673. štev.
V Ljubljani, torek dne 29. Julija 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka 118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
!"	Uredništvo	in	upravnižtvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon številka 118.	:::
Slovenstvo in njegova trobojnica!
Slovenci smo bili lahko ponosni sami nase. Dasi smo bili po številu predzadnji v vrsti slovanskih narodov — samo lužiški Srbi štejejo namreč manj duš nego mi — smo vendar imeli v slovanskem svetu častno mesto. Večkrat se le povdar-Jalo, da smo za Čehi politično najbolj razvit narod.
Lega naše domovine, nje krasota v gorah, nje važnost ob morju, naša narodna zavest, kulturna stop-hja, vse nam je dajalo prednost pred drugimi. Samozavestno smo tudi lahko trdili, da smo najboljši Slovani k! ljubimo vse brate in vsi bratje ljubijo nas.
Slovans.tvo pa je znalo ceniti naše zmožnosti in iz daljnih slovanskih kulturnih središč: iz Prage, Moskve, Belgrada, Sofije so gledali na naš boj in naše delo v beli Ljubiianl, v Trstu, na narodni meji in na obali Adrife.
Slovenstvo je bilo naša notranja sila, ki nas je dvigala, (o slovenstvo pa je stalo napisano na naši narodni trobojnici.
In danes?
Slovenska narodna misel propada. Klerikalni izdajalci so blatili ono naše narodno čuvstvo, ki nas je dvignilo od leta 1848 preko taborov v letih 1868—1870 do leta 1900 na našo kulturno višino. Brez idealov tava narod za črnosuknjarji, ki ga vodijo v rimsko sužnost
Prišel pa je čas. ko si je klerikalna banda dovolila seči tudi po slovenski trobojnici. Sramovala se je je.
i i.Jie	Pfoti nii grešila. Kal le
Klerikalcu slovenska trobojnica? Ona Je znamenje narodnosti, narodnost le znamenje napredka — napredek Je paganstvo — torej proč s trobojnico!
Ko bi si bili klerikalci to dovolili pred leti. bi bili čutili odpor naroda. Do danes pa so že tako zapeljal ljudstvo, da so lahko pljunili tudi na slovensko trobojnico.
Žalost obhaja pri tem poštenega Slovenca. Kam vodi ta pot? Poldrug milijonski narod obdan okoli in okoli od sovražnikov, potrebuje sile — navdušenja.
In v beli slovenski Ljubljani je mogla danes »slovenska« stranka zatajiti našo trobojnico.
Res so se oglasili protesti — rt u k*e *e tistl Motest, ki bi bil mo-r*a bruhniti Iz množice, ko so sredi nJe rimski> hlapci zlomili znamenje v katerem Je bila rešitev naroda? KJe le bil odpor? KJe Je bil odgovor na to?
Danes boš slišal Ljubljančane zabavljati. Hočejo tudi ljudje, da časopisi pišejo o tem. To je tudi vse. A ko pride čas volitev, dela, boja?!
Tako propada Slovenstvo. Zato ni čuda, če prinašajo nemški listi cele članke polne veselja, ko čutijo, da slovenska narodna sila omaguje, da se čete umikajo — da Je nemški armadi od Gradca prosta pot preko Drave In Save na Adrljo. kakor je bila Rumunom in Turkom prosta pot čez Donavo, ko so Nemci zapeljali domače voditelje.
Ml vidimo bolgarski polom, domačega pa ne vidimo. Izdana slovenska trobojnica kaže, da slovenska armada nima več sile. da bi Jo branila.	c.
Boji za Pirot.
(Izvirno poročilo iz glavnega stana II. srbske amrije.)
Pirot, 22. julija 1913.
Skoro mesec dni le že. kar se bije bratomorni boj! Zavratni napad regularnih bolgarskih čet ob Zletov-ski reki izzval je splošen protest, barbarsko in nečloveško postopanje bolgarskih čet pa največje ogorčenje vsega kulturnega sveta! A neznosni bolgarski šovinizem je zadela ostra kazen! Bolgarska je danes poražena na vsi črti, od Soluna pa gori do Donave je pretrpela bolgarska vojna poraze, ki so enkrat za vselej končali vse nade in upe šovinistov v Sofiji, ki so krivi sedanje bratomorne vojne.
Zgodovinska tla so zadnji akt iz zadnje srbsko bolgarske vojne, mesto Pirot, obmejna trdnjava, ki čuva dohod iz Bolgarske v Srbijo. Mesto ima kakih 10.000 prebivalcev, a utrjeno je najmodernejše; mesto je že po naravi ustvarjeno za trdnjavo, leži v mali dolini reke Nišave, okrog in okrog pa se dvigajo srednje visoka brda, kjer so zgrajene največje utrdbe, devet trdnjav po hribih je pripravljenih, da začne usipati v odločilnem trenotku smrt in ogenj v onega, ki prihaja od Caribroda v Srbijo. Pa tudi veliko število je začasnih utrdb okopov, ki jih je gradila srbska vojska v času, kar je osredotočena okoli Pirota. Zato so pa bolgarski poskusi, dospeti do Pirota, ki odpira pot v sredino Srbije neznatnejši nego se je mislilo. Pirota samega Bolgari niso direktno napali, pač pa so skušali prodreti v ozadju, toda njih načrt se je vsled nepopisne hrabrosti srbske vojske ponesrečil.
Prvi spopadi v bližini Pirota so se začeli v noči od 4. na 5. julij, ko je bolgarska armada nenadno prekoračila pri Sv. Nikoli srbsko mejo. Srbske postojanke pri Sv. Nikoli so bile jako neznatne, le en polk tretjega poziva je čuval tam prehod, Bolgari so pa, močni do 40.000 mož, z artilerijo
in mitraljezami napadli srbske polo-žaze. Naravno, da se je morala srbska vojska umakniti taki premoči, Bolgari so prodrli precej daleč v srbsko ozemlje in bila je nevarnost, da pridejo do železniške zveze Pirot-Niš. toda načrt se jim je p&nesrečil; prišla so srb. ojačenja, ki niso samo odbila bolgarskih napadov, nego po-tisila Bolgare preko meje. Dva srbska polka sta se borila proti dvema bolgarskima divizijama skoro štirinajst dni, a konečno so se morali Bolgari umakniti na vsi črti.
Bolgarski vojni načrt je bil prodreti na treh točkah v vzhodno Srbijo in sicer pri Knjaževcu, Zaječarju in Pirotu. Bolgarska prodiranja so bila v začetku uspešna, podrli so na srbski teritorij skoro za 15 km. Ali na to je začela srbska vojska z odporom, ki se je pozneje spremenil v po-polen poraz bolgarskih čet na stari meji. Popolnemu porazu pri Zaječaru je sledil oni pri Knjaževcu, a sedaj že pri Sv. Nikolu pri Pirotu; pod pritiskom srbskih čet so se morali Bolgari umakniti tudi od Sv. Nikole z velikanskimi izgubami. 17. t. m. so morali Bolgari zapustiti postojanki Orlov Kamen in GoleŠ a 18. t. m. so po vročem spopadu morali Bolgari zapustiti tudi Sv. Nikolo. V divjem begu so se spustili v beg, med potom so porušili že sukovski železniški in cestni most preko Nišave pred Pirotom in se hoteli utrditi na Vrli Glavi, a do tega niso dospeli, srbska artilerija je bila odstopajoče Bolgare s tako silo, da niso mogli izvršiti svoje namere, ampak so se morali umak-niti nazaj do svojih prvotnih pozicij.
17. in 18. t. m. vodila se je tudi močna in krvava borba na postojanki Kragujevac pri Krupcu z divjo strastjo so napadli Bolgari, a vselej so bili odbiti na celi črti. Boji na črti Sv. Nikola-Sukovo so bili hudi in ostri, vendar do odločilnega spopada Še ni prišlo. Povsod so prihajali Bolgari v ofenzivo na celi obmejni črti ob Pirotu, a povsod s popolnim neuspehom. Štirinajst dni že divja boj pri Pirotu, neprestano grme topovi, napad sledi napadu, po mestu se vrše neprestano transporti vojaštva, municije in provijanta.
Pirotsko prebivalstvo se je v začetku preplašilo, ko so zagrmeli prvi topovi, saj skoro vsem žive še v spominu grozni dogodki iz zadnje srbsko-bolgarske vojne, ko so pridrveli Bolgari, kakor divje azijske čete v Pirot, oplenile vse, kar se je dalo opleniti, onečaščalj deklice in čete. pobijali vse. kar ni pobegnilo, a nazadnje zažgali mesto.
In zato ni čudo. da je Pirot nudil
v	prvih dnevih bojev precej čudno sliko groze, ki jo povzroča vojska. Od meje je od vseh strani bežalo prebivalstvo, a v voz so naložili najpotrebnejše in v begu se napotili proti Pirotu, bili so samo otroci in ženske ter semintia kak siv starec, mož-
Ponesrečeni poskusi.
Najprej le nahujskal Turka, da naj cel Balkan razburka, da na Srba na) se spravi — In ga dobro preongavt
m.
Da blamaža se potlači zdaj Bolgar se ves razkači, strašno se }ezl In blluva. ker »a nekdo zada] ščuva.
II.
Turek )e dobil po nosi, revež zdaj pomoči prosi, Srb ga dobro le oskubli, vse dežele le izgubil.
IV.
Tudi on dobi po glavi »Kaj zdaj?« — mu Berchtold pravi,
»dobro bila sva tepena, naša Igra }e zgubljena.«
V.
Df m SIJA
Zdaj se trije tu solzijo, ne vedo, kal naj storijo: Konec bojnega Je krika — Izguba Je velika.
»Reši me!« Bolgar zdihuje, »Turčin nove plane kuje« —
—	»spolni zdaj obljube s vole vrni mi dežele moje.« —
A kdo diuge na] rešuje če sam tepen Je najhuje, upi vsj so šil adljo — zato dal je — demisijo.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Prav kmalu se ji je posrečilo seznaniti s Teodorjem, ki ji je ugajal... nemara zaradi svojega prijetnega obraza po vzorcu tistih lic, ki so vedno všečna ženskim očem . . . nemara pa tudi zaradi zlatih našitkov, ki ne izgreše nikoli učinka pri srcih predmestnih lepotic.
Po večkrat na dan se je oglašala Parižanka v »pisarni« gospe Olimpije.
On je tičal tam vse svoje proste urice ... in sam Bog ve. da je znal najti vedno pripravno pretvezo.
Srečanja z Regino se torej ni mogel ogniti.
In zgodilo se je. da ga je nagovorila sama. z neznatnim izgovorom
—	ali bolje, skoraj brez njega. Napravila mu je takoj par komplimentov, ki jih kot izkušen mlad mož ni mogel razumeti narobe.
Toda v veliko zadrego ga je pripravila z njimi!
Njegova prva skrb in briga je bila vendar ob strani Marte . . .
Med tema dvema ženskama mu vsa zdaj ni bilo obotavljalnja — ako ni hotel, da ga imenujejo po pravici lajzadnjega tepca na svetu.
Res — ako ne bi bila stvar tako važna, bi se je bil že zdavnaj naveličal; kajti zelo napačno bi bilo misliti, da je napredoval pri Marti z veliko naglico.
Bog ve. ali je sploh opažala vse njegove prijaznosti?
Ali je razumela, da ji dvori z vso resnobo?
