico prebivalstva Avstrije in
so kot narod stali na visoki kulturni
in gospodarski stopnji. Vsled tega so
avstrijski parlament in češki deželni
zbor, Dunaj in Praga, in seveda tudi
mcSana    OKroŽja    sevcrne    CeSkc    t>lla
področje neprestanih bojev, od časa do
časa zelo ogorčenih in nasilnih, ki so
do najvišje stopnje vzbudile narodno
zavest obeh narodov. K temu je sve-
tovna vojna v svojih prvih fazah ne-
obiČajno okrepila mentaliteto nadvlade
Nemcev in spravila njihovo politiko v
pravec pangermanizma. Posebno so
Nemci v zapadni Češki niislili, da je
prišel čas za uresničenje njihovih pan-
germanskih sanj. Bili so trdno prepri-
čani, da bo nemSka vojska izvojevala
končno in sijajno zmago. In baš zato
so takozvani Deutschböhmi služili cen-
tralnim silam z entuzijazmom, zaupa-
njem in vdanostjo, večjo nego ostali
Nemci, in zato je Fridrich Naumann
s svojo propagando »Mitteleurope« pod
nemško hegemonijo našel svoje naj-
boljäe pristaše med Nemci iz danaSnje
češkoslovaSke republike. Habsburgovci
so bili smatrani le kot dobri sluge
Hohenzollerncev. Načrt o uničenju po-
litičnih narodnih pravic Cehov po zma-
gi centralnih sil je bil v podrobnosti
izdelan. Te visoke nade so bile uničene
z zmago entente, ki je odločala tudi o
usodi avstro-ogr.^ke monarhije. Slovan-
ski narodi, tako dolgo pod jarmom
Nemcev in Madžarov, so ustanovili
svoje svobodne narodne države. Po-
litični vodje Nemcev so skušali brez
ozira na narodni in gospodarski polo-
žaj nove češkoslovaške države zasebno
organizirati njena nemSka področja in
zato so na dan po proglašenju češko-
slovaške republike ustavili na Dunaju
svojo posebno vlado. Vsi ti njihovi na-
pori so ostali brezuspešni vsled volje
češkoslovaškega naroda in vsled pra-
vičnih in nespremenljivih sklepov mi-
rovne konftrence. Pangermanistična o-
rijentacija Nemcev pa ni prenehala.
Politične stranke so pridobile zanio
vso nemško buržuazijo in ta orijen-
tacija je motiv njene metodične bor-
j be proti državi in njenim napravam;
ona je vzrok negativne opozicije v
narodni skupSčini in vzrok narodnim
bojem v češkoslovaški republiki. Pan-
germanistično akcijo političnih Sefov
Nemcev podpira iredentistična skupina
v Avstriji, propagando v inozemstvu
pa širi društvo pod imenom »Völker-
bund,« ki pod firrno »Union of Demo-
kratie Control« skriva svoje panger-
manistične in imperijalistične cilje. L)e-
lovanje te nacijonaiistične struje pod
vodstvom dr. Lodgmanna pobija med
nemškimi strankami samo socijalna
demokracija. A ona je preslaba, da bi
izpodbila krajevne eksplozije, katerim
sicer ne gre pripisovati elementarnega
značaja.
V drugem delu svojega poročila
tolmači ministrstvo za zunanje zadeve
neposredne vzroke incidentov v Tepli-
cah, Chebu in drugod. Češke politične
stranke v Teplicah so zahtevale od
državnih oblasti, da se z deskami po-
krije spomenik Jožefa II., ki je simbol
nasilne centralist, germanizacije Habs-
burgovcev v preteklosti. Nacijonalistični
(nem§ki) elementi v mestnem zastop-
stvu so preprečili izvedbo dotičnih od-
lokov Iokalnih političnih oblasti, zato
so se tehnični vojaški oddelki priprav-
Ijali, da po določenern roku spomenik
odstranijo. Medtem so nemški poslanci
v narodni sktipščini izzvali izgrede in
sta bila dva giavna njihova izgrednika
izključena od pet sej. Spomeniki Jo-
žefa  II ,   katerih   je  vsa zapadna ČeSka
polna, so postali od tega časa sirnbol
nemSko-narodnih manifestacij; vojakt
češkoslovaške narodnosti pa so po teh
provokacijah odstranili spomenik v
Chebu, a Nemci so ga postaviii zopet
na staro mesto. V šolah so njihova
deca inzultirala sliko predsednika re-
publike, v Pragi pa je prišlo do proti-
nemških agitacij in demonstracij pred
nemškim kazinom in pred uredniStvi
»Prager Tagblatta« in »Bohemie.« O-
blasti republike pa so vendar zaščitile
ta zatorišča nemških društev in ognji-
Šča njihove kulture. Todu dokler se
nemški nacijonalci ne podajo na legalno
bazo in se ne izmirijo z dejstvom, da
je njihova usoda vezana z republiko,
—• dotlej ne bodo prenehali njihovi iz-
gredi. Nemško delavstvo kaže dobro
voljo, da živita oba naroda v miru,
kar dokazujejo številni dopisi v »Vor-
wäitsu« in »Freiheit,« nemška buržu-
azija pa se še ne more otresti svojih
sanj in nastopiti nove ere realistične
politike na bazi skupne usode v jedni
in nedeljivi češkoslovaški republiki.
To poročilo naj služi v informacijo
naši javnosti. Služi pa naj obenem go-
spodu državnemu pravdniku v Celju
kot pouk. da je njegova dolžnost. pre-
prečevati hujskanje celjskega nemfikega
lističa proti bratskemu čeSkoslovaške-
mu narodu.
Polifične vesti.
Novi poslanci so došli tekom 8. tm.
skoraj pohiosteviltio v Heograd. V no-
vem poslopju parlanienta zbonijcjo po-
slaniški klub:.
Bosanska «ežaska strank.«.   I )nc   7.
dec. se je vrs:l kongrss saveza te/.akov
za Bosno in i1erce<jov!no, ki so se ga
tideležili vsi izvoljen-j poslanci tega savc-
za ter veliko število njegovih zastoprf:-
kov iz vseh krajev Kosne in Hcreegov:-
ne. Sklenilo se je zdruzcnjc z zcsnljoracl-
ničko stranko v Srbiji. Cilasilo stranke
»Selo«, ki Jzhaj.1 v I^cogradu. bo osred-
nje glas'lo stranke. Kongres je skleiril na- «^
dalje, pozvati vse sorodne stranke drža- ^^
ve, naj vstopijo v to zvezo, katcrc pro-         '
grain je edjistvo cržave. rešitev agrar-
iiili vprašanj, hitra pomoč vojitim oško-
dovnneem tcr i)lac;lo vojne od^kodiTinc.
Hal ja izvrsiije rapallsko pogodbo. V
seji rn n. sveta 8. tm, je izjavil min. pred-
sednik Vüsnic, da Italija že izvrštije ra-
pallsko pogodbo. On ne dvomi, da jo bo
do konca izvr5;Ia. Zato moramo tudi rn;
izvršiti svoj eobveze.
Kaj nameiiiva d' Amiunzio? V ital-
ianski javnosti vlada mnenje, da je /a-
Iiteva d' Aiinunzijeva, na) italijanska vla-
da prizna kvarnersko regenco. samo tut-
v'dezna, ker bo tej zahtevi takoj sled*ia
zahteva po ancksiji Reke, kar b: spravio
ital'jansko vlado z ozirom na rapallsko
pogodbo v zelo niučen položaj.
Za izvrševanjc mirovne pogodbe z
Avstrijo. Prihodnje dnj se prieno z Av-
str*ijo pogajanja ztiradi uk;njenja sekve-
strov nad avstnjskimi podjetii v Jugosla-
viji in likvidacije terjatev jugoslovanskih
državlajnov v Avstriji v zmishi in rovnc
pogodbe.
Češko časopisje o nas. Praški »Cas«,
glasilo preds^dnika Alasaryka, 1. tm. v
posebnem Olaiikn slavi dveletn.co Jugo-
slavije, ki jc, idoč za postavljeniini cilf
:n vodeč modrf) zunanjo politiko, postata
iiajmočiicjsa     balkaiiiyka  držtiva.     Zado-
voljstvo |e tern večje, ker so pravkar iz-
vršene volitvc koncale z zmago jugoslo-
vanske državne inisl-i. Oloboke siinpatije
češkoslovaške republ'ke bodo vedno
sprcmljale razvoj zveste zavcziiice in
sestre, k; laliko mirno in z zaupanjem
gleda v svojo sijaino bodočnost. — Qia-
s lo demokratov, »Narodni Listy«, m>ea
ostalin povdarja kot karakteristiko vo-
lilnih rezultalov dejstvo, da ste »MaimoC-
nejši strauk! dve mcščanski, občeiiarodni
straiiki: radikalci rn demokrati, ki kon-
centrirata v sebi imeligcnco naroda» tako
da je osigurana kontinuHeta političnih
tradicij in dana sigurnost, da so ne bo
ekspermenliralo, kakor sa je to godilo tm
Češkem in drugod do drzavn'h revolucf-
iah.« Koneno list z zadovoljstvom kon-
Statira poraz klerikalcev pri voltvah.
