1206 SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH V dvojni številki (8-9) splitskih Mo- IN TUJIH REVIJAH gučnosti objavlja Nikica Kolumbič dramski prizor v treh delih z naslovom V dvojni številki zagrebškega Foruma Osman, ki ga je napisal po istoimenskem (9-10) objavlja Aleksandar Flaker svoj Gunduličevem spevu. Marija Crnobori prispevek z naslovom Ikarov padec, ki ga se spominja, kako se je pripravljala in je imel na innsbruškem posvetovanju kako je igrala v Sofoklejevi Antigoni na o znamenjih časa v sodobnem romanu splitskem Peristilu. Vladimir Rismondo in so se ga izmed Slovencev udeležili objavlja svoj pesniški Triptih. Pesnika je Žarko Petan, Kajetan Kovic, France naslikal Milan Tolič; časopis prinaša še Bernik in Franc Zadravec. Radoslav Ka- dve reprodukciji njegovih olj. tičič piše o Držičevem jeziku petdeset let po Rešetarju; Milan Rešetar je tedaj na- * mreč objavil kritično izdajo Držičevih del. Oblomov brez copat je odlomek iz Dvoma števllka (3~4) dubrovmške re- daljše proze z naslovom Usoda, ki jo je v,Je Dubr°vmk je posvečena štinstoletni- napisal Augustin Stipčevič. cl Ivana Gunduhča. Tako na primer Fra- no Cale piše o neobjavljenem dopevu * k Osmanu. Napisal ga je Branko Angeli 1207 Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah Radovani, in sicer pred petintridesetimi leti, objavljen pa je v tej številki takoj za Čalejevim prispevkom. Rafo Bogišič je svoj sestavek naslovil Ivan Gundulič na meji epoh. Dubrovniška coprnica je naslov sestavka Jovana Deliča, v katerem ta zasleduje razvoj lika Efrosinije Lukarevič v Hazar-skem besednjaku in ki je objavljen v 444. zvezku novosadskega Letopisa Matice srpske. Časopis prinaša tudi osem reprodukcij z 18. ljubljanskega grafičnega bi-enala, Grozdana Šarčevič pa je o njem napisala poseben prispevek. Med drugim je zapisala: »Prav tako je treba še podčrtati, da se je možnost poudarjanja pojava bratstva v poskusu prikaza manifestacije tudi 18. Mednarodnega grafičnega biena-la v Ljubljani izkristalizirala deloma na račun objektivnosti pri vrednotenju pojavov v umetnosti, ali pa je sad uporabe različnih meril pri izboru slikarjev in del; to pa v letih, ki so zgodovina te manifestacije grafične ustvarjalnosti, in danes. Toda v časih očitne zasoplosti v negovanju bratstva in enotnosti, do včeraj svetih načel v prostorih naše domovine, ne kaže podcenjevati poudarjanja tega pojava. Temu v prid govori tudi dejstvo, da člani jugoslovanske žirije, ki izbirajo grafike, prispele na natečaj, to delo od ustanovitve Bienala v Ljubljani (1955) do danes opravljajo brez avtorskih honorarjev, kljub temu, da ta podatek zveni neverjetno. Tako tisto, kar je bilo donedavna videti kot pomanjkljivost manifestacije, o kateri je tu beseda, začenja dobivati lastnosti njene vrline, če se ta prireditev in njen pomen razumeta v širšem civilizacijskem smislu. Iz okostja pripomb na Bienalove razstave s stališč likovnih umetnosti in umetnostnih gibanj kot pogojev za doseganje višjih umetniških dosežkov na področju likovne, s tem pa tudi grafične ustvarjalnosti, pomoleva na svetlo vrednota, katere pomen presega področja, kamor sega likovna umetnost, pri čemer mislimo tudi na grafično zvrst. Hkrati pa je v dobršni meri ovrednotena z vplivom politike na umetnost, gledano v okvirih Jugoslavije in njenih vezi s svetom. Politike, ki je na področju kulture in umetnosti v procesih prirejanja te manifestacije od njenega ustanavljanja do danes, vešče in dobronamerno vodena,« piše med drugim Grozdana Šarčevič v Letopisu Matice srpske. O sedanjosti in prihodnosti slovaškega romana piše v 9. številki bratislavskega časopisa Slovenske pohl'ady Jan Stev-ček. Ta slovaški književnik je pred kratkim objavil knjigo z naslovom Zgodovina slovaškega romana, ki jo v svojem sestavku predstavlja Vladimir Petrik. Jožef Kučerak v svojem prispevku Pomanjkanje naše vsakdanje razčlenja nekatere značilnosti življenjske ravni in njihove ekonomske soodvisnice. A. A. ¦