To se razume, da oken ni pobijal; tako,neumen ni bil; dvoril ji je diskretno in rahločutno . . . zato pa tem premeteneje in tem spretneje.
Igral je svojo ulogo, kakor človek, ki ve, kakšen dobiček se mu obeta ... brez neprevidnosti, brez nespretnosti... pomikaje se le počasi bliže ... lepo po malem, da se ne bi bilo treba umekniti...
In ona. ona ni videla ničesar.
Teodor pa je bil nehote dosegel nekaj, česar sam niti slutil ni.
Od samega tega, da je ponavljal Marfi laž. ki jo je bil izmislil od kraja do konca — da je slišal neki njegov tovariš od drugih tovarišev gotove novice o gospodu de Rošegi... in to po Sedanu, kjer so radii vsi v jetni-štvo — se je bilo popravilo duševno razpoloženje mlade ženske; zadobila je spet kolikor toliko poguma in potrpežljivosti.
Prijazna, dasi nekoliko sama zase, in pridnih rok. je sedela v svoji mrakotni sobici ves božji dan ter šivala pri oknu. ki je gledalo na dvorišče, drugi pa so kramljali okrog nje; Olimpija, Teodor in pogostoma tudi oče Florestan so ji poročali vse.
kar je veljalo tisti čas za novice.
Za novice!...
Bile so govorice brez konca, neverjetne bajke, ki so se širile po raz-mrzličnem mestu — ki pa jjni je ve_ rovalo vse hi jih Poslušalo kakor očividno resnico . • •
Vselej so zatrjevali, da so to uradna poročila, ki i‘h takoj nabijejo po ulicah ... vesti, da so Prusi, na pol iztrebljeni po Loarski armadi, na pragu velike bitke, ko se zapodi nanje Pariz v nevzdržnem naskoku ter poda roko vojakom, ki mu prinašajo osvojobenje...
In kadar je Teodor prodajal te blazne istorije. ie bočil prs; ter mahal patetično z rokami... Plamen mu je žarel v očeh... junaštvo mu je gorelo v duši... čutil je sam, da je lep in da se mu ni mogoče ustavljati.
Vpraševal se je. kako to, da ni Marta že zdavnaj vsa očarana in za-kj se mu ne vrže v nročje in ne vzklikne:	Ti edini živi? zame na vsem
svetu ... vse sem pozabila ob tebi. Ljubim te ...
A to se ni zgodilo ... Vse to je učinkovalo samo na Parižanko ...
In Teodorjev položaj je postajal še bolj obupen, nego je bil opasen.
Človek je stvorjen iz samih na-sprotstev in nedoslednosti.
V	k-ikem drugem trenotju te ženske niti pogledal ne bil. Nemara niti ne bi bil opazi! tako ... smelega načina, kako ga je odlikovala in mu kazala svoio naklonjenost...
k Toda baš zato. ker je bila v tem resnična nevarnost — kamen spotike. ob katerem se je mogel prevrniti njegov voz, tako izborno uravnan po cesti, ki vodi do milijonov — ga je prijemala čim dalje bolj živa želja po tem tenkem in gibčnem bitju ki se je zdaj obdajalo z vso glorio poveličane umetnice, v resnici pa je ostajalo hči predmestja z njegovo slikovito govorico in njegovimi tako brezbrižno drznimi navadami.
Ah. da. ugajala le Teodorju, ugajala mu je prekleto!
Toda kadar so ga popadle te misli, se jih je otresel ir se zdrznil nad njimi.
Ne, ne. ne!... Ako se da zapeljati, je z Marto pri kraju... in denar pojde po vodi — vse njeno bodoče bogastvo je zanj izgubljeno!
»Ne. ne,« si je prigovarjal, »ne bodi tako bedast, fant! Drži ase v roki. vse svoje ase. . dokler Ie moreš! ...«
XIII.
Parl/anka.
Tisti dan po večerji Teodor ni opasal svoje sablje, da se vrne k opravkom, kakor navadno.
»Nimam posla nocoj.« je izjavi! z velikim zadovoljstvom. »Pravkar se je dvignil Oambeta z zrakoplovom. da organizira na deželi pohod Loarske armade proti Parizu, dočim ji pojdemo mi od te strani naproti.«
»Toliko časa že govoriš o tem pohodu...«
»Zdaj ne govorimo več, mama, zdaj delamo... A zdaj, za par dni, res nimamo česa početi. In zato sem prost nocoj.«
»Ali ostaneš pri naju. mucek?*
»Od srca rad ...«
Obrnil se je k Marti:
»Plačam vam celo koncert. Alf hočete, sestrična?«
»Kje pa?« je dejala Olimpija radovedno.
»Kje drugje kakor tu? Se včeraf mi je rekla, da še nikoli ni videla predstave pri »Norostih«... Veš, mama, tisto ložo nam odpri, v pritličju, ravno nasproti odra; potem pa ostaneš tu in popaziš na zibelko in na malega... Ali velja. Martiča?...«
»Ne, ne!« je vzkliknila Marta, »če bi moja dragica potrebovala ...«
»Ali si nespametna, sestričina! Saj greš vendar lahko po vsakem komadu pogledat, kako ji je.«
»Prav imaš. draga moja; res sl potrebna razvedrila,« je vzkliknila Olimpija, vsa vesela te imenitne Teodorjeve ideje.
Sama pri sebi je modrovala:
»V tesni loži... v tisti luknji, kjer ju ne vidi nihče... in kjer je gorko ... zelo gorko ... in kjer dišeš parfum vseh zaljubljenk. ki so bile kdaj tam ..-. da — tam pojde ...«
In Marta se je dala nazadnje res pregovoriti.
Nazadnje je bila celo vesela misli. da se ii obeta nova zabava ...
(Dalle.)
je služijo ali vsi v vojski, ali pa so ostali kakor zadnja brarnba. Vse pi-rotske ulice so bile polne teli beguncev, brez stanovanja, brez hrane so polegali po cestah, po dvoriščih.
Prišli so prvi vozovi ranjencev, raz bolnico v gimnaziji je .plapolala zastave rdečega križa, sanitetski vozovi so prihajali, bolniško osobje je sprejemalo bolnike in jih vodilo v sobe. a vozovi so odhajali in zopet prihajali. Prebivalstvo se je molče zbiralo pred gimnazijo in gledalo transporte Ranjencev. Srbske vojaške pa-trole so vodile bolgarske ujetnike in begunce, vojaški ordonanci so jahali semintja; najneverjetnejše vesti so krožile po mestu, sedaj o zmagi srbske vojske, sedaj o nevarnosti, l opo-
vi	pa so grmeli na vseh straneh neprestano svojo mrtvaško pesem, šrapneli in granate so bučale in prhale po zraku in zahtevale svojih groznih žrtev.
Bilo je ravno na pravoslavni kresni večer (7. t. m.), ko se je razvnela najstrašnejša borba na Priot-skem polju, neprestano so bučali svojo smrtno pesem topovi, vmes pa so vsipale puške in mitraljeze smrt na obe sovražne strani. Negotovost položaja na bojišču se je spremenila med prebivalstvom v strah ... v br-zein pohodu je odhajal XIV. polk na bojišče. Prebivalstvo pa je začelo hiteti na železniško postajo, da se umakne. Toda skoro se je pomirilo mesto, le transporti ranjencev so še zbirali radovedno ljudstvo, drugače so pa bile ulice tnirne in tihe. skoro zapuščene, le posamezne gruče ljudi so se tiho pogovarjale medsebojno, vmes pa so grmeli topovi. — Prebivalstvo se je polagoma zopet pomirilo, a naenkrat so ga zopet vznemirila poročila o nezaslišanih grozodejstvih. ki so jih Bolgari počenjali na svojem pohodu v Knjaževac, oplenili so vse trgovine, odnesli seboj iz zasebnih hiš pohištvo, a kar niso mogli opleniti, so požgali, požgali so trgovine. magacine, zažgali vojašnico, a najstrašnejše je bilo postopanje teh divjakov proti ženskam, posiljevali so deklice, stare komaj dvanajst let, posiljevali žene. Naravno, da so taka poročila razburila prebivalstvo v Pirotu do skrajnosti; toda strah in razburjenje je vladalo le nekaj časa, prišla so ,zopet poročila o srbski zmagi pri Zaječaru, srbska vojska je napodila bolgarske čete iz Knjaževca in jih podila preko meje na bolgarsko ozemlje. Le ol^oli Pirota je še vedno divjal boj.
A tudi ta boj je končal z bolgarskim porazom. Od Sv. Nikole se je javilo, da so srbske čete pobile Bolgare, ki drže že zadnje postojanke, a tudi te so padle, srbske rezerve so se vrnile v Pirot, kjer jih je prebivalstvo navdušeno pozdravjalo in obmetavalo s cvetjem. Posebno junaštvo so pokazali srbski rekrutje, šele v aprilu so bili pozvani pod orožje, a v par mesecih so prejeli že svoj krvavi krst! Z nepopisnim junaštvom so nastopali v boju, tako da je javilo poveljništvo: Naši rekrutje se bore kakor levi! — Pod vodstvom neustrašenih oficirjev, ki so bili vedno na čelu svojih oddelkov, so drli rekrutje naprej, mirno in dostojanstveno so zopet čakali strastne bolgarske napade in vsuli na bolgarske čete ogenj ter jih prisilili na odstop — divji beg. Ako se samo premisli, da sta se pri Sv. Nikolu borila dva srbska polka proti dvema bolgarskima divizijama, da sta dva srbska polka priborila sijajno zmago nad Bolgari; tedaj mora imeti vsako jasno sliko o junaštvu in navdušenju srbske armade!
Dva dni vlada sedaj na Pirot-skem bojišču mir. Bolgari so na celi Pirotski obrambeni črti potisnjeni nazaj, srbska vojska jih je pognala nazaj_____
V	nedeljo popoldne so dospeli iz bolgarskega Caribroda v avtomobilu bolgarski delegati pod vodstvom generala Paprikova, načelnika ministrstva zunanjih zadev v spremstvu ruskega vojnega atašeja v Sofiji. Ustavili so se v Pirotu, v Štabu in povelj-ništvu II. armije. kjer so se predstavili srbskemu genralu Stepi Stepanoviču, komandantu II. armije, junaku izpod Odrina. Komaj deset minut je trajal razgovor in bolgarski dele-gatje so se odpeljali naprej proti Nišu.
Ali naj pomenja ta prihod bolgarskih delegatov mir?
Res je, da je sedaj bolgarska vojska poražena na vsi črti. da stoji srb. armada na pohodu proti Sofiji, ali nikdo ne veruje Bolgarom po bogati in grozni skušnji, ki so jo doživeli Srbi v Macedoniji po zavratnem in izdajalskem napadu bolgarskih čet!
Bolgarom danes ne veruje nikdo več. srbska armada čaka na svojih položajih, pripravljena tudi na zavratne napade!
Dejstvo, ki se že danes mora konštatirati je. da so Bolgari doigrali svolo vodilno nalogo na Balkanu;
bolgarski narod, ki je šel z nevoljo v ta boj. se dobro zaveda, kdo je krivec te bolgarske propasti. Macedon-ska klika v Sofiji je provzročila ta bratomorni boj, bolgarska dinastija, ki se je udala ti macedonski, šovinistični kliki pa tudi hujskajočim nasvetom iz Avstrije, je kriva grozot današnjega boja!