Madžarska zarota na Slovagkera.
Razkr'tja o šroko zasnovani vcleizdajn*-
škii organ;zaciji, ki je imela nalogo, dose-
6i odcepitev Slovaške od češkoslovaške
republke in yy priklopiti Madžarski, rar-
burjajo češko javnost. Aret'rana sta bila
uöitelja M kolowies in Oszlas, pri katc-
šo, dokler se ne uduši v pekočem ognju
tega žalostnega življenja.
Veeer je zunaj ... V noč grem, da
me ne vid jo Ijudje, ki vidijo samo sod-
bo ... PLjunil: bi po meni . . .
*
Tako je bilo pisano. Tiho je bilo v
sobi, samo v peči je stokal plamen, poje-
majoee in votlo. Nad liste, ki so bili raz-
treseni po m;zi, se je vlegel cigaretm
d-m, v širokih štrenah je kipel proti luči,
kjer se je lahno zizibal in izginil. Zdelo
se mi je, da je v tern dimu dusa, ki se je
jzgubk; in zdelo sc mi je še nadalje, da
je b:lo nad listi zapisano*
— Clovek . . .
Spomladi je bilo. Pozabil sem že na
dnevnik in človeka. S priiateljem sva se-
dela ob vznožju planin, udobno zleknje-
na na manu, občudovala skalnate grebe--
ne v jutranji solnčni luči, ki je polzela po
njih, kakor tekoce zlato, poslua^la din
femitih gozdov, da sva bla zamaknjena
v to čudežno lepoto, kako- v jasne oCi
prelepe ljubice.                                       ;
Obrnil sem se k prjjatelju. 05! so bi-
le uprte v lepoto — a za njimi je bdela
nr sel.
— Na kaj misliš, Nande?
—  A — spomnil sem se znanca! •—
Nevoljno je stresel z glavo in se zagledal
v belkasto rneglo, ki je lazila počasi od
strmih gor v dolgein pasu prekt» nižjih
skalnat:h stolpov proti jugu.
Pustil sem ga in počakal trenutka,
ko m'i razloži sam svojo misel. Poznal
sem ga! Takrat, ko se najmanj nadejam,
pa mi začne praviti zgodbo. od kraja cio
konca. Kadar pravi z vso važnostjo m
resnobo:
f— Vidiš, to le sem ti mislil povedati!
— vem, da je konec povesti in njegovi
zgovornosti. Molčal sem torej, se vlegel
vznak ter brod;l po jasneni nebu, ki se je
modrilo v pomladni čistoti. Ko sem hotel
vstati, me je prijel za roko:
—  Cakaj, povem ti nekaj!
Pnižgal si je pipo, počasi in leno, na-
pravil resen obraz, in začel pripovedo-
vati:
— Oni mesec sem bil v Trstu na ra»-
stavi. Ogledal sem si slikc in kipe v za-
dovoljstvu in v veselju. Tri dni sem šttal
po dvoranah ves omamljen od lepote, ki
je visela na ulafnn v tako čudežnih bar-
vah. Trü dni sem sanjal prelepe ure na
mehkih blazinah umetnost1, v kateri je
pozabljenje in utcha. — V zadnji sobi je
visela slika, pred katero sem stal dolgo,
dolgo časa. Srcdi prostrauega moevirja,
pustega in odurncga, je stopala procesi-
ja zavržencev. Cim bolj so se bl'zal: sre-
dini — bolj so se pogrezali v blato. Na
hrbtih so nosili tcžke skale, ki so jih tla-
čilo k tlom. Pod slikc jc bilo napisano
»Obsojenc:«. S slikarjem sva b la dobra
znanca. Stopil sem k njemu in ga vpra-
šal po mivSli, ki jo je položil v barvc Sprc-
jel me je v svetlem ateljeju polnem si k,
napol izvršenih, ter me posadj kraj sebe.
Bled in npadel je bil njejfov obraz, s trp-
ko erto nad ustmcami, ki se je ob vsa-
kem rodkem smehu pogreznila v globo-
ko brazdo. Preko desnega l:ca do braae
je imel široko brazgot no, ki mu je pačila
ge bolj nelepi obraz, v katercm jc ležal
izraz bolesti celega življenja. Pravil ml
je o po&tanku slike. Zaljubi se je v mla-
do iičerko profesorja akademije. Ko sc
ji je v svoji ljubezni ves razodel — po-
vedal Ji je trenotek svole preteklosti —
mu je rekla v pomisleku aU nepom,sleku:
—  Podlež.
To je vpüvalo nanj silno. Zaprl se je
v svoj atelje in slikal svojo bolec'ao t
barvami, ki so se ,zl':le y močvirje in ne-
srečnike^ ki tonejo v njem s svojo sodbo
na hrbtu, kj je liujša od udarcev po lie«.
— Solnce je tonilo v moirje. tesni inrak
je padel v atelje. Pri slovesu sem ga
vprašal boječe:
— AK jo še Hub S —?
__Saj to jc najhujs . . .
Po par mesecih sem sl:Sal. da se ie
pcmesrečil v.plauinah. Slike in vso nfcgo-
vo zapuščino so razprodali.
Končal j^. Spomral sem se dnevn ka.
^n ga je p sal, v urah duSevnega trplje-
nja, ki ga trpijo oni, ki oznanjujejo ldpo-
to in resTüico, v kateri tež nj hova diiša,
vsa mehka in plaha, da se strese v s«ut-
nem strahu ob vsaki neresnic: — ki s»
ii zaie, da ustvarja — al; pogine . . .
•
Kadar sem na planinah, se spomn'm
nanj. Njegova duša tava po s'.vih skalah»
v kraljevstvu tihote in večne lepote -
teraščeresuico-            .~.~v*\w
Srev. -M8
».NOVA   DOBA«
Sir*»*.
rih so našM razne kornpromtujoee doku-
mente. Izkazalo se je, da sta b la v zvez.;
z vcliko madžarsko organizacijo, katero
je vod 1 veleposestnik n bivši madžarsK;
poslanec Bela Kudnay, svoječasni veük;
župan v Komornu. Tudi Rudnay je b;I
aretiran. Njegova organizac ja ie v zvc-
zi z madžarsko U'edcnto, ki ie priprav-
Ijala na Slovaskeni revolucijo in vstajo
proti čcškemu vojaštvu za slučaj mad-
žarskega vpada na Slovaško. ki bi sc
imel izvršit; žc to jesen. Rudnayevi pr-
staSi bi morali razdreti železn ške traC-
nicc. Med vele;zdajn:k: je bil tudi jctii car
Wendeliin Paap, k; je prenasal na Mad-
žarsko vohunska poročila, odtam pa no-
va navod la. Skoro vs; vodje zarote so
aretirani. Enemu izmed aretirairh u&i-
teljev je Rndnay narooil, da un'.ci želez-
niški tir severno Foldemas Puszte, ako
bi Madžari vdrli v južnem delu na Slovn-
ško, da bi tako Ceškemu vojaštvu bl od-
rezan povratck. Drug! ucitclj ie imel na-
ro&lo, dajati svetlobna znamenja. Rud-
nay sam se je vjel v past na sledeči na-
on: Pri njem so se zglas ,H detektivi an sc
mu predstav;li kot madžarski agentje.
Povcdali so tudi bojno geslo. Rudnay jim
je nato sporočil, da pričakuje priliod dveii
vagonov pušk in municijc iz Madžarske.
Povedal k tudi,, kie se nahaja 200 juisk
.z 2 strojn cami. Detektivi so se mil nato
razkrili in ga aretiral/. V koni'latu N'tra
je vod'l organizac'jo Rudnayev s'n.
Klerikale ivstrajaio! Naeelstvo SLS
je sklen'.lo na svoji sej: due 9. tm., da njc-
ni poslanci vztrajajo v parlamentu pri
avtonomisticnein programu ter ne stopa-
jo v nobene stike s strankant!, ki nc bi
zastopale istega programa. PohvaMi so
dr. Korošca, da je zastopal dosledno (?)
to stališče. — Neverjetno, da sujejo sum.
sebi pesek v ooi!
Bomba v ruinunskeui senatu. Iz Bu-
karcšte poročajo, da se je pri seji rumiin-
skega senata dne 8. tm. izvršil atentat z
bombo. Pri tern sta bila ubita škof Ucme-
ter JRadu in minister Crezeanu, ranjenl
pa škofa Ciorogerin in Nifon. senatorja
Sp'ru in Qevegetu, general Coanda In
minister Valianu.
Krvavi spopadi s koinunisti v Pragi.
Dne 9. tm. b, b'.li morali praški komuiiisti
i.zročiti stavbo Delavskega doma vecn-
sk-im socijalistom. Kumunisti pa so sc n-
prll ter zabarlkadirali v stavbi. Pollcija
in orožništvo je vzelo stavbo v naskoku.
pr: čem sta bila dva orožnika tc/.ko ra-
njena. O izgubah na strani koniunistov
še nf n.č znano. Vest se je z nagl'co raz-
širila po mestii in so prisli delavo' v nino-
žiicah komujiistom na pomoč. Iz Kladnn
so se komunist: oupeljali v posebnem
vlaku v Prago, kjcr so jih pa pred me-
stom ustavl'i; odtod skušajo prit; peš in
z avtomobil'i v mesto. V Pragi zbran; za-
upniki delavstva so sklcmli proglasif;
generalno stavko z 10. tm. ter obvestili
o tern rudnike Ostravo m Mosty. Rudnik
v Moravski Ostravi je stavko odklonil.
Pred Delavskim domom so se slišali 9.
tm. ob 11. iiri ponočj streli iz pušk. Ob
pol 1. uri zjutraj dne 10, je policija v Ju-
r'.su razgnaki množ;eo. Pri naskoku je bi-
lo mnogo ranjen-ili.
Mariborske novice.
Otvoritev I. umetniške razstave
v Mariöoru. V sredo ob 10. uri se je
otvorila v prostorih bivše kazitie v
Mariboru I. uinftniška razstava. Oivoril
jo J6 g. general Maister s krasnim go«
vorom, v katerem je očrtal na ktatko,
kako hujno se ra<veta naSa urnetnost
v Maribora od prevriita sem, ki je do-
segla višek sedaj z prvo razsiavo u-
podabljajoče pmetnosti bivgega Spod-
njega "Stajerja. Očrtal je dalje zasluge
g. prof. Cotiča, cigar delo je pravza-
prav ta razstava ter konCno predstavil
glavne umetnike, ki pri razstavi so-
delujejo. Po njegovem govoru so si
povabljeni gosti kot prvi ogledali raz-
stavi jene umetnine, katerih je 184 po
številu. Med umetniki je nekaj že zna-
nih siarejših moči z akadernično na-
obrazbo, ostali pa so večinoma začet-
niki. Ra2stavili so sledeči slikarji ter
slikarice: E. B^umgartner, K-Coronini,
J. Cozzi, V. Cotič, K. Hamböck, Ljud-
mila Janovska, J. K:irlovič-Janovsky,
T. Janžekovif, Hedvika Kiffnann, Erna
Klein-Bros, Š. Kobylanski, J. Kos, F.
Kranjc, Špelca -'Mladic. Rita Passini,
J. Ptiteln, O. Pistor. Violetta Rosmanit.
M. Sadar, A. Seebačhor, Vera Simonič-
Blunienau, Fr. Stiplovgek, Avgusta
Šaube, N. Vicimar, Jože Vokaf, J.
Tscharre,   Iv. Žabota   ter  kipar   Ivan
Napotnik.   Razstava   je odprta ob de-
- lavnikih od 9—14 ure, ob nedeljah in
praznikih   pa od 9—12 ter od 13—15
ure.   Vstopnina   znaša   4 K za osebo.
SlovetisKo obrtno
društvo v Mariboru
je imelo dne 5. t. m. ustanovni občni
zbor Navzočih je bilo 68 že vpisanih
člancv. Gotovo pomembno število za
probujajoči se Manbor. Za predsednika
druStva je izvoijen g, Novak, brivski
mojster, ostali člani odbora so pa raz-
deljeni po različnib strokab, tako da
je v odboru zastopano skoro vse obrt-
ništvo. Po pozdravu začasnega pred-
sednika Novaka se je kot gost oglasil
k besedi g. R e b e k iz Celja, ki je
navzočim zborovalcem podal načrt bo-
dočega delovanja društva. Načrt se je
z odobravanjem vzel na znanje. Po
poro<*ilu tajnika gosp. Smrekarja so se
prečitala pravila, katera so bila so
glasno odi brena.
Kako velikega pomena je društvo
za Maribor, si danes niti predstavljati
ne moremo, če pomislimo, da bo važni
obrtniški stan po svoji organizaciji če
ne odločeval, pa vsaj soodločuval v
gospodarskih in političnih vprašanjih.
katera režejo naravnost v meso samo
malemu obitniku. To se je pokazalo
pri debati, ko so nekateri člani na-
ravnost gorostasne reči poročali, kako
je stitnovanjski urad postopal v posa-
meznih «Iučajih ravno proti malim in
sloven skim obrtnikom. Tako n. pr-
so se nekaterim lokali odpovedali,
ravno iste lokale pa je stanovanjski
urad nakazal Ncmcu in povrh Se Prusu,
tako da je dubiht ena in ista firma pet
lokalov, dočim so bili mali obrtniki na
cesto vrženi. Tako postopanje bi se
bilo gotovo preprcčilo, ako bl bili obrt-
niki oiganizirani.
Obrtno društvo v Mariboru čaka
res Še ogromno dela. soda tega dela
se ne sme ustrašiti, ampak pogumno
se ga lotiti. Tembolj pa bo delo olaj-
Žano, ko se ustanovi zveza obrtnih
društev, kateri sklep se je na. Obrtni-
škem kongresu v Celju storil. Ko bodo
pa oörtna društva celr države, osobito
pa Slovenije, enotno organizirane, te.da]
natn   bo   pa   tudi  trud poplačan.   Slo-
venski   intc-ri^enci   pa  k/i'Cettio,   naj   tudi
ona  z  zanitnanjem  zasleduje  to   sta-
novsko o/ganizacijo.
Redni letni obcnl zbor Narodne či-
taln'ce v Celju s;.' vrši v četrtek If), tm.
ob 8. uri zvceer v drušlvenih pro.storih.
Vsi elani so uljudno vabljcni. da se poT-
noštevihio udeležijo tega občnega zborn.
Prostori bodo zakurjen.;. —¦ Odbor.
Odbor »Ofldrskega doma v Celju«
uljudno vabi vse rezervne častnike-ne-
člane, da pristopijo k temu društvu.
Priiavijo se naj pismeno na okružno
komando Celje, Kralia Petra vojašmca.
Clani »oficirskega doma« imajo s svo-
jimi rodbinami prost vstop k plesn, ki
se priredi dne 17. tm. v celiskem Na-
rodnem tlomu na cast rojstnemu dnevu
Njega Visočanstva prestolonaslednika
Aleksandra. Rezervni častniki, ki niso
člani »oficirskega doma« in ne name-
ravaio pristopiti k istemu, naj se zgla-
sijo pri okružni komandi radi vabi! na
prireditev dne 17. tm. Odbor oficirske-
ga doma.
Plesna sola za uradni'.<e v Celju
je pričela minulo sredo. Vsi oni, ki so
dobili vabila morda prepozno, so pro-
5oni, da se vpišejo §e v nedeljo 12. tm.
ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega
doma. Ker nekateri po pomoti niso bili
pozvaui, jih vahimo torn potom.
Plesne vaie za obrtniski pies se vrse
vsako nedeljo popoldne. Udeležba iz
obrtniških krogov je vkljub naSi opozo-
ntvi do sedaj zclo p-čla in cpozarjamo
še enkrat, da je za prjave skrajni čas.
Prihodnja vaja v nedeljo popoldnc ob 3.
uri. Prijavc sprcjema gospod Ivan Kapus
na domu ali pa pred zač2tkom plusa.
Uradovanje prj okrajncin glavarstvn
v Celju odpjide v cetrtck, dne 16. in pc-
tek, dne 17. tin. rad'i preselitve uradnih
prostorov. Ta dva dm se bo občcvalo s
strankaiHi Ie v najnujnejš:h ;n neodloŽ-
ljlvtili zadevah.