Kakor govore poročila iz Sofije, plačala bo macedonska klika, plačala bo pa tudi dinastijo Koburžanov krvavi račun bolgarskega poraza!
Do danes je še na krmilu v Bolgarski vojna stranka, ki hoče boj do skrajnosti, zato je današnji mir na bojišču le iluzoren. Pričakuje se odločilen boi na vsi črti, ki naj odloča usodo Balkana!
Srbska vojska pa čaka v svesti svojega svetega in junaškega boja tudi tega trenotka. Res velikanske so žrtve, ki jih je žrtvovala junaška Srbija, ali popolno zadoščenje nad bolgarskim izdajstvom nad balkansko zvezo, bo največja zmaga srbske narodne svesti!
Trenotni mir na Pirotskem bojišču ne pomenja ničesar, vsak treno-tek je pričakovati, da se vname boj. zadnji in odločilni boj. ki naj osveti Slivnico, ki naj pripravi pot srbski armadi v Sofijo!
Pismo iz Rumunije.
O a 1 a c , 26. julija.
Danes zvečer došli telegrami naznanjajo. da trkajo Rumuni že na vrata Sofije. Kljub temu, da ni poročil o kakih zmagah, ampak samo o hitrem prodiranju rumunskih čet, vendar vzbujajo te vesti veliko veselje, ker naznanjajo velikanski uspeh runiunske armade (dosežen po tujih zaslugah!). Vsa linija od Varne do Sofije je zasedena od rumunskih čet.
Časopisi javljajo, da se bodo vršila mirovna pogajanja v Bukarešti. (Tudi to se proslavlja kot zmaga nad balkansko zvezo.) V bolgarski armadi (tako čitam na javno nabitih brzojavili) je baje izbruhnila revolucija — bolgarska država je v nevarnosti, kralj je baje pobegnil in se ne ve. kam. Po ulicah stoje množice, ki čitajo ta poročila in se čudijo — obenem pa pripisujejo ta uspeh »ar-mati rumanesci«.
Rumunske čete ložirajo baje le nekaj kilometrov od Sofije. Listi so polni poročil o vojnih operacijah od 11. t. m.
Senzacijo vzbuja vest, da so Turki začeli zbirati svoie ostanke in da so zasedli Odrin. Ta poročila tudi med Rumuni ne vzbujajo veselja.
Mnogo zanimivih vesti se čifa tudi o avstrijskih četah. — Neki dovtipi kažejo izglojene balkanske kosti, na katere preže razni prijatelji tam za mejo.
Te dni smo imeli močan potresni sunek, ki se k sreči ni ponovil.
Dogovori v Bukareštu budijo zgodovinski spomin. Prvič so bila tu mirovna pogajanja leta 1773 (od 9. novembra do 20. marca 1773). Pogajali sta se Rusija in Turčija. Rusija je hotela imeti Krim. da bi prišla k morju. Tatarski kan na Krimu je bil sultanov vazal. Kongres v Btika-reštu je bil brez uspeha. Švedi so padli na Ruse in carica Katarina je pisala: »Z eno nogo smo iz luže — ko bomo še z drugo, bomo zapeli aleluja« . . .
Dogovori med Rusijo in Turčijo so se končali leta 1792 v Jassi. Vala-ško in Moldava sta ostali pod turško vlado (kamor sta pripadli leta 1526). Tako je ostalo do leta 1822.. ko sta prišli obe deželi pod Rusijo. Leta 1856. ie Rusija zgubila protektorat in ko je bila pridružena še Besarabija. je leta 1861. nastala sedanja Ru-munija.
Orof Andrassv je znal izrabiti napake ruske vlade leta 1878. in je pridobil Rumunijo za Avstrijo. Tako je bilo do danes. Sedaj po hoče ohraniti Rumuniia neodvisnost. Kakor se vidi, bo igrala važno vlogo med Rusijo in Balkanom.
Rumunski narod je še zanemarjen. Analfabetov je 88 %. — Vere so Rumuni srrško-katoliške (91,5 %). Mnogo je Židov. Celih 33 % vse dežele je v rokah veleposestnikov. Se leta 1007. je prišlo do upora kmetov. ki je bil s silo zatrt.
Rumrniifo ho obračala svolo politiko sebično, kakor ho nil v korist, kaKI nje prebivalstvo nima sorodstva s sosedi. Zato lahko vsak dan svofo oolltlko spremeni, kakor bo kazalo. To se vidi že sedal, ker se dan za dnem drueače niše. Rumuni vidijo le sebe. Ko bi Balkanci tako skupno mislili nase. bi ne nostala Rumunlja n|?b — razsodnik. Tak0 čudno usoda
—	odloča.
Štajersko.
Maribor. (O pašaliku dr. Bice-kovim.) Z preiskovalnim sodnikom dr. Bicekom. bivšim »Sloveniianom«.
smo se že parkrat prav temeljito pobavili. Moramo pa — kot spričevalo, seveda ubožno, naše narodne doslednosti — priznati, da je to do-sedaj rodilo sadove le v — nasprotni smeri. C. kr. preiskovalni sodnik dr. Biček postaja v svojem postopanju od dne do dne drzovitejši in nestrp-nejši. Za tega »Volksratovega« ljubljenca kratkomalo ne veljajo postavne določbe, nasprotno, ta patentirani Nemec je direktno tepta. Med drugim določuje kot ve vsak lajik. postava. da se sme priča itd. poslužiti pri svojih zaslišanjih onega jezika, ki ga najlažje in najbolje ovlada. Dr. Biceku pa se ne zdi potrebno, držati se teh predpisov in kadar ima opravka s Človekom, v katerem sluti, da je zmožen tudi nemščine, ga naravnost prisili do tega. da se je pri zaslišava-vanju poslužuje. Kdor bi se temu drznil upirati, onega kaznuje s tako-zvanimi redovnimi globami. To seveda ni dovoljeno in pomeni kot či-stvo enostavno in docela prostaško teptanje postavnih določb in se nikomur kaj tacega ni treba pustiti do-pasti. Komur P a se kaj tacega zgodi tudi še v bodoče, naj to nemudoma javi urednikom naših slovenskih listov. seveda s polnim podpisom. Take slučaje bomo zbrali in jih izročili poklicanim osebam, da jih spravijo na razgovor tam. kjer se kaj tacega mora upoštevati. — Ne bilo bi vsemu tako in tudi dr. Bicekovi kostanji bi ne zlezli v nebo, če bi pri nas bili ljudje, ki bi malo bolj neženirano nastopali. Nečemo nikogar žaliti, vendar. skrajni čas je že. da se tem in enakim ravnanjem gg. pri naši okrožni sodniji in okrajni pride že vendar enkrat z energičnim nastopanjem v okom. Za Bicekom je prišel Torgler, za tem German Detitscheg in tako rastejo vedno bolj...
Iz Št. lija. (Škoda po vremenu.) Deževje je napravilo te dni naravnost velikansko škodo. Najbolj trpe vinogradi, iz katerih so nalivi odplavili malone vso rahlo prst v doline. Trs je vsepovsod polegana, a pero-nospora ima najlepše čase. kajti škropljenje je nemogoče. Tudi oidi-um postaja nevaren. Polja so hudo trpela: pomandrana sta pšenica in oves in zrnja leži iz obeh na debelo po tleh, dočim snopi gnijejo po kupih.. Travniko so blatni, a ol^potokih popolnoma preplavljeni. Škoda, ki jo trpi naš poljedelec in vinogradnik, je ogromna. — Slovenski klerikalci vedno simpatizirajo z njih nemškimi kolegi po Gradcu in Dunaju. No. sedaj so nanje malo jezni. Pa samo radi »lepšega«. ZaKa]? »Schulvercin« in »SMmarko« nemški klerikalci vedno in povsod podpirajo. Sedaj pa bosta te dve zgradili s pomočjo »Gustav Adolfovega« (protestantovske-ga) društva pri nas lutrovsko cerkev. Nemčija bo prispevala baje 30.000 M. Taka ie slovensko - nemška - klerikalna pobratimija...
Ptu|. Za dijaško kuhinjo v Ptuju je bilo druzega polleta darovano od blagosrčnih ljubiteljev naše mladine v gotovini 616 K. Od teh je bilo volilo 300 K umrlega biseromašnika Matije Šinkota v Središču ‘n dar ^00 K »Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju«. — Vsem dobrotnikom naj bode izrečena najprisrčnejša zahvala.	„..	.	_
V	Ptuju se je poročil g. dr. Gosak, odvetnik z gospico Lmo Maho-ričevo. Bilo srečno na mnoga leta!
Iz Gaberja pri Celju poročajo, da si mislijo tamošnji nemčurji s pomočjo mestne občine celjske ustanoviti svoj otroški vrtec. Vrtec bi nedvomno služil v ponemčevanje tudi otrokom tamošnjih slovenskih stari-šev. Ker je v onem kraju na krmilu slovenska večina, se nam to poročilo zdi nekam tendenciozno, kajti čudno bi bilo. če bi taka večina kaj tacega dovolila, dočim ve ves svet, da se Slovenci v Studencih pri Mariboru že leta in leta bore z a slovensko šolo z nemčursko občinsko upravo. Pred-stoječi slučaj bilježimo seveda z vso rezervo.
Celje. (K finančnemu polomu v bolniški blagajni.) Slov. štajerski re-negatje so si za časa kraha v Laškem trgu vedeli izposlovati vsemogoče in nemogoče podpore. Priskočiti je morala dežela, dati je morala država in prispevali so »Siidmarka«, »Heim-stat« i. dr. Ko je prišlo do razkritja nerednosti pri »Šoštanjski posojilnici«, so seveda napelii vse sile, da bi sanacijo preprečili. To so skušali v onem istem trenotku. ko so imeli pred seboj krah.o katerem se danes ve, da ima v posledico 500.000 K izgube po površnih preiskavah, gotovo pa okoli 700.000 K vsega skupaj, kar pa je znani in za naše razmere značilni »Vertuschungssistem« do danes ali popolnoma zamolčal, ali pa odel v zelo tajinstveno meglo nedoločnosti. Kot rečeno, kljub temu so si drznili naši neodrešeni nemčurčki, uprizoriti gonjo proti posojilnici v Šoštanju. Njih značilna smola pa je hotela, da se ie še pravočasno spomnil celiski Nemec Oechs. da le zadnll
ča*. da jo umakne »iz te doline solz«. Mož pa je bil komaj na mestne občinske stroške pokopan, ko so razkrili v njegovem uradovanju pri »Okrajni bolniški blagajni« velik denarni nered in pomanjkanje par tisoč kron, ki si jih je Oechs prilastil za svoje luksurlozno življenje. Sedaj skušajo spraviti v blagajno red, pa bati se je, da bo ta stvar Imela gotove težkoče. Kot govore razni prizadeti faktorji in kot je že pisal tudi »Slov. Narod«, se imajo sedaj pri »Okr. bol. blag.« zglasiti vsi oni. ki so bili v svojih denarnih podporah in prejemkih prikrajšani, tudi taki. katerim se je to pripetilo pred leti. da se jim prizadejana škoda povrne. To bo pa najbrže naredilo v blagajno veliko vrzel, ki Jo pa bodo zamašili zopet — ne Oechsovi nemški prijatelji, pač pa — razni deželni in državni fondi. Čudno, da o tem vsem nemški listi tako krčevito — molče. Ali jih je morda sram nad dosedanjo gonjo proti Slovenvem? Dvomimo!