ProSnie za veselice Cez policijlsko
uro. Cestokrat se clogaja, da prodlagajo
društva, klubi in obrtniki vloge za podalj-
šanje poUcijske ure v zadnjcni h pu na
politične oblasti, vsled Cesar nastajajo.
ker se te vloge ne dajo tako hitro rešitl,
brezpotrebna nesporazumljenja. V svrho
odprave tega nedostatkn se daje sledeče
pojasnilo: Podaljšanje pol'cijske ure zn
javne veselice občega pomena, ki se pn-
redc v dobrodelne namenc. sme do pol-
noči iz-dati tukajšnja^politična oblast. Vse
druge prošnje /.\\ podaljšanje pol'cijskc
ure do popolnoči- se pa inorajo vsled
predpisov potom tukajsniega okrajnega
glavarstva, policijski oddelek, predložiti
dcžclni vladi. Vabi sc radl tega v poštev
prihajaojča društva in obrtn;ke, da pred-
loz'jo prošnje v/a veselice, ki imajo trajati
tudi še popolnoči, vsaj 8 dnj pred vesc-
lico pri tukajšnjem policijskcm oddclku,
da preostanc čas, da sc zatnore tozade\-
no dovoljenje od deželne vlade pravo-
easno 'izposlovati. Vloge za podaljšanje
polio jske ure do polnoči je pa pri policij-
skeni oddeiku vložiti vsaj 24 ur pred vc-
sel'ico. V slueaju, da se prtkorači ta rok,
tedaj ostancjo prosnjc v zadnjem slueaju
nerešene, v nrvem sluaiju pa dob; obrt-
nik ozčroma drustvo eventualno dovtv
Ijenje Ie do polnoči in ne dalje.
DevlSki klub s sedeSem na Škarpi
je daroval Celjskemu Sokolu 160 K.
Srčna hvala.
DljaSka kuhlnja v Celju ima v
soboto, 18. tm. ob 18. uri v Državni re-
alni gimnaziji v pritličju na desno svoj
redni občni zbor z običajnim spo-
redotn. Ker so na dnevnem redu važna
vpraSanja, prosimo obilne udeležbe.
Odbor.
Za dljaško kiihlnjo v Celju je
daroval DeviSki klub na Škarpi K 130.
Najdeno. Pred 11/2mescem se je
našel na dvorišču mestne osnovne sole
kamgarnast jopič modre barve z ma-
rinerskim ovratnikcm za dečke od 12
—14 let starosti. Dobi se v vodstveni
pisarni deške sole.
Pasjo zaporo (konttimacijo) v
celjskem sodnem okraju je ukinilo tu-
kajSnje okrajno glavarstvo dne 4. tm
O dvigu zapore se ie obvestilo v«?a
županstva in orožnižke postaje celjskega
sodnpga okraja.
Sofa za policijske psc. V uajkrajšern
času sc bode iistanovila pri okrajnem
Klavarstvu (polio iski oddclck) v Celju
sola za policjskc pse. Vabi se radi tega
posestuMcc, katsri imajo pse (pasma ^Do-
berman« ali pa ovčarskj pes) ,stare nc
več kot 6 mesocev, da jih ponudijo v syr-
ho prodaje tukajšnjemu policijskemu od-
dclku.
IV-estni maglstrat celjskl objavlja
sledeča d\*a razfjlasa: HiSni posestniki,
ki imajo pOdgL3?fG (štakore), naj
se zglasijo na rnagistratu (pri mestnem
kanclistu Vinko KrušiČu), ki bode po-
slcrbel za pokončavanje te golazni na
učinkovit način, brez strupa (bakteri-
jelnim potom).
liišni gospodarji, ki imajo izliv«
ke vodovoöov na prostetn
se pozivljaio, da v skičju hud^ga mra-
za hišni zapiralnik zvečer zaprejo in
vodo, ki je ostala v ceveh izpustijo
iz poleg zapiralnika se nahajajoče pipe.
Vodovod se mora zelo počasi odpre-
ti, ker cevi lahko počijo, če se maho-
ma odpre.—
Mestui maglstrat celjski, 7. 12. 1920.
Izjired celjske porote.
Celjc 9. dec.
Neža Vlčič, roj. J8S4 v BoStanju pri
Krskcm, rudarjeva žcna v Zid.-mnstu, je
obtožena, da je kradki blago raznim tr-
govewn v Zagorju, Laškoni, Radečali itci.
Obtoženka vse prizna in se zagovarja z
veliko bedo, ker je Imela skrbeti za otro-
ke. Izkazalo pa se je, da je njen inož kot
rudar 'imel jir'nneren zasluzek. Obsojenn
jc na 2 lcti težke joče.
Pankrac Černlč in Anton Ribic '¦?.
Staregatrga pri Sloven.igradcu sta obto-
žena, id a sta ukradla usnjarju Pototsch-
uigu v Slov. Ciradcu raznega usnja za
19.600 K, nekaterim kmetom konjskc
oprave, Pankrac Černič tudi nekaj perifa
;'n eno ovco. Sodba se glasi vsled prizfia-
nju obeh-obtozencev na 2K' leta (pri Cer-
nicu) in na 2 ieti (pri Wbicii) težke ieče.
Celje, dne 10. tm. Pri včerajšnjih
dveh porotnih obravnavah sta bila ob-
so ena: Valentin V a s 1 e, radi raznih
tatvin na 18 mesecev teške ječe in
Jernej PrelovSek radi požiga na
4 leta te5ke ječe. — Danes obravnava
porota Ie en slučaj 2oper Terezijo Ki-
tak radi umora lastnega moža. O tej
zadevi smo svoj čas že noročali. Izid
priobCimo.
Sokolsfvo.
Prosvetno kuftupni od-
sek Celjskega Sokola je skle-
nil v letošnjem zimskem času prire-
diti cikJus javnih p reda v an j. Prvi
sestanek se vrši v soboto dne 11. tm.
ob 8. uri zvečer v gostilnižkem salonu
Narodnega doma. Predavaprof. Siavko
Reich: Nekaj misli o Sokolstvu vsvo-
bodni domovini. Ker imajo predavanja
namen, nuditi širšim slojem zanimive,
poučne večere, ter gojiti obenem nravo
bratsko družabno življenje, so ceni.
občinstvo prisrčno vabi. da se teh
predavanj včastnem številu udeležuje.
Vstop jedovoljen vsakemu Slovanu.
Na   Svidenje v soboto zvečerl
Turistika in sport
Vellka športna slavnost v Celju.
Slavno občinstvo opozarjamo že sedaj
na veliko športno veselico, združeno
s plesom, v Narodnem domu, dne 5.
prosinca 1921. Športni klub.         (k)
Vestnik invalidov,
Invalidnl shod v nedeljo 12. tm.
ob 2. uri popoldne. Dnevni red: 1. po-
ročilo o občnem zboru centrale, 2. skle-
pi glede ujedinjenja.
Nadpregled invalidov.   Ker   se   5c
vedno dogajajo slucaji. da še po dven
letih obstanka na.se države dobaiajo na
pukovske okružue komande od vojn.li
poskodovancev Onvalidov) prošnje za
nov uudpregled, jc poverjeiHŠtvo za so-
cijalno skrb odredilo, da se vsi oni, ki so
bili žo v bivši Avstriji priznani invalidom
in ki niijo bili pod iiašo upravo nadprc-
slcdtin'i, osebno ali pismeno zglasijo pr;
pristojni pukovski okružni komandj radi
vpokl ca k novenui nadpregledu in siccf
najkasneie do konc; februarja 1921. Kdor
se med tern casoni iie zglasi', se s tern
odpove vsaki invalidsk-i preskrbi, oziro-
nut izgubi vsako prav.co do iste. Jzvzen
so Ie oni, ki se po preteku tega roka vr-
nejo iz ujetn štva, /. inozemstva itd., kar
pa morajo dokazati s tozadevnimi lisü-
nam'i,
ONEVNf  NOVICE
Soliofn.i lk:\\U „Nous D be"
Mse  lahko  r.aroči kot tednik   r^
Kovaui drobiž po 5, 10 dn 20 par Je
po naredbi ün. ininistrstva izroCen pro-
mctu. Državn m blagajnam in uradoni Je
naročeno, da inorajo sprejemati tudi ta
drobiž.
Uradnl list 5t. 142 objavlja »uredbo
o obmejni Četi.«
Napredtk našega šolstva po
preobratu. V zadnjih dveh letih smo
dobili v Sloveniji 50 novih ljudskih
šol, 300 osnovnili Šol pa se je razSirilo.
Poprej smo imeli Ie dve meSčanski
šoli, a še od teh je bila ena (v Krškem)
pravzaprav nemškn, druga pa je pri-
padla Italijanom (Postojna). Danes pa
imamo 21 slov. meSčansk h sol, a več
se jih še ustanovi (Sevnica, Slov. Bi-
strica itd.) Srednje sole so po Številu
popolne. Vrhunec pa smo dosegli glede
visokih sol, ker smo dobili popolno
univerzo, trgovsko akademijo, konzer-
vatorij. Vse to nam je prinesel »na-
zadnjaški« Balkan, dočim smo se v
»kulturni« Avstriji borili desetletja za
vsako srednjo Solo. — Seve so tudi
stroški za Solstvo ogromni. V dr2av-
nem proračunu znašajo stroSki za sol-
stvo v celi državi 634 milijonov kron,
od teh odpade na Slovenijo 76 mili-
jonov, t. j. sorazmerno največ. Bosna
in tiercegovina ima dosti veČ prebi-
valcev kakor Slovenija, toda za šolstvo
dobi Ie 41 milijonov kron. Povprečni
izdatki za prosveto znašajo za celo
državo na osebo 116 K, a v Sloveniji
pride na osebo 160 K, na Hrvatskem
110 K, v Srbiji 125 K, v Bosni in
Mercegovini pa slitio 50.
Itallja nam izroča trgovske ladje.
Italijanski minister za trgovino in in-
dustrijo je izdal odlok, da se morajo
izročiti Jugoslaviji vse trgovske ladje,
ki pripadajo kraljevini SHS po lon-
donskem paktu. Vse ladje, ki so prazne
ali ki niso na potu, se izroče takoj,
druge pa, ko se vrnejo v italijanska
pristanišča.
Besede in dejanja. Ljubljanski
»Slovenec« goni naprej svojo lajno
glede ustavnega načrta, da svojih na-
te\ glede avtonomije Slovenije ne bodo
Stran 4.
»NOVA   DO SI«
Stev. 148.
klerikalci žrtvovali nikomur za nobeno
ceno. \z Beograda pa poročajo, da je
dr. Korošec že privolil v načrt, ki je
glasom istega »Slovenca« »strogo cen-
tralističen«. Če bi tudi to ne bilo res,
resnica je pa, da ni izvajal nosledic in
ni izstopil iz vlade, ki jo ta načrt spre-
jela. Radovedni smo, kdo bo v SLS
zmagai; ali oportunist Korošec, !:i se
hoče za vsako ceno držati ministrskega
stolčka in proda za to tudi avtonomijo,
ali oni ndikalci v strankl, ki pozivajo
celo k odsiopu poslance stranke, če bi
žrtvovali avtonomi}o, pod katerim ge-
slom je šla stranka v voltini bo|.
Delavsko zavarovanje. V mini-
gtrstvu za socijalno politiko je začela
zborovati strokovnjaška konferenca, ki
bo najprej pregledala vse predložene
referate o zavarovanju dHavcev za slu-
čaj bolezni in nesreče. Na podlagi ieh
referatov bo izdclala enotno zakonsko
predlogo za vso državo, ki bo regu-
lirala to vprnSanje.
Savski most v Beogradu do-
vršen. Srednji oblok na novczgrajenem
savskem mostu je bil pretečeni teden
dovršcn in te dni bo odstranien za-
časni mostni oblok. Ogromno delo bo
s tem popolnoma končano.
Malanedelja. Tu je unirla v noči oil j
8. na 9. tm. gospa Ana Kukovcc, stara !
si9 let, ki je ž:vela že deli easa pri svofi |
hčertoi, tukajšnji irgovki Jožefa por. Pre- i
jac. Pokojniea yc bila mati min'.sira dr. V.
Kukovca. Že delj casa je bolehala. Na) v
mmi počiva!
Loka pri Žtisiuu. Kako je bilo prcbi-
valstvo v teh 3 občinah zbegano od raz- j
n-ili agitatorjev, se lahko posname iz
dveh slueajev ki sta se pr.god la: Pride
volilec in nose krogljico skoz vsch sedem
skrinj'ic. in ko bi moral pokazatl prazno
roko, je še iniel krogljico v roki. Na po-
ziv komisije bi moral še enkrat od kraja
iti z roko, a spiisti krogljico v škrinj.co
PS. Zopet pride volilec in zopct grc s
krogljico skoz vse skrinjice in zopet 1*1
moral od kraja volifri. Volilec vpraša: kje
je tista pvesncta krava, ki jo iščcm? In
taklh slučajev je Se več. Nazadnje bl res
taka agitacija Ijudsrvo popolnuma y.hc&i-
la. Edina stranka, ki j-i- ztnerno in stvar-
no ag.itirala, je bla Jug. demokratska
stranka.
Sv. Bolföük nad Središčem. Tiicli
Bolfcnčani smo 1. dec. praznoval; ujecli-
njenje, pa nam je g. žiipmk skoro pokva-
ril praznlčno nizpoloženje. — Mašo, ki bi
morala biti svccaiia, je opravil prosto. t\-
ho, kratko, pri dveh svečicah. Ko so sol-
ski otrooj zaeeli peti «Bože pravdc«, je
odktrril iz cerkve in mez/iiar je moral ta-
koj ugasniti še (e dvc svečicc. To je na
nckaterc župnikovc kimovce tako dclo-
valo, da niso niogli vstabi ter so scdeli
ves čas pevanja liimnc. — Ker nas gosp.
župnik drugačc ii:. prcnapačcn čiovek, sc
nam zdii, da je tako ravnal lc po zapovc-
di Skofa ali koga drugega? — Vsckakor
čudno! V pokoini Avstriji se kaj takega
nc bi moglo zgoditi brez prmernlh pw-
sledic. V Jugoslav!]! pa imamc pač pre-
več svobodc. — Ainpak za koga? — Za
narodne pijavke in protldr/avnc rovar-
je! Kako dolgo še?
Ptu.j Deželna vlada v Ljubljani Je
dovol-ila zvisanjc mostninc na dravskcm
mostu pri Borlu.
TRGOVINA, OBRT IN NA»
RODNO GOSPODABSTyO
Premogovnik v Črnomlju, ki je
stal Že dolga časa zapuSčen, v katerem
pa se naliaja lignit z do 4100 kalorij,
bodo zopet otvorili, ker so našli nove
rove in močne plasti premoga. Delo
prevzame neka delniika družba.
Carine so dale v mesecu novem-
bru ogromen dohodek 320 miljonov
dinarjev.
Izvoz jagnjet iz Jugoslavije je
gospodarski cdbor tninistrstva prepo-
vedal.
Prva južnoatajerska vinarskaza-
diuga v Celju je izvolüa za načelnika
g. Miro Majcena, posojiiniškega urad-
nika v Celju, za njegovega namestnika
g. ravnatelja Belleja.
12. december hrvaSkl obrt-
niSkl dan. Glasom sklepa osrednjega
upravnega odbora hrv. obrtnih zadrug
z due 14. nov. je proglašen 11. dec.
na HrvaSkem za obrtniški dan. Ta
dan morajo imeti vse zvezne organi-
zacije   sestanke   članov in razpravljati
na njih o najraznejših obrtniških vpra-
šanjih; predvsem o preosnovi obrtnega
zakona, o olajšavah pri nabavi mate-
rijala in polfabrikatov, orodja in po-
možnili strojev, o obrtnem kreditu,
svobodi dela itd.
Pobiranja ležarine za prtljago.
Na ternelju odredbe ministrstva sao-
bračaja pobirajo od 26. nov. dalje
vse želozniške postaje ležarino za pit-
Ijago, ki znaSa 50 par za vsakih 24 ur.
Prepovedan izvoz amerišklh trt.
Finančni odbor je na seji dne 25. no-
vembra sklenil, da se prepova vsak
izvoz ameriSkih trt in cepov. ki se
morajo porabljati izključno saino za
regeneriranje domačth vinogradov.
Soi?zcsi 8« deo.
Zagreb, 9. dec. Devize: Berlin l'J6 —
198, Italija 518-522, London 505-510, New
York kabel 147-149, Newyork ček 145.50-
146.50, Pariz 855-875, Praga 166-168, Švi-
ca 2050-0, Dunaj 25-25.25, — Valute: Do-
larji 144—146, avstrijske krone 28— 29, bol-
garski levi 0—165, češkoslovaške krone
160-0, angleškl funti 470-0, srancoski
franki 840-0, napoleondor463—475, nemške
marke 193—195, rumunski lcji 2C5-210,ita-
lijanske lire 510—514, turske lire v zlaui
506-0.