Pragersko. (K poglavju o zavijanju vratu in ven metanju Slovencev.) O nedelji dne 13. t. m., ki je za pragerske »Grenzarje« tako silno kla-verno končala, smo že poročali. Poročali pa smo tudi, da je naduatakar Beleznikove restavracije trdil, da bo vse Slovence iz restavracije »ven pometal«, če jim že ne bo »vratu zavil«. Dalje smo pisali, da je na to pozabil, ko je prišel proti polunoči predenj Slovenec g. S. iz Ormoža in da mu je na slovensko zahtevo sam postregel. Prijatelj našega lista pa nam javlja, da je to storil restavrater — g. Troster, ki navadno še bolj »šun-ta« črez Slovence kot njegov nadna-takar. Prinesli smo ta »popravek«, da se — prikupimo g. Trosterju.
Voitsberg. (Volk.) V noči na 26. t. m. je na planini Terrenbachalpe volk nekemu posestniku zopet raztrgal govedo. Sedaj ie zverjad uničila že par tucatov domačih živali], a še je niso ubili. Posestniki lovov se tudi pritožujejo, da je vsa divjačina tamošnjih lovišč pobegnila v druga lovišča. Na enem mestu — ležišču — so našli rujavorumeno dlako zverjadi. Splošno so že posestniki vsi obupani ter se jeze na znani »šimelj« naših oblastij, ki tudi v tem slučaju postopajo z grozno počasnostjo.
Iz Voitsberga. (Sled o zverjadi.)
V Gradec so v petek došle vesti, da je ona zver, o katerj domnevajo nekateri, da je ris in zopet drugi, da je volk, ponovno v noči od 20. na 21. t. m. napadala čredo nekega posestnika Stiblerja v takozvani Stubalpi.
V že označeni noči, proti 11. uri, je opazil pastir ponovno vznemirjenost v čredi. Zbudil je ostale, ki so pri njem bivali v obrambo domače živali, a vsa gonja je bila zopet brezuspešna. Tudi ob 1. uri zjutraj je bil uspeh isti. Zjutraj pa so našli crknjeno neko telico, vredno 200 K, z razparanim trebuhom. Tudi na enem bedru ji je manjkalo 4 do 5 kg mesa. Mrhovina je bila vsa razcapana in podobna telesu živali, ki je padla pod ostrim nožem. — Dne 21. t. m. pa sta bila na lovu dva graška najemnika, dobri 2 uri v stran od prostora, koder je bilo ubito živinče in našla sled. Nedolgo na to sta naletela tudi na — volka, kojemu pa nista mogla do živega, ker jima je bil za varen strel preveč oddaljen. Sledila pa sta mu in pustila poklicati še več drugih zanesljivih lovcev ter gonjačev. Volk se ie obr-nil v planino, visoko 1400 m in 1500 m. Do petka večera se še ni vedelo, kakšne uspehe da je imel ta lov.
Sv. Krištof pri Rimskih Toplicah. (Zemlja se je sesula.) Nad hišo posestnice Marije Mežnarjeve se je že dalja časa sem, začela zemlja ta-mošnjega griča nevjrno udirati. Neprestano deževje zadnjih dnij, je te plasti še bolj zrahljalo in dne 19. t. m. se je cela plast zemlje z grmečim padcem vdrla in drvela proti hiši, ki je bila na več mestih nevarno poškodovana. Da je bila škoda še ob-čutnejša, si Je vsa zemeljska plast poiskala pot skozi vinograd, katerega je popolnoma uničila. Tudi pod hišo vodeča cesta, je za par dnij zaprta, ker je konečna in glavna zemeljska teža na njej obležala.
Danes zadnji dan
„Otxols: Pailza"
Ljudska drama, neoporočena najboljša drama poletne sezije. Dolgost filma 2400 m, 7 dejanj. Predvaja se 2 uri.
Predstave ob 3, 5, 7, 9.
„Skouts“.
(Konec.)
Angleška vlada je imela še drug vzrok, da le uvedla skaute. Anglija potrebuje vedno več in več armade, sistem rekrutiranja bi pač parlament nikoli ne sprejel. To so skušnje pokazale. Prostovoljce je vedno težje in težje dobiti. Irci. kateri so prej najbolj polnili vrste armade, se rajši izseljujejo, med delavstvom Je navdušenje za vojaštvo vedno manjše — tako. da vzlic dobri plači in hrani.
vojaški duh v Angliji pojema.
Ta duh in veselje do vojaštva naj bi uvedba skautov zopet oživela in na ta način naj bi se pomanjkanje v vrstah armade izpolnilo. In to računanje se bo najbrž tudi izkazalo kot pravilno. Mladi skauti so popolno organizirani vojaško, vr.še vaje v manjših jn večjili krdelih, so popolno dis-ciplirani in v vojaškem duhu vzgojeni. Imajo svoje podčastnike in častnike. Navadno opravljajo svoj civilni posel, bodisi rokodelski, uradniški ali dijaški itd. V gotovih časih pa se snidejo in postanejo vojaki.
Videli smo, da je na Angleškem ustanova skautov vsled danili razmer potrebna in sicer iz patriotičnib ozirov. Vprašanje pa je, če bi se vpeljava skautov na evropejskem kontinentu obnesla, če je v vojnem času izpeljiva in mogoča?
V Angliji bi sovražnik komaj ke-daj priliko imel skaute v roke dobiti; tam so skauti le preventivno sredstvo v vojni vsaj, kakor sem prej rekel, invazija ni mogoča. In bi se vendar pripetila!
Pa vzemimo slučaj, če bi Rusi v Galicijo udrli. Znano je. da so Poljaki osnovali po angleškem uzorcu krdela skautov in sicer za priliko, če Rusi v Galicijo pridejo. Kaj bi se zgodilo, ako bi prodirajoči ruski vojaki na skaute naleteli? Gotovo bi vse na licu mesta postrelili, to brez pardona in še več. uničili bi celo okolico, kjer bi začutili delovanje skautov in b; najbrž vse moške postrelili.
Tako bi se tudi angleškim skau-toni v Angliji zgodilo, če bi se Nemcem, ali pa tudi kakemu drugemu sovražniku posrečilo, se tam vgnezditi. Nemci so leta 1870. na Francoskem « franc, prostovoljci, ki so se na lastne roko ustavljali, tako ravnali in vsak? armada postopa tako.
V balkanski vojni opravljajo nekako enako ulogo komitaši — ne povsem enako, ker le-ti nastopijo tudi agresivno in na svojo roko. Vendar pa so v zvezi z rednim vojaštvom in mu nekako pripravljajo pot ter ga obvestijo, če nalete na tako močna krdela sovražnika, ki jih sami ne morejo zmagati.
V severo-ameriški civilni vojni (1861—64) so skauti veliko ulogo igrali in so bili najbrž prvikrat redno organizirani. Skauti ali ogleduhi so se pač rabili, odkar je boj med ljudmi. Tudi živali imajo ogleduhe, ki v gotovih prilikah opozore na nevarnost. Predno n. pr. čebele roje, se poda nekoliko ogleduhov izmed njih, da kraj določijo, kje nai se roj spusti, Interesantno bi bilo v tem oziru mr-ne vrste živali raziskavati — pa to se je gotovo že zgodilo.
V gori omenjeni ameriški vojni je bil Buffalo Bill (pravo ime William Codi) poveljnik skautov pri severni (vladni) armadi in je dobil naslov co-lonel (izg. kernel), polkovnik.
Dokler mednarodna konferenca velesil ne določi stališče, značaj in pravice novodobnih armadnih pristašev skautov, bodo te organizacije v vojni brez pomena — razun na Angleškem — ker »Normberžani (pravi pregovor) ne obesijo nobenega, dokler ga nimajo« in angleške skaute bo mogel tudi le sovražnik ustreliti, kateri jih bo v roke dobil, seveda mora prej na Angleško priti. To so torej skauti. Iz tega lahko vsak sam spozna, kaj je bistvo skautov in kakšen pomen imajo, skauti za Poljake v Galiciji. — Po tem se pa tudi lahko presodi, kaj imajo opraviti skauti na katoliško - klerikalno - slovanski komediji v Ljubljani.
j f Dr. Josip Kušar. |
odvetnik v Kranju, je včeraj v pon-deljek nenadoma umrl v Rogaški Slatini na Štajerskem. Letošnjo zimo prebolel je hujšo bolezen in zato je odpotoval 13. t. m. v Rogatec, da si nekoliko odpočije in utrdi, akoravno se ni počutil popolnoma nič bolnega.
26.	t. m. pa dobi rodbina obvestilo, da so našli dr. Kušarja nezavestnega na stranišču zdraviliške kavarne, ker se mu je kri udrla iz želodca. Njegova soproga ie odpotovala takoj k njemu in prišla ravno v pravem času. da je svojemu možu — zatisnila oči! Najbrže se je napad ponovil in tako ugrabil rodbini dobrega očeta
— nam vsem pa iskrenega prijatelja in brata! — Rodil se je dr. Kušar v Ljubljani 1. 1865. in tu tudi kodončal svoje gimnazijske študije. Poklic ga je gnal med juriste, odšel je na Dunal in tam tudi dosegel doktorsko diplomo. Kot koncipijent bil je v pisarni dr. Tavčarja, s katerim sta si bila iskrena prijatelja, in se nastanil tudi kot samostojen odvetnik v Ljubljani. Ko se je pa 1. 1905. preselil iz Kranja dr. Prevc, ustanovil si je dr. Kušat ondi svojo pisarno in se v kratki dobi svojega bivanja priljubil pri vseh. Vsak ga je spoštoval, vsak ga ljubil
— ker težko bi se dobilo človeka tako 'dobrega srca kot le bil raniki na5
doktor. Vsakemu ]e pomagal, če je le rnogel in neštetokrat je branil nedolžne in prevzemal njih zastopstvo popolnoma brezplačno. Izpolnjeval je pa z redko gorečnostjo svoje narodne dolžnosti. 2e v Ljubljani udeleževal se je vsestransko narodnega gibanja in je svoje delo nadaljeval tudi Kranju. Bil je med drugim eno leto predsednik Narodne čitalnice, več let pa odbornik planinske podružnice in Sokola. Največ svojih moči je posvečal Sokolu. Ni bil eden izmed onih, ki pojmujejo Sokolstvo v par kronah, ki jih plačujejo, vedno se je nadvse delavno udeleževal vseh prireditev in v izredno čast si je štel. da ie on nosil prapor gorenjskega Sokola. Starejši od nas, bil nam je ljubljeni brat. h kateremu smo se ob vsaki priliki zatekali po svet. In tudi on nas je imel rad. tembolj, ker v nekaterih vodilnih kranjskih krogih ni našel pojmovanja svojega nesebičnega dela. Težko nas je zadela Tvoja smrt, dragi naš dr. Kušar — žalostno Te bo spremljal Tvoj zvesti prapor na zadnji Tvoji poti in solznih oči želimo Ti Tvoji bratje — lahna Ti zemljica!	š.
Dnevni pregled.