Miiiistri v avdljencf.
li e o g r a d 0. dec, Ministrski precü-
sedirik dr. Vesn-lč in notranj; minster
Draskovic sta h!a sprejeta v avcRienci
pri TCgentu.
Razdelitev pokrajiit.
ß e o g r a d •). dec. OJbor strokov-
njakov za razdeütev pokraj'n vrš; svoje
delo ncpretrgano. Pokrajine bodo raz-
deljene po gospodarskih težnjah.
Pos veto vanje o Radiču.
B c o g r a d 9. dec. Danes se je vrsl-
1a nrnistrska seja, na kaleri se je vlada
posvetovala o položajn, ki je nastal na
Hrvatskem po rkupšani Radičeve stran-
ke.
Baraiijska republika?
\.\ u d i m p e $ t a 10. dec. Madžarsko
časopisje prinaša teiiclencijozne vesti. tTa
se snujc baranjska republika, ki b; naj
stala pod okriljem Jugoslaviie. Pogaianjn
naj b' se baje vi^ la pri r\?M vlad'i v Bco-
gradii. L.sti jjravijo. da se trcba pritož.ti
na vrhovni svet, c!a tudi država SH5
spoštuje mirovno pogodbo. Naš poslan'K
v Bucftmpcšti, g. Milojevič je v zadevi
¦ zjavil, da so vesti brez avtenf.čnc poil-
lage in da jih spušča madžarsko časo-
pr:sje iz prozornih vzrokov v svet. Cela
zadeva je tendencijozna izmisljotinn
mad/.arsk h rovarjev.
Blvši avstrijski poslanec umrl,
B r i x e n iO. dec. Tiikaj je umrl b'v-
ši avstnijski poslanec, znani pi  Ouggcn-
berg. v sta rost! 7J let.
Bolgarska sprejeta v Zvezo narodov.
2 e n e v a 9. dec. Konrs^iju za dolo-
čevanje sprejem.i držav v Zvezfj naro-
dov je skle'nJa sprejeti v isto tudi Bol-
garsko. Francoski zastopniki se ginsvO-
vanja rtiso udelez-M'i.
Üatifie na A^aU/arskem.
B u d i m pest a '¦). dec. V prekem
sod» je bil radi talvine in goljufijc obso-
jen na 3 leta zapora in IS batin nek] Ar-
pad \V>iss. Kazen batin se ie takoj izvr-
s'ila in je b.l to prvi slučaj, v katerem sc
je 'izvrs'ila procedura batinanja po maJ-
žarskctn zakonu.
Na smrt obsojen.
Budimpešta 10. dec. Tu je bil
obsojen po prekem sodu neki Atilä Rum-
bold na smrt na vcSal'h, ker ]e mučil na
nečloveški način 80-ietnega trgovca Da-
vida Wc'ssa ter inn m ta način izs:IH
svoto 150.000 kron.
Llstntca uredoIStva.
Vsem cenjenim dopisnikom iz Rajhen-
burga, St. Petra p. Sv. cjor., Podčetrtka,
Olimja, Sv. Štefana p. Šm., Gotovelj, Žalca
in drugod: Radi pomanjkanja prostora,--pri-
hodnjič. Zdravi!
s>^dc^<2)  Med univ.   gš^zžd
dr. Boleslav Barth
O  rr>csi v CcIJu, Milislan. f^><r> O
W  Ordinira vsak dan 11-12 in od 'i~4  \]
n  zaženske, spolne in splošne bolezni  n
V  Zdravljenje   z   neosalvarsanom  in   z   V
(M  gonovaccino.                       167 —17  ^j
1556 3-3
Kupim
huctega psa
dobrega   čuvaja, najraje   ovčarja
ali volčje pasme   FRAN   KALAN
Trgovina z Južnlm  in domačlrn ^
sadjem, z kandltl  in   laščicami
R. DEBENJÄK
Zenitnaponndbp.U_
Soliden 29 let star orožnik- z ne-
kaj premoženjem in neomadei?e-
vane pritcklosti, si želi v svrho
takojSnje ženithe seznaniti s po-
šteno in miroljubno deklico, ki zna
šivati in kuhati, primcrne st rosti
in ima tudi nekaj premožcnja. Le
resne ponudbe po možnosti z sliko
se uaj blagovolijo pošiljati pod
»Drago   srčice«   na   upravniStvo.
MM m,
1567
Na prognjo »Družbe sv. Cirila in
Metoda«   v   Ljubljani   kot  dedinje  po
gosp. dr. Josipu Gebrgu,   odvetniku iz
Šmarja, se vrši
dne 13., 14. In 15. decembra  1920,
vsakokrat ob 10. uri dopoldne
v vinogradu v hiši §t. 59 v Jelovcu pri
Makolah
prosfoyolj n javna drožbo:
a)  v zapuščino  spadajočih gospo-
darskih   potrebščin   in   premičnin,   po-
sebno   goveje   živine,    gospodarskega,
vinarskega in kletarskega orodja, sodov,
vina, hišne oprave itd. Izklicna cena je
cenilna vrednost Kupci morajo kupljene
prcdmete takoj plačati, prevzeti in od-
straniti; slednje velja posebno tudi glede
vina in naj kupci pripeljajo vinsko po-
sodo s seboj; vino in premičrrine bodo
se prodajale dne 13. decembra 1.1.;
b)  v zapuščino spadajočih premič-
nin pod vl. St. 249 d. o. Statenberg, 201
d. o. Jelovcc in 1/6 vl. St. 101 d. o. Sta-
tenberg s hišo St. 28,  ko!o St. 58 in z
gospodarski mi   poslopji   in zemijiščem
(vinogradi,   polja,   gozdi)   v skupni iz-
meri   35  ha  74   m2 v skupni   cenilni
vrednosti   235.575 84  K,   ki  ob   enem
izklicna cena, —  toda brez gospodar-
skih   potrebščin,   ki  se   bodo v istem
času, toda  posebej prodajale v smisln
točke a) tega oklica.
Prodajalka si pridržuje pravico,
noposredno pred dražbo izjaviti, all se
bode zgorjna nepremičnine prodajala
sktipno kot celota, ali pa po parcel-
nih skupinah; v slednjem prirnerljaj»
se podeli domik posameznim najbolj-
5im ponudnikom le tedaj, če se na-
zadnje za vse nepremičnine kot celoto
ne doseže večji ponudek.
Vsak ponudnik ima pred začet-
kom dražbe položiti 1O°/o izklicne cene
kot varščino v roke sodnemu komi-
sarju. Največji ponudek je tekom 4
tednov po podelitvi domika s 5°/o
obrestmi. od dneva domika dalje pla-
čati v sodne roke.
Prodajalka si pridržuje pravico,
da v teku 14 dni po podelitvi domika
dražbo  odobri  ali  ne.
Ostali dražbeni pogoji se lahko
vpogledajo pri podpisanem sodišču,
Okrajno  sodiščo  v Šmarju pri JelŠah,
odd. I., dne 3, decembra 1920.
Petrolejske kante
dve z zabojem plačaino po K 58'—, posa-
mezne po K 22s— vsaka 2elczniška postaja.
12—12        Sever A Komp., Ljubljana.
^W^^***"   ¦     ¦»."    vt.«^wjj  ^>y-^^> »jt»   ~<w^-*i.{-•-•%!•  ~M* -%;.L*• ¦*-j-r- --.   i"   v •" •»**.-
prlsino; norvedko  (
najboljše  sredstvo proti slabokrv-
nosti se dobi v drogeriji        14—5    .
SANITJ&S, Celie.
_     _     ____ ._ _^ _                                                                       i
Potrtim sreem naznanjatno,  da je  naša  nepozabna  mati,  stara  mati
in tašča, gospa
ANA KUKOVEC
zasebnlca pri Malinedelji pri Ljutomeru
v noči od 8. na 9. decembra, stara 69 let, previdena s sv. zakramenti za
umirajoče, mirno v Qospodu zaspala.
Pogreb se vrši v soboto, dne 11. dec. na pokopališče pri Malinedelji.
Celje-Koračice-Malanedelja, dne 9. decembra 1920.
Dr. Vekoslav Kukovec,
minister, Celje, sin,
Vlnko Kukovec,
stavbeni podjetnik, Lava pri Celju, sin,
Franc Kukovec,
posestnik, Koračice-Sv. Toma2, sin,
JoŽefa Prejac, roj. Kukovec,
tig. soproga, Malanedelja, hči.
Ana Kukovec, roj. Jezernlk,
JVIInka Kukovec, roj. Fazarinc,
Neža Kukovec, roj. Županec,
sinahe.
Leander Prejac,
trgovec, zet.
Vsi vnukl in vnuklnje.
li.-QV.   \4$.________
».\ O V A   D Q » A <
____Stran 5.
Jetika! Specialist za pljučne bo-
lezni Dr. Pečnik zdravi in ozdravi
pogoslo jetiko. 20 let skušnje iz
zdravilišča in iz prakse. Tačas
Šentjur j. ž. pozneje Celje.  4310-2
Pohištvo!
Izdelujem vse vrste pohištvo za spalne,
jedilne, gosposke sobe in salone, ku-
hinje ter predsobe najsolidnejše in v
vsakem slogu. Imam v zalogi vsako-
vrsten les, kakor javorjev, jesenov,
Črešnjev, brezov, hrastov, orehov, ma-
hagoni, polisandler, rožni in tičar. Ele-
gantne spalne sobe imam vedno izgo-
tovljene v zalogi. Prevzamem vsa na-
ročila ter ista izgotovim najhitreje in
v popolno zadovoljnost naročnikov.
Načrti na razpolago. Cene 50% nižje,
kakor v mestih. Za obilna naročila se
najtopleje priporoča
Fpanjo Wagnep, mizai«
Sv.   *Jur»ij    ol>   TaJbor>\*
prl Celju.         1580 J0-1
enega h konjem, enega h kravam in
enega za vsa dela sprejme takoj
velep. BIEN, Braslovčs,   1576 3-2
Inštruktorja
za gimnazijca 4. razreda na 3 mesece
proti plačilu, stanovanju in lirani išče
velep. BIEN, Brasloyce. 1577 2-2
------------   Nastop   takoj!   ~
ena za oddelek za konfekcijo in ena za
oddelek za čevlje, s strokovno prakso.
da zamore samostojno vodits, se ?. do-
briini   pogoii   takoj sprejme v velelr-
govini  R. Sterineckl   v   Celju.    1573 2-2
STAMPILJB
ant.Cerne
LJUBLJANA   y
tfXÜLO a
JL»taIcg
i stavtoeno in galan*
i ferjslto kleparstvo
W                Ant. Jo*ln  ndftl.
Franjo Qolzan
--------Celfe--------
f 26    firaUa <Petra cess a a
[             uauproii ..Belega "ol«"       88
L»   Vravserna vsa v slroKo spadujoca   <
H   dela. lxvritlev  ločna in «olldna,   |
Ivan Strelec
tapetnlk v Celju. Samost nska ul. 2.
Prevzame vsa tapetarska dela, kakor napravo
žiirmic, lapetniških mobilij itd. Popravila iz-
vršuje točno in ceno. Točas v zalogi morska
2q5 trava, afrik in žima za modrocc. 50-34
]osip Rojt, B
novs uiica šf. I6.
Vzalo;,i so najboljša
nova in stara koleoa,
fina srancoska in ar.gieška pnoumatika.
Vsakovrstna popravila se izvršijo točno.
770 52-27
I Silll Lilliy p
* CELJE, äpecei-iisha trgowina |
; nadebc!oinc?robno. 1286 52-1 i !
!____...............................!
üjudeuif Junger
Prekajevalnica in izde-
lovalnica klobas. Elekt-
rični obrat. Lastna hla-
dilnica. Eksport se toč-
-™ no„Sv,S)e i
, iuön Hnynihar
uelefrgoDina = Celje.
Kupujarn   pšenico,  oves,
koruzo in  ajdo po  najvigji
II 107         dnevni ceni.     109
it
BH                pri „Solncu1*
CEi JE, GKagt?i irg.
Veüka   zalop^a   vsako-
v^sinaga tu in itr.axe.m-
skega   manufakturne*
—^ ga bfl^ga kakoi-;
moškcga   sukna,   be»    »
i    lega pisane^a platna,    g
3    fr!ač*^S:r,G,   tä^^ovine,    ^
«    parhent3| moskega Ln    §
«    žkih In ženskih i*'ocjia-    3
i    vic5  navadnih in eve-    g
Ilcnih   rut   t&2\  kmola-    ?
aktb    (^o^^ebščin     na
debeio in drobno.
"""^         1524    0—3                      I
Bözifl in pfötaa MIq ^
zlatnin, srebrnin, prstanov, uhanov, ur (žepnih, stenskih,
najfinejših btidilk) se dobijo po najnižjih cenah pri tvrdkah
Franjo Biyajf urar, državne železnice,  Olavni trg 14
in Šiefan Ferawt, urar, Dečkov trg štev. 3, Celje.
Za vsako pri naju kupljeno uro se jamči 3 leta.  Popra-
vila se izvršujejo točno in solidno, za kar jamčiva 2 leti.
JJ   ^MWHi^«V«l«i«Vi^^OT        --
delavnica
r. z. zo. z.                                  f
Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c.   |
Popravila avtomobilov in precizijskih strojev. —
Zaloga vseh vrst potrebščin kakor bencina, pneu-
1575                  matike, avto-olja i. t. d.               52—1    I
Teles. St. 107.
<Rud. Zontič
Celje, fiocenova ulica 2
(v bližlnl Uolodvora).
: Ixdelovcnje vs^ls
I vrst   čevljev,   od
, ü-rlprost!h do na!>
j finelilh po ditev-
nth cenali,   45 -40 <
Cenjenemu   občinstvu na-
znanjam,    da   sem    kupil
manufakturno in modno
trgouino Traun & Stiger
naslednik ?r. FTlossmann
5^5      prej Staliner na Glavnem      K|5
XX      trgu št. 17,   kamor prese-      XH
w      lim svojo sedajno trgovino      v>|
08    na Kmalja Petr*a    öL
b<R        cesti   štev. 13.       xx
SxxXXXXXXXXXi<!XIXXXXXxXXXXXXX
0 Za nadaljno naklonjcnost se priporoča x
Fr. llrch
naslednik   tvrdke   Traun   &   Stlger.
1355 12-10 j
HB*« ^----------------------------—      — — ..— -   .   .            1   w    —-——_
Kupujem
po najvišji dnovni ceni:
suhe   Lobe,   lancno   serne,
kumno, orehe, jabolka, vin-
skl kamen, strd, vosek,
predivo ter sploh dcželne
1195            pridelke.               15
JANKO ŠOSTER   ]
*   Celje, M. Oubčeva ul.   s
ibV. _ ._________-------------—————^J_ .^ji
Za RostilniČarje  in  vtnske  tr^ovce se
priporoCajo stara,   močna ana in bela
dalrmifinskci
kateia so vsied svoje visoke gradacije
in dobrega okusa  tudi najprikladnejša
za zboljSanje  slabejših vrst vina. 33
Iwan Bfflaf kovic?
zaloga da$imstig**»kih wi?s
Glavni irg 8   C8lJ6   Giavni trg 8
Sattio na deb&ta.
Na   debelo   in   drobno
kupite js  jbo9»e pri tvrdki   j
Janko Bovha
Celje, Kralja Petra c. Celje,
papi««, zvezke, svinčni«
ke, peresa, radirke in
vse rVuge žolske in pi-
sara/ii&ke  potr*föbzLiüie.33
^Za negovanje                                  ^
1 ust ir1                                      ^ *              1
I           ^^^         Glavna zaloga 1
f        7                        samoprodaja 1
I                              za Jugoslavijo: I
I Gejza Boškovič, Osijek I. ]
i         Telefon št. 268    624.        J
_    V gostllni   I
Pri mostu
se l^Li pristno IJufo-   WD
mersko tialoško in bi-   ^Jft^-
zeijsko    vino,    vsaki   k«7
da« svež« plvo. Vsak  ^B
čas topls kuhlnfa. -    &3o
Sprefmeio so tudi atoo-   ;-(S?Nl
___    nentt. Sö pripohoCa    ^R,.^
| flna Mikuš omož, Nafek |

MM
prve vrste
sveže blago
in fako oRiisne. <
L dobiM se povsad ^
Prva hrvatska tvornica sa!am,
suhega  mesa In mast!       |
Ms Gavrilovič sinovi j
d. d. Pelrmja.
14f.,1
11-3
JEJ»-^5c3t ^LJL9C»at?
kstera trajno »c-    I
»elje  povzroča?      1
Samo Suttncr-I uo ura!