Absolutizem na češkem. Na
Hrvatskem imajo samo enega komisarja; Čehom Je avstrijska vlada mesto deželnega odbora naklonila celo deželno upravno komisijo tako dolgo, dokler ne nastopi nov deželni odbor, izvoljen od novega deželnega zbora. Volitve za nov deželni zbor bodo razpisane takrat, ko se bo vladi zdelo primerno, t. J. kadar bo vlada imela garancije, da bo deželni zbor delaven. Razpuščeni deželni zbor ni mogel delati, ker so ga Nemci ovirali. In Nemci bodo ovirali vsak deželni zbor, dokler ne bo njihovim zahtevam ugodeno. Ker jim pa zastopniki češkega naroda ne bodo na svojo škodo ugodili — jim bo z ok-toirko ugodila vlada, če bo hotela imeti deželni zbor in odbor. Morala bo proglasiti jezikovni zakon in vrsto drugih zakonov, ki seveda bodo morali biti Nemcem po volji — sicer tudi novi deželni zbor ne bi deloval. To bo sad absolutizma, ki je bili upe-Ijan, ne da bi bila vlada še preje poskusila s starim — sedaj že razpuščenim deželnim zborom. — Menda se sistematično dela na to, da se obnovi doba pred letom 1867.
Opozarjamo na današnji članek o bojih pri Pirotu. Članek se je na poti zakasnel, vendar ne izgubi na zanimivosti. Jutri prinesemo poročil o_ o bolnici. Poročevalec nam piše: Živim tu idealno življenje v barakah rdečega križa. Živimo vsi kakor vojaki. V Pirotu je živahno: štab, bolnice. žurnalisti, vse na enem kupu. Vojna kontrola je stroga, zato se poročila zakasne.
Nemci: vsiljivi lisjaki. Kakor pišejo listi, poslal je bil te dni nemški cesar Viljem angleškemu kralju lastnoročno pismo, v katerem pravi, da misij v kratkem posetiti London. Mishtno, da je Angležem na-posetu nemškega cesarja prav malo ležeče. Namen tega pisma in napovedi po-seta je pa prozoren in tipičen: če se nam kdo sam vsiljuje in pravi, da nas bo prišel obiskat, tedaj moramo biti nasproti njemu seveda obzirni, ku-lantm. se skazati prijateljsko, četudi bi nam za njegovo prijaznost in prijateljstvo v resnici prav nič ne bilo. Nemški cesar hoče torej (s svojimi nemškimi lisjaki) doseči z napovedanim obiskom to-le: 1. Angleška na) bi bila v lastni (angleški) politiki nasproti Nemčiji obzirna, naj bi ne nadaljevala v oboroževanju nasproti Nemčiji. (Nemčija se bo medtem pa seveda prav pridno pripravljala za vojsko in bo skušala Angleško na vseli poljih prehiteti.) 2. V evropski politiki naj bi bila Angleška ravno tako precej pasivna (mirna). Kot članica trojnega sporazuma (Ruska, Francoska, Angleška) naj bi Angleška ne bila preveč nasprotna tro-zvezi (Nemčija, Avstrija. Laška), naj m vplivala pomirjevalno na Rusko in Francosko naj bi branila Nemce In naj bi zabranjevala, da Slovani ne pridejo do močf. — Nj sicer misliti da bi bili Angleži tako neumni, da bi’ ne sprevideli nemških ciljev. Toda Nemci si mislijo: nekaj bode ta vsiljivost že pomagala. Seveda svojih lastnih interesov Angleži ne »ofrajo« tako zlahka. Kjer se pa gre nasproti komu drugemu (tretjemu), tedaj se Pa pokažejo plodovi te nemške vsi-Hivosti. Tako so morali občutiti na primer prav ostro Črnogorci, ko se 'h Je oropalo za Skader. Če bo pa šla Angleška nemškemu lisjaku na lim. tedaj bo Škodovala tudi sama sebi. Tiste »nemške zvestobe«, s katero se Nemci tako radi hvalijo, v resnici ni. Za to (da je ni) imamo v zgodovini preveliko zgledov. Pa kaj bi hodili nazaj v preteklost. Poglejmo sedanji dogodek, ki ga Je povzročil nemški kralj Bolgarske. Samo dotlej
ie bil zvest, dokler je potreboval pomoč drugih. Dotlej je bil zvest, da se je pripravil na vojno proti svojim prijateljem. Ko je imel vojake pripravljene, pa je udaril zahrbtno na svoje prijatelje. Tako se bo zgodilo tudi Angležem, če bodo nemškemu lisjaku verjeli! — Navrh pa naj Angleži tudi to pomislijo: Če Angleška v merodajnih trenutkih nasproti njenim zaveznicam ne kaže posebne prijaznosti, ali bo mogla zahtevati zase v merodajnih trenotkih od nje zvestih zaveznic (Ruske in Francoske) potrebno zaslombo in pomoč?
»Akademičnl krogi« se oglašajo v »Zarji«. Ni jim všeč stališče in pisava našega lista glede dogodkov na slovanskem jugu. Ljubša bi jim bila menda s čokolado potresena slovanska sentimentalnost kot realistično razmotrivanje in možato stališče.
»štajerskim Slovencem bo, kakor čujemo, dano na katoliškem shodu v Ljubljani odlično mesto.« No, to, kar smatrajo preč. gospodje kot »odlično« mesto, se nam zdi čisto navadna — glunia in ničvredna — vaba. Gospodje so pa v skrbeh, da bi jih naša Zelena štajerska malo na cedilu pustila in zato hočejo dati oni veliki ljubljansko-klerikalni popostni komediji, ki naj vsemu razumnemu svetu poskubi za brezplačno zabavo in smeh, za štajerske Slovence posebno privlačnost s tem. da postavijo na čelo pripravljalnega odbora slovenskega štajerskega klerikalca dr. Jankoviča. Kljub temu upamo, da se naši sorojaki ne bodo pustili izvabiti, da bi za ono ljubljansko bedarijo trosili svoj težko prisluženi denar, ki ga bodo letos še itak dovolj potrebovali doma. Vsak naj si izračuna, koliko da bo porabil že za samo potovanje v Ljubljano. Vsak naj si izračuna, koliko ga bo veljalo življenje v Ljubljani in, vsak naj si preje izračuna, koliko svitlih, doma krvavo potrebovanih kronic, mu bodo klerikalci izprešali v klerikalno strankarske namene tiste dni v Ljubljani. Kdor bo storil to samo na debelo, bo prišel do spoznanja, da inu kratkomalo ne kaže hoditi one dni v Ljubljano. Kdor si hoče enkrat res pogledati Ljubljano, naj to preloži na ugodnejše čase. Letos pa naj vsakdo ostane rale doma. To pa iz dvojnega vzroka: 1. Pri vsakomur primanjkuje delavskih moči in — denarja. Oboje pa potrebuje vsakdo danes doma v obilni meri. Le pomislite: dvoje zdravih rok, za cele tri dni odtegnjenih svojemu domačemu delu sedaj, ko ravno vsled zadnjih udarcev treba doma vsakega mezinca. Sicer pa ima vsakdo, poljedelec kot vinogradnik, ravno v onih dneh doma največ opravka. 2. Ves svet ve, kako silno trpi letos ravno Zelena naša Štajerska po silnih vremenskih nezgodah. Če državne podpore ne bodo kar najizdatnejše, bo po vseh delih naše dežele, posebno pa po naši ožji domovini, začel boben silno ropotati. To mora vedeti tudi najpriprostejši naš kmetovalec in vinogradnik. Ali kaže potemtakem
— razsipavati denarja po nepotrebnih klerikalnih prireditvah. Gotovo ne! In, če imate za tako trošenje dovolj denarja, ali mislite, da bo to ugodno uplivalo na onih mestih, od katerih pričakujete podporo? Tudi
— ne! Reklo se bo: če ste imeli za ono nepotrebno razsipavanje dovolj
— imate tudi za to! Če bi bili naši »Ijudskf« zastopniki dovolj pravični, bi Vam to sami povedali in bi odstopili od te nakane. Ker pa jim gre samo za to, da se pred svetom pobahalo s tem, da Vas svetu kažejo kot najbolj zabite ljudi, jim je pa čisto prav, da se Jih od Vas čim več le mogoče udeleži. Ko pa Vas bo pobirala sila, se Vam pa bojo smejali In nobeden Vas ne bo hotel razumeti. Ostanite torej lepo doma!
Jarčev vlom v dve napredni trdnjavi na Doleniskem. Sramotno poražen. Iz Novega mesta, dne 27. Julija, se nam poroča: Kakor smo že poročali, so klerikalci nameravali pod vodstvom svojega četovodje državnega in deželnega poslanca Evgena Jarca, in sicer v kameniški okraj in v dolenjsko metropolo, Novo mesto samo. Kako so se mu oba1 shoda naravnost sramotno ponesrečila, o tem sledi natančneje poročilo. Za danes se omejimo le na sledeče glavne podatke: Prvi shod na Muhaberju Je bil določen ob 4. popoldne na posestvu podžupana Osolnika, katerega so klerikalci zopet trdno okovali v svoje verige. Ko je Jarc prišel v spremstvu "dr. Ogrizka na lice mesta, ni našel tam nobenega sprejema svoje armade, pač pa so ga primerno sprejeli prvi iz Novega mesta došli udeležniki shoda. To je Jarca spravilo tako te ravnotežja, da je par svojih za njim pricapljajočih kamen-ških policajev nahujskal, naj časnikarju navzočemu g. Pircu brado spu-lita. Ko pa je kmalu nato prišla še Žagarjeva in Kosova armada »iz liberalnega brloga«, je Jarc takoj uvidel, da bo njegov drzni vlom v libe-
ralno trdnjavo postal zanj in za njegovo armado sramoten polom. V najhujši stiski skoči mu na pomoč navzoči vladni komisar Gustav Go-Iia, ki je Jarcu na ljubo javno prekršil zakon, izločil napredno večino zborovalcev od shoda, določil da se namesto javnega ljudskega shoda na prostem, vrši samo zaupni sestanek v sobi, katero so morali pri vhodu v vežo stražiti trije orožniki. To očitno kršenje postave od strani vladnega zastopnika je povzročilo med ljudstvom tako ogorčenje, da bi bilo na napredni strani prišlo do žrtev. ako tega ne bi bil preprečil osebno navzoči g. dr. Lotrič, konci-pijent v dr. Slančevi pisarni. O dogodkih. ki so se doslej tu vršili, poročamo jutri. Danes naj bode še povedano, da je Jarc zboroval v sobi pod zaščito bajonetov pred kakimi 20 poslušalci. Surovo je napadal naprednjake in ko se je svoje gnojnice izbruhal, je kot poražen vojskovodja zapustil liberalno kmečko trdnjavo. Še večji polom pa je Jarc in njegova stranka doživela na svojem shodu v rokodelskem domu v Novem mestu. Shod je bil plakatiran in oznanjen po časopisih kot javen shod. Ker je pa Jarc že tako polomijado doživel na Muh Wviu, se je bal in je naprosil g. Cirila-Ažmana, znanega voditelja dijaške kuhinje in gospodarja rokodelskega doma, da vsim neenako njim mislečim ljudem ne dovoli vstop. Gospod Ciril Ažman je prakticiral s tem. da ni 'dovolil vstop. Ker pa naprednjaki le niso hoteli oditi, temveč so se zbirali na stopnicah, je došli novomeški župan g. Rozman izposloval dostop s tem, da se je zavezal s častno besedo, da bo skrbel on za mir. nakar so se vrata or-prla. Cel shod je obstal le v tem, da se je otvoril in zaključil, da niti do volitve predsednika ni prišlo, ker sp se klerikalci bali, in so hoteli proti-postavno, da bo sklicatelj, za katerega se je izdal kanonik Žlogar, predsednik. Končal se je z groznim polomom za klerikalno stranko in s tem, da se le od došlega vladnega komisarja g. županu Rozmanu napovedala aretacija in takoj zopet preprečila. o čemur bodemo obširneje poročali jutri, kakor tudi o celem shodu.
VVagner se Je zopet oglasil. Znani Wagner poroča v svojem listu, da se mu je posrečilo uiti v Bukarešto in da prinese od tu na Dunaj veliko »jako zanimivega materiala,« Saj,!
Odprto vprašanje na gospoda okrajnega šolskega nadzornika So-cherja v Velikovcu. Gospod Socher, Vi se učite že pet let slovenskega jezika. pa ga še sedaj ne znate. Kako pa si upate Vi zahtevati, da bi se naučili trdo slovenski otroci na eno-razrednicah v gorskih in čisto slovenskih krajih v par letih toliko nemščine, da bi bili iste zmožni v govoru in pisavi, kakor si upate zahtevati to Vi?
Poročil s© je včeraj odvetniški koncipient dr. Tone Gosak z gdč. Emico Mahoričevo iz Ptuja. Naše iskrene Čestitke!
Preprečena železniška nesreča. 161etni ključavničarski pomočnik Franc Vavpotič se je hotel pred nekaj dnevi peljati z vozom, v katerega sta bila vprežena dva vola, čez železniški tir na Črnučah. V tem Je ravno pridrdral osebni vlak št. 2155. Službo opravljajoči strojevodja Je še pravočasno zapazil voz in je dal par rešilnih signalov. Ker pa Vavpotič ni mogel voza ustaviti, je strojevodja vlak ustavil in tpko preprečil veliko nesrečo.
Slovenci dne 10. avgusta vsi na Izlet »Slov. sokolske zveze“ povodom proslave 25-letnice
novomeškega »Sokola« v Novomesto!
Ljubljana.
— Doslednost in nepoštenost — vsaka zase. Klerikalni protest proti podpori mestnemu učiteljstvu je zbudil med občinstvom mnogo ogorčenja. Celo klerikalni privrženci sami so se zgražali nad zlobnostjo klerikalnih občinskih svetovalcev, Kregarja in Štefeta. Vsakdo pa dobro ve, da je vse to delo prazapraat Jegličevo maslo in da se bo imelo učiteljstvo le Jegliču zahvaliti, če podpore ne dobi. Posebej pa je treba konstatirati klerikalno doslednost pri protestu. V »Slovencu« namreč na prvi strani pravijo, da je vzrok protesta: ker nima mesto dovolj sredstev; na drugi strani pa pravijo: da umaknejo svoj protest, če občina garantira, da dobe podporo tudi »Slomškarji«. Torej potem se jim pa ne bo zdelo škoda mestnega denarja, če se vrže denar v nenasitna žrela »Slomškarjev«.
— Obravnava Theimer — razpisana. Porotne obravnave se prično v Ljubljani za III- sezije 25. avgusta in bodo trajale osem dni. Zadnja dva dneva bosta dve tiskovni pravdi, ena
od teh K. Theimer proti Miha Moj-škercu, odgovornemu uredniku »Slovenca« zaradi razžaljenja časti.
— Bravo, klerikalni poštenjaki!
V	soboto so vložili klerikalci pritožbo na deželni odbor zoper sklep občinskega sveta, da se izplača mestnim učiteljem 6000 K — podpore, in utemeljuje to pritožbo s tem, češ da so mestne finance preveč neugodne in da bi se denar preveč strankarsko razdelil. Sobotni »Slovenec« pa poroča zvečer v tozadevni notici da so klerikalci občinski svetovalci zajedno s pritožbo pisali tudi gosp. županu v Rogatec, da naj jim naznani kako je on nameraval teh 6000 K med učitelje razdeliti, In da bodo pritožbo takoj umaknili, če Jim pošlje izkaz, da dobe med drugimi tudi učitelji »Slomškarji« del te podpore. — Tako! Torej: Če bi od tega mestnega denaria dobili primeren »porcijon« na škodo naprednih učiteljev seveda!) tudi »Slomškarji«, bj ne bilo potem mestnega denarja nič več škoda, mestne finance bi bile naenkrat ugodne in razdelitev pravična In nepristranska!! (To pa zato, ker so ljubljanski Slomškarji in presiti kateheti dobili že od deželnega odbora mastno draginjsko doklado, napredni učitelji in učiteljice pa popolnoma nič! — Tako prakticirajo klerikalci ljubljanski pravico in nepri-stranost! Kdor jih do zdaj še ni poznal, jih mora zdaj spoznati, te katoliške poštenjake.
— Smešen prizor. Včeraj okolu pete ure popoldne je korakala zraven kavarne »Evropa« proti Šiški četa
—	veterancev. Trobentalo in bobnalo se je bolj kot takrat, ko je srbska armada zmagoslavno korakala skozi skopljanske, prilepske. bitolj-ske itd. ulice, pred veteranci je vihrala velikanska zastava in »junaški« veteranci so poskušali korakati prav »stramm«, kar se jim pa ni hotelo posrečiti, ali ponosno so vendar gledali okolu sebe, kakor bi v njihovih rokah ležala usoda vesoljne Avstrije. Manjkalo je santo godbe, ki bi igrala lepo Parmovo koračnico »Mi smo vojaki korenjaki, kako nas gledajo ljudje ...« posebno ker so ljudje res povsod vstavljali in gledali to bojevito četo in na vseh obrazih se je čitalo kako ljudje pomilujejo te starce, ki so se v svoji starosti že popolnoma pootročili in se igrajo vojake ravno tako kot šolski otroci, s to edino razliko. da imajo mladi otroci navadno »papirnate čake« in »puške jz lesa«. Ti stari otroci so pa brez orožja, ker lesenega vendar nočejo nositi, železnega iti ognjenega jim pa ne dajo. ker vedo, da za otroke — in naj so oni mladi ali stari— ni orožje. Pravijo, da veteranci negujejo patriotični čut in s tem pravzaprav opravičujejo komično institucijo veteranskih 'društev. Kolikor nam je znano, na Srbskem ni veteranskih 'društev, pač pa dovoli — junakov in državi, ki jo bodo branili razni Miheliči, se bo slabo godilo. Omeniti je še samo to, da je poveljni jezik pri ve-terancih edino zveličavna švabščina in da so starim dedcem kar obrazi žareli veselja in ponosa, ko so slišali povelje »Habt Acht!« ki jih je spominjalo na one stare lepe čase, ko so bili »vojaki zares.«
— Ljubljanska dvojezičnost, ki smo jo včeraj omenili v listu. Je stvar s katero se je treba1 resno pečati, ker ona je prvi, ali jako nevaren korak nazaj — v one čase. ko Je v Ljubljani na slovenski stTani vladalo popolno mrtvilo. Včerai so nam z več strani Izražali priznanje, da smo se začeli pečati s to stvarjo, ob enem nam se pa z več strani poroča, da se Nemci naravnost in očitno norčujejo iz Slovencev radi njihove dvojezičnosti, ki jo Nemci smatrajo za čisto navadno neprijetno vsiljivost, ki je Nemci ttr-kb in tako ne honorirajo. Zaveden Slovenec pride večkrat v največjo zadrego, ko razpravlja z Nemcem o krivicah, ki se Slovencem godijo v jezikovnem oziru. Nemec pa mirno odgovori, da Slovenci sami ne spoštujejo svojega Jezika in čermi potem zahtevajo, da bi slovenščino pospeševala država? Neki Slovenec je v mešani slovenski in nemški družbi rekel, da Je krivica ne samo to, da so po državnih Uradih v Ljubljani povsod nemško - slovenski napisi, temveč da bi bila krivica tudi, ako bi tl napisi bili slovensko - nemški, ker bi oni morali biti samoslovenski. Eden iz družbe (Nemec) je temu Slovencu mirno odgovoril, da je ta zahteva naravnost blazna, ako se pomisli, da je sicer vsa Ljubljana v vsakem oziru dvojezično mesto, ker samoslovenskih napisov v Ljubljani ni dosti več kot samonemških. Slovenec je moral umolkniti in samo sram ga je bilo, Slovenci tako pačijo Ljubljano, ki je po prebivalstvu res slovensko mesto, samo da Je to prebivalstvo še zelo, zelo nezavedno hi zaspano.	R.
»Veda« ne more iziti 1. avgusta, pač pa izide 1. septembra. Najbrže bo to dvojni zvezek. Posebno opozarjamo na iugoslovansko anketo, ki
bo prinašala celo vrsio odgovorm najodličnejših slovenskih mož.
— »Hribarjev gaj« In kopališče »Kolezlja«. Piše se nam, da vodi v ta gaj razna gospoda in celo hčerke mestnih uradnikov svoje p§e ter jih ondi v rezervarju, iz katerega se steka voda v kopalni bazen, koplje in čedi golazni. Mi sicer ne zavidamo psičkom te udobnosti in hladila, vendar pa mislimo, da s psi in človeškimi odpadki onesnažena voda iz raznih ozirov za kopanje ljudi ni posebno priporočljiva.
— Najnovejši : feuerwehrhaupt« man«. Klerikalci imajo v svojih služ< bali same ničle in brezznačaje, ki so brez prepričanja, zato pa ljudi, ki so potuhnjeni in polni hudobije, pa tudi nevedni kot idijoti. Tak eksemplar je v Ljubljani odkritosrčni učitelj, ki se je v »Učit. tiskarni« delal toliko časa liberalca, da je prišel do vzorcev tistih tiskovin, ki jih je rabil in potemi tudi pod suknjo nosil v »Katoliško tiskarno«, kjer so jih potem zalagali in za svoj požrešni žep prodajali. Ta-le (vrag že ve, zakaj mu je nadel tako ime!) je »niušter« drugih klerikalcev, kateremu je secundo loco kvalificiran vrstnik J. Jeglič, s Coj-zovega grabna. V Spodnji Šiški pa smradita zrak in pošteno družbo*— kjer ju ne vržejo vun — pisar Orehek in učitelj Lavtižar. K temu Lavtižarju vam pride pred kratkim z Gorenjskega učitelj, ki je slučajno ob enem tudi požrtvovalni tajnik nekega gasilnega društva, in se oglasi v Sp. Šiški, da bi izberačil od dež. odbora za to društvo kako podporo za brizgalno. Lavtižar ga prav neotesano nahruli, »kako to da berači za ga-sifcio društvo in kdo da je.« Učitelj s kmetov pa je Lavtižarjev nastop brž kvitiral in je dejftl: »Jaz sem nadučitelj S. iz M. in sem prišel prosit, da bi izposlovali od deželnea odbora za novo gasilno društvo, ki si je nabavilo obleko, rekvizite in brizgalno, kako podporo, ker nima društvo sredstev za to; jaz pa sem društveni tajnik, ki nimam od te časti drugega kot pota, delo in stroške. Če pa hočete kai dati, je prav, če ne, se bo pa društvo razšlo, potem pa v teh vaseh Vi ogenj gasite!« — Uf, kako hitro je Lavtižar reteriral z njegovo nadutostjo! Društvo je dobilo potem kmalu par sto kron podpore! — Ljudje božji, tak je cvet klerikalne inteligence v Sp. Šiški; v Ljubljani pa je dr. Šušteršič, dr. Krek, dr. Pegan. dr. Zajc in ostali trabanti, katere zdaj Kamila Theimer z odra svetu kaže! Pfui. Teufel! bi rekel pokojni Greuter, pa tudi mi pravimo tako!