Nikelnasta, po vsaki ceni in presene-  I
ceni   bodete!   Tudi verižice,  prstane,  I
uhane.   zapcstnice,  stenske ure,   za-  I
pestnice  z urami in vsakovrstne po- I
trebne reči kakor:   Škarje, nože, doze
za  cigarcte, nazigaln'ke, britve,  de-
narnice,   jedilno orodje,   razna darila
za krste,   imendane  itd.,   kakor tudi
velika  zaloga vsakovrstnih zlatih   in
srebrn:h predmetov. V?e dobro in ceno!  I
146!       Zahtevajtc cenike od     11-1
H. Suttner,  Ljubljana št. 983.  |
SUKNO
za moške obleke, volneno, parhant in flancl
za žensksi obleke, klobuke, cewljö. jrotove
obleke za fante in gospode, blure, k^ila
in plašče za danie,   razno  perilo  za da me
in gospode se prodaja zaradi ogromnega nakupa
v inozemstvn po  najriizjih  cen»h  v vele-
trgovini in razpoSiljalni         40 —11
<R. Stermecki, Celje.
Vellk oenlk z veö tisoč slikami se poSlje vsakemv zaston].
Stran 6.
»NOVA   DOBAc
Stev. 148.
Delavnice:
Razlagoua ulica
Kamenolomi |
Cezlake
Kamnosesha indusf rijslia druzbo v Gelju
i IzvrJ-iije nagrobne spomenike, grob nice, oitarje, pohištvene plošče, zldne obklade <
[ iz pohorskega granlta in vseh vrst marmorja, dalje stcpnice, podstavke, tlakovue j
I                                kocke, robnike in vsa v to stroko spadajoča dela.             1331 12—9     <
Delaunice:
Razlagoua ulica
i Kamenolomi i
| Josipdol   <
Oglejte si zalogo!
NIANUFAKTURNA IN MODNA TRG0V2NA   "5812-10
Celje KAROL PAJK Celje
je prejela veliko množino sukna, par-
henta, hlačevine, klota, šifona, ceslra,
ženskega volnenega blaga, moškega in
ženskega perila ltd. — V zalogi so tudi
vse   šiviljske  in  krcjaške  potrebšč ine
Edlna  slovenska   specijalna  j
<!  trgovlna z barvami in   Iaki.
\ Agentura in komt-
|     sijsko podfetie.     |
I Iv. "Ferlež¦Celje
1447156—86            Napodtii dom
Trgovina 1 iesoni  in  drvmi
na drobno in debelo.
Kupuje Jamski in  ostali  les
po najvfSjih dnevnih   cenah.
Regisftroir« kredüina in stawbena
zadrugazom.sava       J\»IIib
PreSernovss  ul. 15    ** %#©IJM
Rezcrvni zakiad 80.000 K.
"LÄSTNI DOM"
401 156-87
Sprejema   äncaniSne  wtoge  is» jih
obpf»i»iu]e po        d^M-l\~°\   ^
Siirš in po! odl »to ^L** |2    |O,P
Denarni promet 60,000.000 K.
SALONSKI  <MŠs\'M{%1$*VP9Vi  V hotelu BALKAN V CELJU.
novodoäle KapeJe     jtSL^^X^i ^&MLjfM&   JL     Začefek ob 6. urf. 9>ostrežba prvrvrstna. 264 5049
Gosfllna prt
na Deckovem trgu 6
: nasprofl Kralja Vetra vojašnice. :
Točijo se pristna domača
vina, vsaki čas topla in
tnrzla jedila. Sprejemajo se
abonenti po znižanih cenah.
na razpolago so sobe za
tujce. Postrežba točna in
____ 1329         solidna.       52-11
«Jia**ij Im Bä. Sabine
Maks
u3DUnDSBl
v Celjn
Qasikarjev«   u'kc®
^e priporoča za točno in so-
lidno izvršitev oblek za go-
spode.          11 45
fv gtsü Pri grozdn
\ na Dečkovm ttgu v Celju
se točijo najboljša in najceneiša
pristna vina ler vedno sveže pivo.
Hrana priznano prvovrstna; abo-
nenti imajo znatno ."«-jižane cene.
Za obilni obisk s^ priporoča
"gnac Suligoj.
Sve vrste povrteljnog, cvijet-
nog in gospodarskog sjemenja,
kod nas izkušanog i aklimatizi-
ranog, izravno importiranog iz
Njemačke, Holandije, Danske i
Švedske, na veliko i malo dobavlja
Zadruga za
proizvodi&ju
sjemenja
ZSBREB, Prepadovifcva ulicn ZO.
Cijenici šalju so na zahjev ba-
dava. — Vočke svake vrsti viso-
ke, polustabljašice i patuljaste.
Vrtljari i trgovci sjemenja do-
bivaju ormarice sa pretincirna na
posudbu, dok im še sjemenja na
porcije daje uz popust.   1538 4—2
Pozor Irppiii! j
Ravno so došle večje množine j
blaga iz inozemstva, zato      j
prodajam že po znižanih cenah: |
.   Hqug   g   Žnfran      9 |
0  taj                Jftushaplet  t
1 Biž   -  mm       !
Ä  hteo          R(Ä         a
4)  fflandeljns    Oanilijo        *
ts  Rnzine          Inrber          1
.  Dišsub           Fopritfo        3
^:  Pciradižfiiti    Dreiie           e
HompotB       Ihbvcf
Glavni     fl^aaB««»     ^lavni
ir0 8.        I*®IJ®       trg 8.
ladranska banRa v Celju
sppejema nai*očila r»a
Tsrečke ctržavite:
razredne loterije.
L>rvo žrebanje 3. in 4. Jatraarja 1921«
i          ~     "      "    "        :                u
Olavnidobitek K 4 000 000'- brez odbitk
'                                                                                                          '    _________________________       i
Žreba se vsaKa druga srečka.
f Cena srcdugn zo aosomezni razred: }
nHHBHHiHa«:j«asKa ?......B««i«BBa   ii.....saams   bhd9risisiiibiia
.: Csla 19Z H, ' -, Polo». 96 K, S S četFt 48 H.     : osmin. Zf R. l
BLj029buBW»¦¦¦¦*'*  R3Haö!.;HEöHa*!aS   ¦a«nGtjüflu!äi;jya'3   ¦KiBK.aöa^aapiaio-
Radi izrednega zanimanja Vam priporočamo, da si jih takoj nabavite.
Priporova se tvrdka                                  j
;   Jos. Petelinc, Ljubljana   J
>                        Sv, lP©tx»a naisif» T.        1350 52-10   ^
\    TovarniSka zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebžčine     i
.              za krojače, čevljarje in sivüje na debelo in drobno.              1
Umetiia giiojila
Ikaltjeva sol, kosfna  moka,   kosten superlost&t i.t.d. i.t.d.)    I
dobavlja najkulantneje                                           1
Vinko Vabfč, Žalec siaveniia.
____!   Zalitevajte ponudbe za vagonske,  1         |
|   polvagonske in tnanfSe mnozlne!  |
1473              ~                                "                                                           ~               6-5'
Prva eeljska parnabarvarija \n kemična čistilnica oblek itd.
tövarna          CELJß       Gosposka «i. 21.
P»OJORUŽi^rj[CI2l:              1289 14-11
Brežice,               Laško,               Sevnica,            Trbovlje,
Slov. Gradec,         Krško,               Konjice,         Slov. Bistrica.

rij8ki«ny modnim en
narinb. RiSagom tee*
kra^iskimi    Szdelki
\n ^Celju na&Krälja   ETsi^i^ra^   IC'^ *Äart« «äs^*
318 50-44      Pct8»a cesti   B   1  CS^il   Wikii  OTBBlCll
Slovensko obiinstvo  naj blagcvoli pri nakupovanju to vpoštevati.
jft&DEBELO!    e%       ZZZZZZZZZ:       /*   M DROBNO
illaviiokar došla
velika množina svilnatcga barvanega in krep papirja in rutk za božič.
Pisnteni papir v mapah Jii kasetah, kopirne knjige, stročnice, gobe za tablice
4547 14—6                 in vse druge pisarniške potrebščine.
Za božic  l€*p>o,  dai^ila, Tb©Ie>tr>Isticiall^ knjig
Goričar «äc Leskovšek, Celje.
¦ ir»i-i jxmViirtfrO/VuYmf^w-i r>> i, ¦____
1557     TjpgroviJtis* premoga ijni clr»1«'     3-3
Franjo KaIan,Celje,
odda večio mfiožisso bu-  J|M^y
KoviH žaganih in rezatiiH Oyi/ %
Kl se postavijo iuci*v hišo. ^*m    w 7
Na debelo.      SS§g3      Na drobnto.