— Razmere v pivovarni »Union«. Kar počne soproga gospoda ravnatelja v tej pivovarni, presega že vse meje. Ona stika po delavnicah, po pisarni in drugod; jemlje samovoljno tovarniške delavce in delavke mnogokrat od važnega dela in jih vporablja za svoje lastne namene, za snaženje stanovanja, obdelovanje vrta itd. Sploh zaukazuje tovarniškim uslužbencem tako. kakor bi bila ona voditeljica pivovarne. Opravlja zelo rada in vsako malenkost zatoži soprogu, kateri kad zvesto izpolnuje njena povelja. Kdor ima; kaj dobiti od te gospe, mu, če le more. odtrga od zaslužka, kakor n. pr.: perici, šivilji itd- Kuharice se kaj pogostoma menjajo pri tej skopi zakonski dvojici, nekatere še en dan ne ostanejo tu v službi, ker se slabo z njimi ravna, ne dobijo zadostne hrane, prenočujejo pa v neki vlažni nezdravi podzemeljski kleti, dasi ima ta gospoda, ki je brez otrok, 4 sobe na razpolago. Tu je za psa mnogo bolje, kakor za posle, ta ima meso vsak dan in se ga pelje na iz-prehod ali pa k živinozdravniku, ako je »Muferl« bolan. Gospod ravnatelj je zelo skop človek. Pobiralo se je letos za vdovo in sirote nekega V pivovarni ponesrečenega delavca. Vsak najmanjši delavec je po svoji moči prispeval za nesrečno družino, a ravnatelj ni pokazal niti beliča; Kako se ta gospod maščuje nad uslužbenci, ki padejo pri njegovi soprogi v nemilost, kaže naslednji slučaj: Dne 2. t m. je od imenovane gospode kuharica ušla. Vsled tega je gospod ravnatelj na sirov način pred! pisarno napadel vratarja, zakaj ni ta' kuharice pridržal in pregledal, če nima kaj ukradenega. Potem začne ta na vratarja vpiti, ker ni imel telovnika na sebi, nakar mu vratar odvrne, da ga nihče ne more siliti, da bi v taki vročini med delom telovnik na sebi Imel. Zaradi tega izraza zavpije ravnatelj:	»Sie	kecker	Kerl,
ich werde ihnen schon zejgenl« itd. Pozneje pokliče ravnatelj vratarja v pisarno in mu odpove službo. Nič ni pomagalo in tako ie bil mož po sedemletnem zvestem in poštenem službovanju s svojo družino na cesto vržen.
— Za Zalog, Vevče In okolico
se je ustanovila predvčerajšnjim
27.	t. m. C. M. podružnica. To so bili dosedanji kraji v ljubljanski okolici, ki so bili mrtvi za narodno obrambo. Snovanie le vzel v roke znani
dobrotnik družbe, ondotni skladiščni mojster g. Fort. Kurnik, ki je izvršil prevzeto nalogo sijajno. Pridobil je že dosedaj 90 elanov, med temi 1 ustanovnika (g. Janko Kuhar v Plznju). Toliko članov dosedaj še ni imela nobena podružnica na Kranjskem pred ustanovitvijo. Ustanovitelju je krepko pomagal uslužbenec juž. želez, v Zalogu, g. Viktor Sluga. Ustanovni občni zbor se je vršil v Gor. Kašlju pri g. Gradu s prav po-voljno udeležbo. Izmed sosednjih podružnic ie prišla kumovat le 1110-Sčanska z večjo deputaciio. Glavno družbo je zastopal potov, učitelj Ante Beg, ki je v daljšem govoru razlagal namene in cilje naše narodne obrambe. Odbor se je izvolil sledeči: Predsednik g. Kezele Andr., pristav juž. žel. (Zalog); podpredsednica gospa Elilia Maseljeva, soproga pristava (Zalog) ; tajnik Aplenc Alf. uradnik (Vevče); nam. Kuhar Avg. gostilničar (D. M. v Polju); blagajnik Kurnik Fort., sklad, mojster. Odborniki:	gg. Grad Fr. (Gor. Kašelj),
Sluga Viktor (Zalog), Bajželi Jernej in Belorcnco Edmund (oba Vevče). Namestniki: gdč. Frida Rozmanova ter gg.: Paternoster Andr. (Vevče) in Siherl Fr. (Zalog). Rač. preglednika g.: Kavčič Fr., nadučitelj v pokoju (D. M. v Polju in Lešnjak Fr. uradnik, (Vevče). Delegata gg. Kurnik Fort. in Grad Fr. Po volitvah je novoizvoljeni predsednik v lepem govoru navduševal odbor in zavedno občinstvo k vztrajnemu delu. Nova podružnica obeta postati najvzornej-ša v ljubljanski okolici.
— Sokol Moste. Pri javni sokolski telovadbi, ki se vrši v Mostah v nedeljo, dne 3. avgusta t. I. sodelujejo poleg domačega odseka tudi bratska društva Sokol 1. Sokol II. in Sokol v Stepanji vasi s svojim članstvom. Od Sokola I. nastopita poleg članov tudi obrtni naraščaj in ženski kružok, ki sta tako na Ledini, kakor tudi v Ribnici za precizno izvajanje svojih vaj žela obilo priznanja. Tehnično delo tega javnega nastopa vodi brat Stane Vidmar. V celem nastopi 140 do 160 oseb. Kdor želi zopet enkrat kai lepega videti, naj ne zamudi ugodne prilike. Na zdar!
— »Sokol I.« naznanja sklepom zadnje odborove seje, bratskemu članstvu in slavnemu občinstvu, da se korporativno udeleži III. javne telovadbe bratskega odseka v Mostah v nedeljo dne 3. avgusta. Zbiranje ob tri četrt na 3. popoldan v društvenem lokalu. Odbor se priporoča za obilo udeležbo. »Na zdar!«
— Štraik pri Tonnlesu končan. Včeraj 28. t. m. so šli zopet vsi štraj-kujoči delavci imenovane tovarne na delo. Dosegli so. kar so zahtevali, oziroma, kar so imeli že pred štraj-kom. Plačilo bodo dobili. Kolikor kateri izmed njih zasluži več kakor po 7 kron na dan, se mu bode izplačalo, brez odtrganja.
— V mestni klavnici se je od 13. do 20. julija t. I. zaklalo: 54 volov, 6 bikov, 9 krav, 125 prešičev, 159 telet, 51 koštrunov, 6 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 413 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 1 govedo,
1 prešič, 1 tele. Opomnja: 4 goved z rnal. zob.
— Za kai nima država denarja. Prejeli smo: Na Tržaški cesti delajo sedaj kanal. Napravili ga bodo pa samo do tabačne tovarne. Tam pa se ravno začenja neki jarek, ki razširja po celi okolici grozen smrad. V projektu je. da se tudi tu napravi kanal. Pa glejte čudo! Država, na katere stroške se dela ta kanal, je nenadoma sklenila, da se projektirani kanal na dolenjem koncu tobačne tovarne, kjer ie oni smrdljivi jarek — ne napravi, češ, da za to ni denarja. Lepa reč! Za kanone se izmotavajo milijoni in milijoni, za higijeno ljudstva se pa tako skrbi, človek bi se čudil, ko ne bi vedel, da živimo v ljubi Avstriji.
— Na oklicih so: Vladimir Breskvar. magistratni koncipist, z g. Valerijo Skušek. — Bogomil vitez Gorup Slavinski, veleposestnik in graščak, z Nino Mathian. — Ivan Favaj gimnazijski učitelj, z Bogomilo Vidmar.
— Umrli so v Ljubljani: Franc Savelj, rejenček. 7 mesecev. — Herman Bock. pisarniškega sluge sin, 3 leta. — Jakob Pesek, bivši posestnik, 85 let. — Marija Blas. bivša prodajalka kruha, 62 let.
— Velikanski uspeti »Otrok Pariza« privablja trumoma obiskovalce v kinematog. »Ideal«. Temu sijajnemu kriminalnemu ljudskemu romauu se je pri vseh predstavah navdušeno ploskalo. Večina trdi, da prekaša ta film celo »Ono vadiš?« Danes se nredvaia zadnjikrat. Jutri »Glumaška kri«, Nordisk film. V soboto »Krvavi
Tatvina na Reki.
V noči od 10.—11. junija t. 1. je bila ukradena v tvornici za papir blagajnica z 9011 K 49 v denarja.. O tatu se ni moglo nič izvedeti. Enega delavca so prijeli, pa so ga izpustili, ker mu niso mogli ničesar dokazati. Tvornica je razpisala
500 kron nagrade
onemu, ki zasledi tatu. Toda brez uspeha. Okoli Reke in Sušaka so tri dni samo o tem govorili — ker pa tatu le niso zasledili, so počasi na to pozabili.
Čuječe oko postave.
Orožniški mojster Gazica pa na to tatvino in na tate ni pozabil. Jezilo ga je, da mu je tat odnesel pete in je vedno na skrivnem zasledoval, kje bi se skrival tat. V začetku tega meseca je dobi! stražmojster
dve anonimni pismi,
ki sta mu pokazali pravo sled. Sum je padel na delavca Bitenca, 23 let starega, doma iz Kranjske. Bitenc je živel med tem v Orehovici in nihče ni slutil, da je on tat. Ko pa je bil stražmojster nanj opozorjen — je zasledoval vsak njegov korak. Izvedel je, da je svoji ljubici dal 1000 K, ki jih je nesla v hranilnico, da ji je kupil prstane in drugo zlatnino, kupil si je browning in fotograf-aparat.
Brat — izdajalec.
Iz vsega se je videlo, da Bitenc ne kupuje s svojim denarjem. Toda pravil je, da ima bogato mater in enega strica v Ameriki. Sam je bolj malo delal. V tvornici pa je bil tudi njegov brat in ta se je enkrat zagovoril — (tudi on je zadnje čase boljše živel) in je izdal celo kraj, kjer je bila skrita ukradena blagajnica.
Najdena sled.
Stražmojster Gazica je na podlagi teh vesti Bitenca prijel in je dal hišo preiskati. Našli so kuverto od firme. Denarja ni bilo nič. V tej ko-verti je bilo 9000 kron denarja — denar je bil ukraden v soboto zvečer, ko je bi! pripravljen za izplačevanje delavcev.
Priznanje.
Bitenc je spočetka tajil, ko pa so mu pokazali koverto, se je zmedel — priznal je svoj čin. Onega dne ob 8. je prinesel svojemu bratu večerjo in je hodil do 10. zvečer sem ter tja. Vedel je, kje je denar. Z bratom je bil dogovorjen. Ob 10. je odšel — toda gredoč je prijel oni zavitek z denarjem in ga je vrgel ven skozi okno na vrt — od tam pa čez zid na breg Rečine. Ko je prišel ven, ]e hodil nekaj časa gor in dol — potem je spravil oni zavitek z denarjem s kleščami skozi remeljne. Zaklad *je tehtal 32 kg. Spravil je denar v vrečico in ga zakopal — pozneje sta ga z bratom prenesla na neki grič pri Orehovici in sta ga tam zakopala. Od tega denarja te Janez »posodil« bratu Jožetu 3000 kron. Vreča je ostala nekaj časa na onem mestu, potem sta jo zopet prenesla in sicer na zelo nepristopen kraj. Tu so našli orožniki vrečico, v nji pa samo še 73 K in 60 vin. Bitenc je rekel, da mu je drugi denar nekdo kradel.
V Ljubljano.
Orožniki so vedeli, da Janez pošilja denar bratu Jožetu v Ljubljano. Šli so v Ljubljano in so tu brata Jožeta, 20 let starega prijeli. Zdaj sta oba brata v ječi. Ali se bo denar še našel, se ne ve.
Najnovejša telefonska m brzojavna
poročila.
VENIZELOS NA POTI V BUKAREŠT.
Belgrad. 28. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Grški ministrski predsednik Venizelos, ki je imel prepotovati pretekle noči skozi Belgrad, je odšel Iz Niša skozi Sme-derovo in odtam s parnikom dalje, ker je bila radi pretrganja oblaka sinoči železniška proga med Nišem In Belgradom pokvarjena.
KONFERENCE V NIŠU NE BO!
Belgrad. 28. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Bolgarski deLegati v Nišu so se na podlagi novih navodil, ki so jih prejeli od svoje vlade, pripravili na odhod Iz Niša.
To pomeni, da od premirja, radi
katerega so bolgarski delegati sploh prišli v Niš. ne bo nič. ker Srbija In Grška zahtevata, da se preje sklene Preliminarni mir In potem še le premirje, ki ni treba, da bi se posebej sklepalo, temveč v Bukareštu in sicer takoj potem, ko bo sklenjen preliminarni mir.
BOLGARI ŠE VEDNO NAPADAJO.
Belgrad. 28. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Bolgari navzlic temu, da prosijo za premirje, vendar vedno poskušajo z novimi napadi na srbske položaje. Včeraj zgodaj zjutraj so izvršili napad na srbske pozicije pri Crvenom Gradu južno o«! prejšnje srbsko -bolgarsko -tur. meje v smeri proti Krivi (Egri) Falanki. Srbske čete. ki so že imele dovolj prilike spoznati zavratno bolgarsko taktiko, se niso dale iznena-diti, temveč so napadalce sprejele popolnoma pripravljene. Razvil se ie ogorčen boj, katerega rezultat je bil ta>, da so se bolgarske čete morale z ogromnimi izgubami umakniti, ne da bi zavzele srbske Položaje, kar je bil niihov namen.
Sličen napad so izvršili Bolgari, tudi pri vasi Kemsina, kjer so bili ravnotako odločno odbiti in so se morali umakniti.
Vrhovno poveljstvo poroča, da je na ostalih delih bojiščj*>- potekel včerajšnji dan brez važnejših dogodkov.
BOLGARI ŠE VEDNO IZMIŠLJUJEJO.
Belgrad. 28. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Bolgarske vesti, češ, da so Bolgari pri Bosilj-gradu uničili celi srbski polk, so popolnoma neresnične. Pri Bosiljgradu ni bilo zadnjih deset dni sploh nobenih bojev, a srbske čete se nahajajo ves ta čas v mestu in še daleč spredaj na dobrih položajih. Sicer so se pa sofijske vesti pokazale za tako nezanesljive, da jih nihče več ne jemlje resno, ker ako bi te vesti bile resnične, bi morali že imeti Bolgari v svoji oblasti ne samo vse sporno ozemlje v Macedoniji, temveč tudi pol Srbije že. v resnici se pa srbske čete nahajajo že daleč na bolgarskem ozemlju.
MIR BO SKLENJEN V PAR DNEVIH!
Belgrad. 28. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V tukajšnjih političnih krogih se trdno veruje, da bo mir sklenjen zelo hitro In ra»z?irtena ie celo verzija, da bodo prelinilnarll podpisani že danes, ker se Bolgarom Iz raznih vzrokov zelo mudi, ker bolgarska armada nima več niti najpotrebnejših rečf, a razun tega se mora misliti tudi na Turke, 8 katerimi bo najbrže morala obračunati Bolgarska sama s pomočjo Evrope, ker niti od daleč ni verjetno, da bi ji ostale balkanske države pomagale.
RUMUNSKO POROČILO.
Bukarešt. 28. julija. Srbski in čnogorski delegati so dospeli danes dopoldne. Venizelos pride zvečer. Jutri bodo oficielne predstave in prva konferenca se vrši pojutrajšniim. Bolgarski delegat Toncev je obiskal rumunskega poblaščenca in vtis obiska je, da prevladuje obojestranska želja no dobrih rumunsko-bolgarsklh odnošajih.
TURŠKO PRODIRANJE.
Sofija, 28. julija. Oddelek turške kavaleriie ie skušal obkoliti Kaibiljo. Toda Turki so bili pregnani in izgubili 20 mož. Turki so zasedli Vasilko in A' ' ris; 50 baž‘‘‘>azilh°v in dva eskadrona kavaleriie Še nj*PadIo Goljem Bojlik, toda bolgarske čete so jih pregnale.
SOFIJSKO POROČILO.
Sofija. 28. julija. Včeraj ni prišLo do nobenega spopada s ^rh’- Grki so pa napodili levo bolgarsko rilo toda so se morali umakniti. Izgubili so dva topova.
SRBI ZASEDLI LINIJO ČUSTEN-DIL - SOFIJA.
Sofija, 28. julija. Srbski general Marinovič je zasedel s svojo armado železniško progo Custendil-Soflja, tako, da je bolgarska armada odrezana od Sofije.
ARMADA GENERALA IVANOVA V nevarnosti.
Atene, 28. julija. Bolgarska ar-ma genrala Ivanova se nahaja v kritičnem položaju. Zdi se, da bodo Grkj svoje operacije tako dolgo nadaljevali, da bodo Bolgari kapitulirali.
TRDNJAVE SE PODEREJO.
Bukarešt. 28. julija. V smislu petrogradskega protokola, po katerem je Bolgarska dolžna pustiti mejo proti Rumuniji neutrjeno, se pode-reta trdnjavi Ruščuk in Šuma.
ALBANIJA VELEPOSLANIKOM ŠE NE DA MIRU.
London, 28. julija. Reuter poroča: Jutri se snidejo veleposlaniki, ne da bi se posvetovali o kakšni novi noti velesil Turčiji, temveč, da določijo Albanski štatut. Poslaniki so dobili že Inštrukcije in upati je, da .ie jutri zadeva uredi.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali ogJasi.
Beseda 8 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem ie priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek nialib oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kbslč. ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dilakov. nai-nižla cena.
Kontoristinja, vešča slovenske, kakor tudi popolnoma nemške korespondence, se išče. Ponudbe v navedbo plače pod »št. 36.« na »Prvo
anončno pisarno«.
673-1
Stanovanje obstoječe iz ene ali dveh sob se išče za takoj. Ponudbe pod »Stalno« na »Prvo anončno pis.«
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 18. julija do 25. julija.
Cene v kronah
1	kg	govej. mesa I. vrste
1	,	.	. H- ,
1	.	,	. HI-.
1	.	telečjega mesa .	.	.
1 . prašičj. mesa (sveež.)
1 .	.	(prek)
1 , koštrunovega mesa
1 , masla......................
1	,	masla surovega.	.	.
1	.	masti prašičje .	.	.
1	»	slanine	Špeha (sveže)
1	»	slanine	prekajene .	•
1 . sala ......................
1	.	čajnega masla .	.	•
1	.	margarlskcga masla
1 jajce .......................
1 liter mleka..................
1	,	.	posnetega	.
1	.	siuetane	sladke	.	.
1
kisle
1 kg medu ........
1 piščanec........
1 golob ,«.«■■■ 1 raca........
1 gos ........
1 puran...........
100 kg pSenične moke it. 0 100 . .
100
100
100
100
100
100
100
100
100
koruzne moke . ajd. moke 1. vrste
100 . , . II.	»	46-—
100 , ržene moke .		—•—
1 1 fižola. . . .	* •	—•30
1 „ gr aha . . .	. .	—-—
1 „ leče . . . .		—•40
1 „ kaše . . . .	•	-•30
1 „ ričeta . . .	,	-•26
100 kg pšenice . .	• •	23-
100 „ rži ... .	• •	20-—
100 „ ječmena. .	. .	18-—
100 „ ovsa . . .	. ,	20-—
100 „ ajde . . .	.	23 —
100 „ prosa belega	. .	—-—
100 „ „ navadnega .		18-—
100 „ koruze . .	.	18 —
100 „ krompirja	• •	7 —
100 „ činkvantina .	. .	22-—
100 „ sena . . .		6-—
100 „ slame . . .		4 —
100 „ stelje . . .		3-50
100 „ detelje . .	• ,	7-50
Cena trdemu lesu za	m® .	9-50
Cena mehkemu lesu za m3		8’-
Prašiči na klavnici .	. •	1-14
od
1 80 1 60 1 50 1-80 1-~ ‘2-20
1-40 260 260 180 1 72 1 90 1-80 3-20
2— — 06 —•20 -•08
•90
HO
-•80
—•25
210
3-60
34-50 34-20 33-60 33 — 32-30 31-40 30-50 27-80 16 — 25’-48--
do
2-—
1-80
1-70 2 —
2-20
2-40
1-50
3-—
2-80 'L'— 1 92 2-— 1-92 3.60
22-—
7-— 5--4 —
8-50 12---
9-— 1-30
želi resnega znanja z bogato gospodično ali vdovo. Tajnost zajamčena. „R. 4192“. Ljubljana poštnoležeče.
sprejme pod najugodnejšimi pogoji zavarovalnica. Ponudbe pod »Sijajna bodočnost*4 na „Prvo anončno pisarno".
Jako lepo
v moderni hiši, obstoječe iz treh sob, predsobo, verando in pritiklinami ter porabo vrta se odda takoj. Cena K 600. Povprašati je v čevljarni Friinkel, Stritarjeva ulica štev. 9.
Carlo Marcuzzi
Trst, via S. Lazzaro 12.
Delavnica kirurgičnih instrumentov, ortope-dičnlh aparatov, prs, umetnih rok in nog, trebušnih, Športnih in bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine.
Laška kuhinja
■v niouL'tolja.n.1-
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti 1’crenco
Žganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici ScaSa Belvedere št 1
(prihod Iz ulice Miramar).
Piiporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, netiralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne In močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: KopaiiSki zdravnik dr Konstantin Konvalinka. Zdravo podneb;e, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Plošče pieje K 4-—, sedaj samo K 1*95. Velikanska zaloga gramoionov l
Zahtevajte cenike.
05
i>
K
K „
i c
25 cm velike, dvo- H stranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno	^
3
El
Ne glede na vrednost blaga
12-	-14	K za	6
13-	-16	n n	7
40-	-50	n n	14
18-	-20	n »	10
v
spalne obleke	„ „
bele obleke zadnje nov. , „	„
prašne plašče	„ „
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane ^ | A VffJB A 66 Po velikosti dr®ga vzajemna zavarovalnica naše Odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77. države z vseskozi slovansko-narodno upra\o. v z a j no zavarovalna banka v P i- a g i.	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenali. Škode ccnjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder poslu|c.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z ] manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani člgar Eni i°š> !astni v Gosposki ulici št. 12.	Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte j